St. 207
Fittua ni" u gitiiiii auti turati m u mili :
i - . -	^	j O-U
Uhaja, izviemii pondeljck. viak đai AtfSkeg« št. 20» I *rotfa popi«
ri«m« »c n i-rof. F. Per. 21 aia za mcs 2« inozemstvom
t«
»vrasr
utn|. Uredništvo:	ulica sv _ * se poi'f ne vr
Jnost.	- ^
J.50,	^a L 61 —
Telefon	. uprave it. 11-57-
trstik w mu »» avgusta »24, __
cDINOST
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLIX
Posamezne itevflke v Trstu ta okolici po 20 cent — Oglasi se -?SunaJo v Urokosti cm Iroloas (72 mm.) — Oglasi trgovcev te obrtnikov mm po 40 cmI osmrtnice, zahvale, poslank* in vabila po L 1.—, oglasi denarnih acavodoV mm po L 3. — Mati oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglui naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav edinosti, v Trsta, nliea sv. Frančiška Asiškega itev. 30, L nadstropje, — Telefon uredništva te uprave 1147«

Nepoučeni — poučujejo! u^m^^te^^r^^^^^
Kakor znano, je videmski prefekt prepovedal socijalni tečaj « Dijaške zveze«, ki se je imel vršiti v Pečinah, ker je — kakor so trdili italijanski listi — prefektura vedela, da se pod kulturno pretvezo skrivajo nameni političnega značaja. Glasilo popo-larov «Popolo» ni odobravalo tega ukrepa prefekture v Vidmu. Na izvajanja tega iidta je odgovoril poročevalec lista «idea Nazionale».
Ta odgovor je zanimiv in značilen. Ne pa morda zato, ker vsebuje kake veljavne misli o manjšinskem vprašanju v Italiji m T v,i _ v opravičbo onega ukrepa —
jrijo, ker je s prepovedjo dotaknjena ena najvažnejših državljanskih pravic v kulturni državi! To naj si zapomnijo^ gospodje italijanskega tiska in odgovorni državni činitelji! Če vprašanje kulturne in socijalne organizacije med nami kedaj prehaja tudi na politično polje, ni to po krivdi ali volji prirediteljev, marveč naj se oni, ki prepovedujejo, trkajo na prsa: mea culpa!
Prihaja pa še hujše. Dopisnik trdi, da so ti sestanki organizirani iz fondov, ki jih je duhovnik Korošec ustanovil v ta nameni Organizatorji da dobivajo subvencije in propagandne podpore od Orjone v Ljubljani! Naj je že dopisnik zapisal to trditev
in
__ «liberalno* ter gqjvori «o svobodi pouka»(! Čudne pojme ifia mož o svobodi! Govori tudi o «manifestaci jah hvaležnosti*. Ne govori pa o tem, Ifako bi bilo gorje učitelju, Id ne bi skrb# za take manifestacije!!	\
Menda pa se dopisnik tudi sam zaveda, da je vsa njegova argumentacija na trhlih nogah. Zato ji hoče dati nekoliko veljave s tem, da uprizarja tisto znano smešno in bedasto komedijo razlikovanja med ljudstvom in « hujskači*, z besedičenjem o iredentističnih manifestacijah slovenskih « politikant ov in intelektualcev*, ne da bi, seveda, imenoval ne oseb, ne krajev. To je le tisto navadno splošno ovaduštvo, ki ga pa ovrača dopisnik sam, ko v naslovu
jal kaka konkretna dejstva; marveč	'Ilf~pa~ sO ga tako informirali govori o odporu Slovencev sploh in ne-le
ato, ker kaže, kaki so viri, iz katerih j drug. inf'ormatoaii: na vsak način je taka
. i ihajajo rimskim krogom informacije o; r,b^Ižitev, brez' navedbe konkretnih dej-naši narodni manjšini in njenih stremjje-, gtev Qgaben način političnega boja. njih. Naj podamo nekoliko zgledov, ki ka-j y lsti njžavi neresnicoljubja je tudi tr-c Valrn — čf> že nočemo govoriti o	.__..._____ _ J n UiU irlnrln rlnconSI
«hujskačev«. Če bi bile res kake ireden-tistične manifestacije, bi bile gotovo že davno vse ječe polne slovenskih izdajalcev!
sizmom!!
!! To se menda — kakor kažejo
znamenja — ne zgodi nikoli. Vendar bi mi v slučaju, da bi fašizem hotel kaj res koristnega za naše ljudstvo, brez pomisleka sodelovali z njim ob dotičnem vprašanju. Jasno je torej, kako nezmiselno je, če. se graja one prepovedi v listu «Po-po!o* tolmači kot dokaz, da so Slovani stopili v zvezo z opozicijo.
Dopisnik pripoveduje — da bi opravičil ukrep videmske prefekture — o slovenskih okrožnicah, razposlanih «vsem izo-
napram nam prelojalna in prekberalnai--------.	. t	-- -
liberalna v dovoljevanju šol in svobode jajo italijanski javnosti informacije onasi poučevanja! Ustvarila je — pravi — šole narodni manjšini in o neoporečno čistih tudi v krajih, kjer jih ni bilo doslej. Modro nagibih nje borbe za duševne m gmotne pa molči o tem, koliko je naših šol zaprla koristi ljudstva. To pa je naša drzavljan-
......*	ska pravica! Tej pravici naj vlada zadosti,
pa ne bo imel nikdo niti sence kake pravice za trditev, da smo v opoziciji proti o» i vladi!
ali skrčila, koliko raznarodila kljub protestom ljudstva, in koliko izvrstnih učiteljev je odpravila v ta namen. In tako šolsko politiko imenuje dopisnik «lojaln
Razmejitev med Italiio In Jugoslaviio
Obmejni lupani pri dr. Marinkovitu
LJUBLJANA, 28. (Izv.) Danes dopoldne je sprejel zunanji minister dr. Marinkovič
žejo, s kako — če že nočemo govoriti o ^^ dopisnikova da je bila vlada do sedaj Imamo pač zopet kričeč zgled iz kakih preraćunjeni hudobiji -— Iahkomisljenostjo „ft(fwai¥1 „am nrcioialna in oreliberalna: motnih virov nevednosti ali zlobe priha-
in površnostjo, brez vsakega poznavanja najočitnejših resničnosti, si usvajajo izvest-ni ljudje nalogo avtoritativnih «informatorjev« o razmerah in dogodkih na ozemlju naše narodne manjšine in njenem hotenju, da opravičujejo sedanje postopanje državne uprave napram slovanskim državljanom v Italiji. Tu ne čitate navedeb, ki bi bile v skladu z resnico, ne čujete konkretnih dejstev. Marveč le trditve, ki naj služijo namenu, in pa podtikanja, ki naj nadomestujejo argumente in dokaze.
Dopisnik trdi n. pr,, da so Slovani vstopili v zvezo z drugimi opozicijonalnimi i'.ankami. Kaj brigajo dopisnika ponovne in jasne izjave od naših najmerodajnejših strani, da mi nismo stranka v navadnem zmislu, marveč narodna vkupnost, ki se kot taka bori za svoje pravice brez ozira na to, kdo je na vladi. V skladu s tem našim položajem je, da se tudi v slučaju, da se kaka opozicijonalna stranka ob ka-kera poedinem vprašanju bliža našemu stališču, ne sme še nikakor govoriti, da je naša narodna manjšina v zvezi z ^ njo. Ravno te dni smo doživeli klasičen primer, ki kaže vso nezmiselnost rečene trditve v &Idea NazionaIe». Mi smo takoj ostro nastopili proti tistemu dekretu-zakonu, ki omejuje svobodo razpolaganja z nepremičninami na našem ozemlju. Opoziciji proti rečenemu dekretu pa so se pridružili tudi razni fašistovski, oziroma fašizmu naklonjeni krogi. To bi pa gledali gospodje pri «Idea ,Nazionale», če bi hotel kdo na podlagi tega poedinega slučaja trditi, _da je naša narodna manjšina v zvezi s fa-
v deželni palači predsednika jugoslovenske razmejitvene komisije za Italijo polkovnika Draškiča in vladnega komisarja na magistratu dr. Ljudevita Perića.
Pozneje so se prijavili za sprejem tudi slovenski obmejni župani, ki so predložili zunanjemu ministru več predlogov glede razmejitve z Italijo.
Dr. Ealtič — sarajevski veliki župan BEOGRAD, 28. (Izv.) Za velikega župana v Sarajevu je bil imenovan bivši ljubljanski veliki župan dr. Baltič. Imenovanju je zelo nasprotovala Slov. ljudska stranka.	_______
Gr. HarinMt o sestankih Hale eiMe v Ljufeljani
Glede vprašanja priznanja Rusije imajo posamezne države proste roke — Nepopustljivost Italije pri razmejitvi
LJUBLJANA, 28. Današnje «Jutro» prinaša razgovor svojega dopisnika z jugo-slovenskim zunanjim ministrom dr. Marin-kovičem; razgovor se je vršil še v Mariboru.
Glede sestankov predstavnikov Male entente v Ljubljani je dr. Voja Marinkovič izjavil naslednje:
«Konference v Ljubljani imajo predvsem ta namen, da se medsebojno spoznamo, nadalje da razpravljamo o dosedanjih od-
braževalnim krožkom in raznim — «Na-!nošajih Male entente in ugotovimo svoja rodnim domom.,! S tem naglašanjem je I stališča. Nato bomo razpravljali o delu pokazal poročevalec, da nima prav nobe- j Društva narodov, posebno pa o vprašanju nega norma o naših napravah. Kaj si neki; kontrole razorožitve in o vprašanju narodnih manjšin ».
Na vprašanje, kaj je z obnovitvijo od-
nega pojma o našitt napravah. Kaj ta božji človek misli pod označbo « Narodni dom«? Ne ve, da to ni nikaka ne fizična ne juridična oseba, marveč je le označba za poslopje, v katerem imajo Slovenci prostore za svoje prireditve, dramatične predstave itd. Tako je n. pr. «Na-rodni dom» v Trstu last « Tržaške posojil' ntce in hranilniceki je v to poslopje naložila svoj denar. »Narodni dom» ni torej bitje, ki bi kot tako kakor si bodi moglo posegati v socijalno, kulturno aH celo politično snovanje. To morejo pač, even-tuelno, udruženja, ki imajo svoje prostore v njem, ne pa «Narodni dom» kot tak!
V dokaz, da so se za tistim socijalnim tečajem skrivali nameni političnega značaja, naglaša dopisnik, da so one okrožnice zamolčale govornike Ščeka, Besednjaka, dr.a Bačarja in druge slovenske govornike. A ti da so vsi politični voditelji Slovencev! Spričo takega «argumenta» mora vsak razsoden človek zmajati z glavo v začudenju. Kje je na svetu dežela, jr^anizirana kulturno in politično, kjer bi
nošajev s sovjetsko Rusijo, ker se je govorilo, da se bo razpravljalo tudi o tem, je g. minister odgovoril:
«0 tem vprašanju ne bo storjen nikak definitiven zaključek. Članice Male entente imajo v smislu zadnjega sklepa na konferenci Male entente v Pragi popolnoma proste roke, da vsaka za svojo državo priznajo sovjetsko vlado ali pa tudi ne. Države Male entente imajo različne interese napram sovjetski Rusiji. Kar se tiče naših odnošajev napram sovjetski Rusiji,
le glede onih točk, ki ,niso bile sporne. Na važnih mestih meja še ni določena. O tem se bodo pogajanja vršila šele kasneje. Treba pa je, da se poprej sporazumeta obe vladi. Jasno je, da mora popustiti ena in druga stranka«.
Na vprašanfe dopisnika, ali bo meja potegnjena po kata str alnih granicah, kar odgovarja	interesom, a specijelno
lokalnim potrebam, ker je to vprašanje bilo sedaj povod tudi raznim incidentom na meji, je g. minister odgovoril:
«Mi delamo nato, da bi meja tekla tako, kakor to odgovarja lokalnim interesom. Izgleda pa, da Italija odločno zastopa svoje stališče in da noće popustiti».
Gosp. Marinkovič je nadalje povedal, da se bo v Ženevi sestal z ministroma Mac-Donaldom in Herriotom. Ti sestanki pa ne bodo službeni.
Vprašanje kraljevega odhoda v Pariz še ni rešeno.
«V Beograd se vrnem*, je pripomnil g. Marinkovič, «6. ali 7. septembra».
Na vprašanje dopisnika, kaj je z likvidacijo pokrajinske uprave v Zagrebu, je g. Marinkovič odgovoril: «Vlada je sklepala o poslih, ki jih je treba izvršiti pri likvidaciji pokrajinskega namestništva. Pri tem poslu so bile poprej velike težkoče. Mnogo stvari je ostalo nerešenih, ker se ni vedelo, kdo je kompetenten, da jih
reši. Vlada je sklenila, da se likvidacija	_	, .
pokrajinske uprave začasno odloži in da ?^jsa, tako mogočna in ponosna, obeta-
Votlkon In politična cepitev katoličanov
Zaplemba listov — «Osservatore Romano» o sporu med popolari in katoliškimi na-cijonalci
RIM, 28. Pritisk na opozicijsko časopisje postaja od dne do dne hujši. Zaplenite v sledi zaplenit vi. Popolarski «Popolo» je bil kar dvakrat zaporedoma zaplenjen. Iz Milana javljajo, da je prefekt danes zaplenil «Avanti!». Znano je, da je bil včeraj zaplenjen humoristični list «Asino», danes pa je rimski prefekt dal zapleniti «Becco GialIo», ki je tudi znan radi svoje poli-tično-satirične vsebine.
Opozicijski tisk trdi, da daje Mussolini prefektom navodila za zaplenitve listov, ker hoče ustreči skrajnim elementom v svoji stranki, in to posebno po zopetnem zbližanju z liberalci, proti katerim so nastopili ti gospodje. Sicer pa teh zaplenite v skoro nikdo več ne smatra za resne, ker so postale prevsakdanje.
Sporazum med fašisti in liberalci je za opozicijo gotovo dejstvo in z njim tudi računajo. In ravno radi tega sporazuma se bo skušala opozicija še bolj strniti. Tako je pričel tisk zopet razpravljati o zbližanju med popolari in socijalisti. Toda vatikansko glasilo «Osservatore Romano» svari popolare, naj se ne bratijo s socijalisti, ki so do danes povsod in ob vsaki priliki pobijali krščanstvo. Popolare napada seveda z vso silo «Corriere dTta!ia»; glasilo katoliških nacijonalcev, ki so si nedavno ustanovili lastno politično organizacijo «Centro nazionale italiano» (narodni italijanski centrum). «Osservatore Romano«, ki skuša biti kot glasilo Vatikana nepristranski, se nahaja v mučnem položaju, ko gre za to, da zavzame stališče napram boju, ki se je razvil med katoličani z ozirom na sodelovanje s fašizmom.
«Čitatelji vedo za naše stalno mnenje o popolarski stranki. Tega mnenja nočemo menjati, četudi ne odobravamo vseh njenih činov ali njene parlamentarne taktike. Mislimo, da je koristno in potrebno, da obstoja kot centrum, kot politični eksponent krščanske misli, kot parlamentarni organ. Nastop fašizma je izzval notranjo krizo, ki je dozorevala za Časa kongresa (popolarske stranke) v Neapolju. Ustanovil se je ali se bo centrum (organizacija katoliških nacijonalcev, naperjena proti popolarom). Svoje mnenje smo povedali včeraj. Dejstvo je tu, kakor je neizpodbitna politična delitev katoličanov glede fašizma. Za sedaj obstoja neozdravljivo nasprotstvo. In četudi se menja parlamentarno pozorišče, ne bodo izginile kali nesloge. Možje s svojimi nevoljnostmi, slavo-hlepnosti s svojimi meglami ostanejo. Edinstvo, politično torej, katoličanov je za sedaj prekršeno. V najvišjem interesu je, da se edinstvo katoličanov na katoliškem polju ne krši. Katoliška akcija, posebno
se stvori status quo, kakršen je btf ob nastopu Pašić-Pribičeviceve vlade. V tem pogledu doslej še ni ničesar storjeno. Delo se vrši že tri leta, a dovršenega ni bilo nič posebnega. Mi bomo zahtevali zakonite pooblastitve, da se ta vprašanja sistematično rešijo. Kot najboljši dokaz, da ni bilo storjenega nič pozitivnega, priča dejstvo, da tudi v Srbiji še ni izvršena nova upravna organizacija. NSti tam še ne delujejo oblastne skupščine.
Dopisnik je opozoril gospoda Marinko-viča, da je poluslužbeni «Hrvat» priobčil vest, da bo vlada imenovala v Zagrebu pokrajinskega namestnika. Gospod Marinkovič je odgovoril, da ta vest ne odgovarja resnici. Pisanje «Hrvata» je njegova strankarska stvar, katero on izrablja v svoje strankarsko-politične svrhe. Veliki župani, ki so bili imenovani, ostanejo. Kar se tiče
ni v tem pogledu nobenega novega do- Slovenije, ni razloga za spremembo seda-godka*.
Na vprašanje, ali je res, da zahteva Radič, da se vzpostavijo odnošaji s sovjetsko Rusijo in da v nasprotnem slučaju odkloni podpiranje vlade, je g. Marinkovič odgovoril:
«Take zahteve g. Radič ni stavil. Resnica je le ta, da Radič želi, da se obnove diplomatični odnošaji s sovjetsko Rusijo, a
a vel javljalo načelo, da politični vodi- ; v tem j>ogledu vlada še ni storila nobenega .-i ne smejo sodelovati na prireditvah; zaključka«.
političnega značaja, oziroma: kje se so-| Kakšno stališče zavzema vlada napram delovanje kakega politika s predavanjem noti sovjetskega poblaščenca Rakovskega o kulturnih in socijalnih stvareh smatra \ angleškemu ministrskemu predsedniku kot dokaz, da je dotična prireditev poli- j MacDonaldu, v kateri sovjetska Rusija iz-
tična?! Nikjer, kjer je pravilno razumevanje o politični in kulturni orgarizaciji v deželi. Če bi veljalo tako načelo, ne bi smel n. pr. tudi gospod Mussolini govoriti na shodih bojevnikov, vojnih pohabljencev, udruženja pomorščakov itd., ker to niso politične organizacije. Dogaja se pač, da se na takih shodih dotikajo tudi političnih dogodkov, toda opravičeno le tedaj, če so ti dogodki nevarni za interese njih organizacij.
Za nas je to vprašanje načelno, ker je naša dolžnost, da branimo interese in pravice narodne vkupnosti. Na očitanje, da se za našimi kulturnimi in socijalnimi prireditvami skrivajo politični nameni, odgo-
rečno pledira za federativno ureditev balkanskih držav?
«0 tem bomo kasneje razpravljali v vladi», je odgovoril g. minister. «Nota g. Rakovskega je izjava vlade, katere mi še ni smol priznali in vsled tega nima ona za nas nobenega posebnega pomena».
Glede odnošajev Jugoslavije z Romunijo je g. Marinkovič izjavil:
«Na sestanku bom z ministrom Duco razpravljal o vprašanju naše razmejitve z Romunijo, ki se vleče že preveč dolgo in zahteva nujne rešitve«.
Nato je dopisnik vprašal g. Marinkoviča, kako stoji zadeva naše razmejitve n Italijo. Bilo je javljeno, da se vi, g. minister,
varjamo odkrito in na ves glas: takim na- stanete s poslanikom Bodrerom v Ljubšim prireditvam je edino ta namen, da ljani in podpišete protokol o razmejitvi
pospešujejo socijalni razvoj in kulturni napredek našega ljudstva. Njihov namen ni, da bi kakorsibodi posegale v dnevno politično vrvenje. Morejo pa res postati politične, toda le po krivdi — drugih! Politične postajajo še le tedaj, ko ah oblastva
med Jugoslavijo in Italijo.
»Razmejitvena dela z Italijo še niso dovršena«, je odgovoril g. minister. «Razmejitvena komisija je zborovala v Opatiji in je prišla do pozitivnih sklepov le glede nekaterih vprašanj. Razmejitev je izvržena
njega stanja.
Na vprašanje poročevalca, kdaj bo sklicana narodna skupščina, je gospod minister odgovorflj
«Skupščina nima nobenega dela. Sklicana pa bo takoj, ko bodo pripravljeni gotovi zakonski načrti«.
Razorožitev in Društvo narodov
BEOGRAD, 28. Jugosh>venska delegacija pri Društvu narodov pod vodstvom ministra trgovine in industrije dr. Ilije Šu-menkoviča odpotuje dre vi v Ženevo ter se sestane v Ljubljani z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem.
BUKAREŠTA. 28. Iz zanesljivega vira javlja «Adeverul»t da je romunska vlada sklenila na zborovanju Društva narodov predlagati odklonitev od komisije Društva narodov izdelanega načrta o razorožitvi, ker ta načrt ne f>ospeŠuje splošno razoro-ženje, niti ne daje zadostnih garancij proti oboroževanju posameznih držav. Zunanji minister Duca zagovarja stališče, s katerim je solidarna tudi Jugoslavija. To stališče bo zastopal tudi r Ženevi.
ŽENEVA, 28. Za bližajoče se zasedanje Društva narodov vlada povsod največje zanimanje m se intenzivno proučavajo vsi
problemi, Id pridejo na dnevni red zborovanja. To zborovanje bo največjega pomena, ker se bo skušalo definitivno in za vse države obvezno rešiti problem omejitve razoroievanja. Po uspehih londonske konference bodeta MacDonald in Herriot osebno poeknsfla na zborovanju priboriti zmago načrtom
joča organizacija mož, ne sme trpeti ni-kake škede od teh političnih cepitev«.
Iz pisanja vatikanskega glasila je razvidno, da je stališče Vatikana napram političnemu boju, ki se vrši med popolari in katoliškimi nacijonalci, popolnoma neutralno in da katoliški nacijonalci kakor tudi fašisti zaman čakajo obsodbe don Sturzove politike od strani Vatikana.
96 ur« Mtiroplonu na odprtem morju
Poročilo komisarijata za zrakoplovstvo o Locatellijevem poletu
RIM, 28. Komisarijat za zrakoplovstvo je objavil poročilo o podrobnos/tih, kako so našli Locatellija: Od trenutka, ko so italijanski letalci zapustili Islandijo, do točke, ki je bila komaj 25 milj oddaljena od rtiča Farewell na Grenlandiji, je motor deloval izvrstno. Tu se je motor nenadoma pokvaril; Locatelli se je moral spustiti v morje. Toda morje je bilo tako nemirno, da nista mogla strojnika Falcinelli tn Bracciani popraviti motorja; poleg tega je morje, ki je postajalo vedno bolj nemirno, še pokvarilo krmilo, zalog bencina je pojemala. Falcinelli in Bracciani sta hudo trpela na morski bolezni. Pričel se je boj na življenje in smrt med letalci, ki so skušali obdržati letalo blizu obali, in med vedno bolj naraščajočim morjem, ki je odnašalo letalo vedno bolj od obali. Tako so minili petek, sobota in nedelja, dokler niso letalci ugledali močne električne žarke. Bil je to reflektor ameriške križarke «Richmond», ki je prinesla rešitev. Ko so se letalci ukrcali na ladjo, je vihar zagnal letalo ob ladjo, tako da se je vse pokvarilo. Tedaj je Locatelli prosil poveljnika ladje, naj uniči letalo s topovi; poveljnik je njegovi želji ugodil.
Smrt italijanskega pesnika.
ANCONA, 28. Danes dopoldne je umrl v svoji vili v Pietra Croce pesnik Adolf o De Bo-sis. Kralj in kraljica sta se zelo zanimala za pokojnikovo zdravje. Številni zastopniki obla-■tva in pisatelji prihajajo kropit pokojnika. Pogreb se bo vršil jutri.
ItaUfaasU prcsftotanarfedaik v Beeaoe Afresn
BUENOS AYRES, 28. Na povratku iz CUe [e dospel semkaj italijanski prestolonaslednik Na postaji so ga sprejeli minister zunanjih zadev Gallaido, razni viij uradniki ter prebivalstvo.	_
Aaafole Fi
TOURS. 28. Zdravstveno stanje pisatelja Anatole ] France-a le ▼ r,ft einii'liivoh
Hrup In pretep v nemškem državnem zboru
Odločnost vlade v borbi za odobritev Davvesovih zakonov
BERLIN, 28. Kancelar Marx je obiskal včeraj Eberta, ki mu je dal dovoljenje za razpustitev državnega zbora, ako bi Da* wesovi zakoni ne dobili potrebne večine. Državni predsednik se — kakor pravi po* ročilo — popolnoma strinja z Marxom vj tem, da mora biti do sobote londonski dogovor že podpisan, in to neglede na odgovor parlamenta; Ebert se je tudi zavezal napram vladi, da bo izkoristil vsa parlamentarna in ustavna sredstva za dosego zakonov, ki so predpogoj za udejstvitev načrta izvedencev.
S tem ukrepom hoče vlada najbrže izvajati pritisk na parlament; vendar pa1 predstavlja ta čin korak naprej proti razpustitvi državnega zbora, medtem ko so se v zadnjih 24 urah vsi poizkusi za dosego sprave izjalovili. Širr se tudi govorica, da so se nemški nacijonalci izrekli proti formuli ljudovcev, po kateri naj bi nacijonalci združili svoje glasove z drugimi strankami. Razen tega so se pokrajinski zaupniki nemško-nacijonalne stranke na svojem včerajšnjem zborovanju v Berlinu izrekli z ogromno večino proti odobritvi Dawesovih zakonov.
Kakor poroča «Tag», je prevzel pesimizem tudi vlado, in to potrjuje tudi pol-uradna «Zeit»f ki odobrava zadnji ukrep vlade ter zaključuje svoje pripombe k položaju, da se pri sedanjem stanju stvari pač ne more pričakovati drugega, nego da bo predsednik Ebert v resnici razpustil državni zbor.
Seja državnega zbora je bila včeraj zelo hrupna in najstarejši parlamentarci zatrjujejo, da je včerajšnja seja dosegla rekord v kaosu, ki je vladal na njej: prišlo je do osebnih spopadov, posamezni poslanci so si izmenjavali med seboj psovke; tu pa tam je bil odnesen iz dvorane kak poslanec s krvavimi rokami, medtem ko so tribune na glas izražale svoje zgražanje; drugi poslanci so bili izgnani od policije.
Ker je demokrat Brodauf protestiral proti takojšnjemu razpravljanju o predlogu za amnestijo političnih jetnikov, so se vrgli nanj narodni socijalisti ter kričali: «Ven, predrzni jud!>- Socijalisti so pritekli Bro-daufu, ki je ostal miren na svojem mestu, na pomoč, medtem kQ> so narodni socijalisti dobili ojačenja prav od komunistov.
Orjaški socijalistični poslanec Peine je vrgel komunista Gruberja na tla ter ga potem treščil proti komunističnemu poslancu Neddermeierju, ki je — rdeč od ieze — planil na Peineja. Od tega trenotka ni bilo več mogoče dognati, kdo da daja in kdo prejema. Zdi se pa, da je bil boj med socijalisti in komunisti najbolj divji.
Po zopetni otvoritvi seje, na kateri se je imelo razpravljati v drugem branju o Dawesovih zakonih, se je vnelo burno prerekanje o ugotovitvi odgovornosti za te dogodke. Predsednik je pozval poslance Gruberja, Neddermeierja in Epsteina, ki so se v boju najbolj odlikovali, da naj zapustijo dvorano. Ampak trije komunistični poslanci niso hoteli ubogati: nasprotno, odgovarjali so predsedniku na nesramen način.
Dva poslanca ranjena
Predsednik je skušal obvladati položaj, ampak zaman. Seja je bila prekinjena. Ko so se najljutejši borci ločili, je bilo videti socialističnega poslanca Hertza ranjenega na roki in Brodaufu, brez kravate in s strgano obleko, težko ranjenega na očesu, oprtega na svoje prijatelje zapuščati dvorano.
Seja je bila zopet prekinjena za pet ninut. po katerih je predsednik opozoril imenovane tri poslance, ki se niso hoteli odstraniti, da zgubijo poslanci, ki se jih zasači na samem činu, parlamentarno imuniteto, ter je odredil izpraznitev tribun. Tudi ministri in časnikarji so bili pozvani, da zapustijo dvorano, nakar so se pojavili v parlamentu policijski agenti, katerih pozivu sta se Gruber in Epstein takoj udala; Neddermeier se je raje že prej o ddaljil.
Nato so bili Dawesovi zakoni sprejeti v drugem branju z 249 proti 171 glasovom. Mora se pa reči, da so bili sprejeti le v toliko, ker se za drugo branje ne zahteva predpisana dvetretjinska večina, tako da visi kotičnoveljavna odobritev londonr skega dogovora s strani državnega zbora Še vedno v zraku, ker se zahteva za njega sprejetje v tretjem branju kvalificirana (dvetretjinska) večina.
Sovjeti proti Dawesovemu načrtu
PARIZ, 28. Agencija «Havas» poroča i* Rige; Kamene v je imel govor, v katerem je nastopil proti Dawesovim predlogom. Izjavil je, da združuje načrt izvedencev interese Nemčije, Anglije, Francije in Združenih držav ter da grozi tako vzpostaviti enotno gospodarsko fronto preti sovjetski Rusiji._
Ruski monarhisti proti boljševikom
VLADIVOSTOK, 28. Sovjetske policijske oblasti so aretirale 39 zarotnikov, ki 9a pripravljali upor proti sovjetom v Sibiriji Zarotniki so imeli namen vzpostaviti monarhijo in poklicati na prestol kneza NU kolaja ali Cirila. Baje je ugotovljeno, da so bili zarotniki v zvezi z monarhisti v H ar-* binu in Parizu. Zarotniki so Imeli namen po gotovih organizacijah in napadalnih oddelkih diskreditirati sedanji sovjetski re^ žim.

DNEVNE VESTI
mili! ii Drnštfs Krtin narhija vštric z demokracijo, da ne zaostaja Član medparlamentarne unije Nemec dr. 1 za njo in da se ne postavlja proti njej. To poj-•frledlnger je predložil tej korporaciji nekaj 1 raovanje sem opazil tudi v angleikih krogih. «vofih «pobud*, da se bodo sklepi Unije re« Zelo važno je, tudi pravično ravnanje z masj-
tEvajah. Doslej se ni ustvarila v Ženevi — ka- i šinami. Vodidni krogi Sovjetske Zveze praviio, or je bilo sklenjeno — ne paritetična na- da bo od tega, ali se bo izvajalo demokratsko
rodna spravna komisija, ne stalna komisija načelo m manjSrae primerno ščitil«, odvisno
izvedencev. Ako hočemo — pravi Medinger — njiih zadržanje in njih propagandistično vtne-nadalje delovat! z vnemo, morajo parlamenti šavanje ali nevmešavanje v politiko posamez-tn vlade resno promatrati naše delo. Najve- nib balkanskih držav- Romunska nas lahko čje zio v rdi Medinger v tem, da Društvo na- manj zanima nego Ogrska, katera bi se ©d-rodov ne režnje svoiih nalog zadovoljivo, rekla vsakega iredentizma proti Jugoslaviji in Ta ustanova bohije težko na notranjih proti- j Čehoslovaiki. Pri takšnem stanju stvari bi bili slov jih. Postavilo si je visoke cilje, obenem interesi Jugoslavije in Cehoslovaške enako pa si je določilo pravila, ki ga ovirajo na do- varovani. Z Rusijo moramo obnoviti popolne seganju teh ciljev. Z določitvijo enoglasnega diplomatske odnošaje. Avstrija j« činitelj glasovanja jc postalo Društvo narodov iz re- mwu.»	__________
ne pa d« bi ikritlo -Lf« nje^o i C^-JŽS^JtgB.	•
glavno misel: pravico do samoodločbe. Ustanovio je razsodiiče ki pač uživa polno za- FetoviSfca jje dovoUlo niinistrstvo upanje vseh, onemogoča pa skoro popolnoma ^^ y	^^venskim kon-
Vtsti z Goriikaaa
G^toTuie v Tigoviktm 4omm ▼ Gorici. Jutri, v soboto, ob 20.30 vi ee uprizori Strind-bergova drama v treh dejanjih -Oče*. Ta igra se do sedaj na goriškem odrti ni ie uprizorila-in radi tega je tudi dokaj zanimanja za jutrišnjo predstavo. Kdor si želi duševnega užitka, na^ pride. — Pred prodaj a vstopnic ▼ Narodni knjigarni.
Sprejem t Skodnikov konvikt ▼ Tolminu.
Proinje za sprejem v Skodnikov konvikt za moeki m ženski oddelek je treba predložiti do 5. septembra na kolkovani poli predsedstvu konvikta. Prošnji se mora priložiti krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Onim, ki so Že bil v konviktu, zadostuje sama prošnja na kolkovani poli.
. Met ▼ Opatijo. Oni izletniki, ki še niso vplačali določenega zneska oziroma so ga vplačali le deloma, so nap rešeni, da se javijo danes zvečer od 20.30 do 22.30 na »stari policiji« pri tajniku v svrho tozadevnega vplačila. Naznajamo vsem izletnikom, da se odpeljemo nepreklicno v nedeljo, 31. t. m. točno ob 5. uri s korijero « trga Gol don i. — Odbor.
Opatija. Nogometna utakmica «01ymp», PRIZMATIČNE Opatija — J. S. K. "Primorac®, Sušak. 4 : 2
dobro protiv svakog očekivanja, uočiv to, d» je to prvi nastup u Rijeci. Želimo, da ne bude zadnji.	M.
Mali oglasi
apel na to razsodišče. Priznava pač, da je bilo nezadovoljstvo narodnih manjšin eden vzrokov svetovne vojne, je tudi zaščito narodnih manjšin pritegnilo v svoj program, izvaja pa ga ne! Opustilo je natančno opredelitev manjšinskih pravic teT je vse prepustilo brez vestnim večinam. Pravna sredstva, ki jih je dalo manjšinam z eno roko, jih jim je vzelo zopet z drugo. Pod egido zaščite manjšin se njih šole zapirajo ali raznarodujejo — in Dru-- štvo narodov mirno gleda vse to. Plodnost Društva narodov čaka še na svoje uresničenje in naša velika naloga — naglaša dr. Medinger — je, da delujemo za nje uresničenje. In ravno nam. medparlamentarni uniji, more pripasti važna naloga, če bi resno hoteli M> moremo nuditi, kar manjka Društvu narodov. Mi smo že univerzalni. Gotovo ne bi bilo na škodo Društva narodov, če bi pristopilo k sodelovanju z medparlamentarno unijo. Pridobilo bi s tem zaupanje in moč v svetu. V medparlamentarni uniji imamo mi v rokah orodie za mir in napredek človeštva. Danes je to orodje še topo in težko rabno. Ako ne bi ga nabrusili pravočasno, preobrazili in pripravili za metodično sodelovanje z našim drugim orodjem, Društvom narodov — bi se obremenili s težko krivdo.
Radič o nositi smernicah lososi, politike
Dunajski list «Neue Freie Pressea od 27. t. m. je objavil daljšo izjavo Stjepana Radića o *novi politični smeri v Jugoslaviji». V tej prijavi, katero označa dunajski list v posebni pripombi za 'presenetljivo*, se bavi g. Radič uvodoma z znanim svarilom, ki so ga objavila na njegov naslov nedavno zemljoradniške •Novosti-* ter pravi, da je to svarilo napisal po njegovem mnenju srbski politik Jovan Jc-vanovič, kateri da je mnogo pripomogel k strmoglavljenju prejšnjega režima. Poziv, naj se Radič sedaj približa k srbskim strankam, tolmači Radič kot znak, da se politiki, ki so pomagali ustvariti novi položaj, bojijo, da bi se mogel Pašić zopet povrniti na vlado. Maogi v Srbiji da se bojijo, da bi se zna! Radič končno sporazumeti s Pašičem. Tudi ko je bil v Londonu, so ga smatrali v začetku za agenta g. Pašiča. Dolgo časa je stal on na stališču, da bi se morali Hrvati sporazumeti z največjo srbsko stranko. In to bi bili radikali. Toda pozneje da je postal položaj tak, da je bil vsak sporazum z radikali nemogoč.
Potem nadaljuje Radič dobesedno:
«Srbske stranke, s katerimi danes sodelujemo, imajo naše zaupanje. Dasi te stranke ne delajo še deloma potrebne razlike med narodnim in državnim jugoslovenstvom (narodnega jugoslovenstva mi Hrvati nikakor ne priznavamo), vidimo kljub temu v njih odkritosrčne demokrate, poštene pristaše ustave in odločne nasprotnike korupcije. Seveda jih loči od na-s še socijalno stališče, zakaj mi smo v prvi vrsti socijalna kmetska stranka. Bližnje naloge nove vlade vidi moja stranka v čisto tehnično-upravnih ukrepih. Takoimenovana parcelacija, t. j. razdelitev hrvatskega ozemlja v centralističnem smislu vidovdanske ustave in centralističnega zfkona o novi upravni razdelitvi. se mora odpraviti in vzpostaviti prejšnje stanje. Zanimivo ie, da so ravno srbski strokovnjaki na upravnem polju ugotovili ne-možnost parcelacije in protislovja, ki so vsled -tega nastala s samo vidovdansko ustavo. Hrvatska je upravna enota zase s središčem v Zagrebu in pri tem mora ostati. Tega stališča ne bo mogla tudi nova vlada prezirati. Na današnji (23.avgusta) seji je sklenila vlada vzpostavo vseh odsekov hrvatske avtonomne deželne vlade. Istotako se bo vzpostavilo nr-mestništvo in ootem bodo sledili nekdanji komitati in okraji.
V	uradništvu v Hrvatski bodo neizogibne razne spremembe. Vrhovno načelo je. da morajo uradniki, ki so prišli na svoja mesta vsled «vo}e pripadnosti h kaki stranki, zopet iti. Merodajna mora biti le sposobnost in razen na mestih, ki so politično izložena, je vsakemu sposobnemu uradniku prosto biti orijentiran proti današnji politični smeri. Glavno je, da vrši v uradu svojo službo strogo stvarno in nepristransko. Posebna naloga bo dalje v tem, da se policija osvobodi politike. Že v nekdanjem hrvatskem deželnem zboru smo se borili proti ustanovi velikih županov, ki so upravno povsem nepotrebni in to stališče bomo sedaj zopet zastopali.
V	državnopravne m oziru nismo stavili do sedaj novi vladi še nikakih zahtev. Kar sen zgoraj omenil, so zadeve čisto upravnega značaja. Sedanji parlament ima po našem mnenju nalogo, da sprejme nekatere nujne socijalne in gospodarske zakone {zakon o invalidih, sprememba uradniškega zakona, agrarni zakon itd). Potem bi se morale vršiti nove volitve, na katerih izidu bi se potem ustvarila podlaga za končna pogajanja o srbsko-hrvatskem sporazumu. Mogoče je, da nastopi celokupna sedanja vladna večina pri novih volitvah kot enoten blok. Za rešitev omenjenih nujnih zakonov potrebujemo delazmožnost parlamenta. Zdi pa se, da bosta nanaša nepopustljiva skupina radikalcev kakor tudi P ribiče viče va stranka skušali motiti delo parlamenta z vsemi sredstvi. Uspeh takega prizadevanja bi nove volitve le pospešiL Ko se parlament v drugi polovici septembra zopet sestane, se bo takoj videlo, v kateri smeri se bode stvari razvijale.
Kar se tiče zunanje politike, mislim, da je razvojna Balkanu vprašanje demokracije. To mnenje mi ie izrazil tudi Rakovskij v Moskvi. «Tngosk>vra ni imela do sedai demokratskega režima. V vseh monarhisti enih državah ie
Iz trZaike pokrajine
Slavina. Presenetila nas je v nedeljo dne 24. .	,	t. m. Slavina s težko igro »Deseti brat». Več-
OUjsave za potovanje v jugos-ovenska ko- krat nas je že poprej slavinako prostovoljno lišoa in letovišča. Tukajšnji jugosio venski gasilno dr konzulat naznanja: «Da pospeši kolikor mo- j tvarni, a minulo nedeljo smo bili navdušeni ko goče dotok tujcev v zdravilišča, kopališča in smo sledili preciznemu izvajanju ^Desetega
brata» od igralcev, izmed katerih »o nekateri prvikrat nastopili, razen tega še sedaj v let-
zulatom in predstavništvom, da lahko izdajajo posebne turistične vizume proti znižani taksi 10 dinarjev v papirju.
Ti vizumi so veljavni brez izjeme za celo Jugoslavijo za dobo treh mesecev. Potniki, ki ^uživajo te olajšave, morajo prebivati najmanj 14 dni v nekem zdravilišču ali letovišču v Jugoslaviji. V nasprotnem slučaju bodo prisiljeni
nem času, ko jim delo ni dopuščalo, da bi se mogli po svoji želji z vso vnemo posvetiti studiranju te težke igre. — Prihodnjo nedeljo dne
daljnoglede kupuje Giustp Hirsch, optik, Via Mazzini 36, Trst. 1065
■i u'r Prijateljska^ utakmica izmedju gor- DEKLE, zdravo in pndno, vešče italijanske^ n,ih klubova započela je u 4 sata p. P- u vrlo jezika *možno vs£h hišnih del se živom tempu Domači postaju od časa do časa st taJcoj Restavracija Amf Seiana moćniji te dominiraju igrom cijelo vrijeme.	'	'	]092
Vodstvo polučuju u 3 minuti, a Primorac iz- '_____________
ravnava u 15 min. Pod kraj poluvremena pada TRGOVINA manifakturnega blaga z mešanim po jedan goal za svaku stranku. U drugom blagom, dobro vpeljana, se proda radi od-poluvremenu navaljuje «01ymp» moćnije i po- i potovanja. Pojasnila se dooijo v trgovini lučuje još dva goala u 16 i 25 min., te završava i igrač, via delle Torri št. 2.	1084
igru sa 4 : 2 u svoju korist. Uzevši u obzir, — ■ - ■-; ' ~ ,--------
da je momčad J. S. K. «Primorca» polučila sa ZAGAK izvežban, za beneško žago s tremi prvakom Jug. Primorja J. S. K. «Orijentom» rezili, se sprejme. Reflektira se samo na neodlučan rezultat 2 : 2, te u revanšu 4:1, te je gornji rezultat vrlo častan za našu domaću momčad.
prvovrstno moč. Ponudbe s spričevali in zahtevami naj se pošljejo na žago v Hcr-peijah-Kozinv (Istra).	1087
Sama igra pružila nam ,e ugodan spo^ j BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, užitak i možemo rec», da je «01ymp» zadnjim Zdravnik na razp0iag0. Dobra postrežba, traoiingima aiatno napredovao	J Govori siovensko. Tajnost zajamčena Sla-
Sudac g. Jurkovic, elan *Haška», dobar i vec Via Giulia 29	o68
držao igru u rukama.
U nedelju, dne 31. t. mj. igra S. K. «OIymp»-UČENEC za trgovino mešane stroke na dc-31. t. m. bo ponovitev omenjene igre. Vsi, ki | prijateljsku utakmicu sa tršćanskim S. K. j želi, se išče. Prednost imajo dečki uboinih nočejo, da jipi bo pozneje žal, naj ne zamude «Adria» t to sa nogometnom momčadi «Haze- , stariSev. Naslov pri upravništvu.	1074
ugodne prilike in naj pokažejo igralcem, da na »-družinom.
znajo ceniti njihovo požrtvovalnost.
Iz 9ežaae, (Odmera občinskih naklad), Dav-
Preporuča se svim ljubiteljicama i ljubitelji- j BABICA, izkušena, sprejema noseče na doni
ma sporta u Opatiji i neposrednoj okolici, da
^plačeva)«™ sežanske občme _ je razgr jen posjete u što^većem broju /u igni i time do-
izkaz odmerjenih občinskih naklad. Dobro je, da si ogledajo davkoplačevalci te listine. Čas za vložitev utoka je do 29. 8. t 1. Utok (priziv) je treba napisati na kolkovanem papirju
prinesu razvitku sporta u Liburniji.
DL utrka oko Rijeke.
Dne 17. VIII. obdržavala se po kišovitom vremenu III. utrka oko Rijeke, koju svake
zuma.»
Izmenjava starih cekoalovašlrik kron. Tukajšnji čebosJovaški generalni konzulat razglaša: Dne 31. avgusta 1924. poteče rok, ki je bil določen za izmenjavo čehoelovaških bankovcev prve errisije po 500 kron (od 19. aprila
slovaškegaC	"pragi ^Z^I^V^e ll^lL^	™	Z*. Teren 'je"na nekim
(Bankovni urad mmisterstva financi v Praze). i	Z ^L^ZJL ^S^v' mjestima dobar, a na nekim vrlo slab.
1	.......u—v____; J prašičev m vsakovrstnega drugega blaga vr- Na ovoj su utrci prvi puta sudjelovaIi trkači
1 hre	župajMtvu v Sezam.	godine priredjuje C. S. Iride iz Rijeke. Pruga
— (Sežanski semenj). Sinjo se neresmem • duga g km a odredjena je tak0) da je od. glasovi po Sezam in okolici, da so zivmski lazak n„ Corsu a sama pruga proiazi skoro
Via Chiozza 50, pritličje.
1077
TRGOVSKA POMOČNICA, izvežbana v trgovini z mešanim blagom in železnino, dovršila osemrazredno ljudsko šolo in 2 trgovska tečaja z najboljšim uspehom, iiče službe. Jan Marija, Zagradom št. 377, Idrija.	1081
SPORT
& D. ADRIA
priredi v nedeljo 14. septembra t. L veliko 140-
Po tem dnevu se omenjeni bankovci — ra zen v izjemnih upoštevanja vrednih slučajih — ne bodo več sprejemali v svrho izmenjave.
Kx. vseučilišče za gospodarske in trgovinske študije v Trsta. Tukajšnji trgovski visoki šoli «Revoltella» je bilo dovoljeno irce Kr. vseučilišče za gospodarske in trgovinske študije (R. Universita degli studi economici e commer-} ciali). Kakor znano, je nedavno tržaški župan izročil rektorju trgovske visoke šole ves fond, ki je bil nabran že pred vojno za italijansko vseučilišče v Trstu, Za dobo 3 let je bil potrjen za rektorja prof. Alberto Asquini, dosedanji ravnatelj.
Vozna urnik openskega tramvaja* Podjetje openskega tramvaja je uvedlo pred kratkim v nekaterih dnevnih urah nove odhode iz Trsta in z Opčin. Novi urnik z omenjenimi spre-
mecibarai je sledeči:	„ .„ „ _ fnad ¥a"rkovIjamVtočno"liri i ^f—"Pri- Iride ^a" 1 f tačaka
na^S^lnS in^CriiiSg)ii	m 12 i i iavnina ^ša L 4 in L 1 za Številko, katera' U ovoj utrci bio stil kod trkača različit.
13 00 13 30* 14 00 14 30 15 00 15 30 16 oo! ' SC P° oddaii števUke vrne'	latk« Dorcich je trčao tipičnim i čistim stilom za
16
sijo vsak mesec, in sicer 12. m 22.; ako pade g ^ «oiympas iz Opati|e s vrlo dobrim uspje-na 12 ali 22. praznik, se vrii semen) nasled- hom i to f^^} do4^0 ]e četvrti, Kuhar mega dne. Toliko v znanje m ravnanje slav. | gesti a Po-sčić dcseti. Kuhar i Poščič bi se občmstvu.	j bolje plasirali, no prvom je smetao bol u nozi
uslijed pretreniranosti, a kod Poščiča je počelo na pol pruge bosti u slezeni, tako da je morao popustiti u tempu, jer bi se inače bio mnogo bolje plasirao.
f	---------------------------- Zapisano je bilo 33 trkača, a startalo ih je Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na
kilometrsko (kolesarsko dirko za slovansko uslijed vremena samo 23, dok su na cilj došli ... • „„ j,, r- Q	p
prvenstvo Julijske Krajine. Dirka se na sledeči 16 Red, kojim su došli na cilj: 1. Dorcich deb lo za druzme V,a CUlliCOll S, K3 progi: Trst (Barkovlje), Prošek, Devin, Štivan, (Olimpia) u 22' 12", 2) Battistig (Iride) u 22' drobno in za družine HlB Miren, Gorica (Via Municipio črez Stari ti^), 48", 3) Susnich (Olimpia) u 23' 30", 4) Tan- !	Telefon 27-66.
Ajševica, Ajdovščina, Vipava, Sv. Vid {kjer cabel (01ymp) u 23' 42", 5) Sciancalepre (Sabo 5 minut odmora za okrepčilo), Razdrto, voia) u 24" 7", 6) Kuhar (01ymp) u 24' 27", j Senožeče, Divača, Lokev, Bazovica, Ključ, 10) Poščič (01ymp) u 25' 39". — Po tačkama Lovec po Boschettu do cerkve pri Sv. Ivanu. " su klubovi poredani: 1) C. S. Olimpia sa 18 Odhod dirkačev s starta pri «Rumeni hiši* tačaka, 2) S. K. 01ymp sa 13 tačaka, 3) C. S.
J O--1____li.i___l_ n__• *___1	I ' J __4 1 1.2..I..
Priporoča se lastnik
(12)
FR. STRANCA«.
đ\ "VA rt r ^	* M - ^ f\f\ 4 1 A 4 4 r«) -f Q	I c i-aj-i. |/i	pi ija vi ]v o W|V IBKIVSCZA/V IKI uhai U« U1 J©S3.HUI1
92?\ Ž a.	\irž: naslov: Anton Podbršček, Trat, via Torre Poščič trči stilom dugih pruga, koji bi još mo-
ll Ži' \ Aa	£ 17^	Y«^ bianca 39' I- — V kratkem objavimo natan- rao dotjerati.	^	,
Čni pravilnik dirke, na katerega dirkače po- Inače su se atleti S. K. Qlymp plasirali tako sebno opozarjamo.	j —————————— ^
Tem potom se obračamo na vse naše slo-vanske motocikliste, da se udeležijo v kar i
16.24, 16.54, 17.16, 17.32, 17.48, 18.04, 18.46 19.22, 19.36, 20.00, 20.24*, 20.54, 21.36, 22.08*, 22.30, 23.10, 23.30**.
Z državne postaje na Opčinah in na postajo 11.00 17 24 18 48 lg Trt A 7.40 11.42 15.54 21.20 6.5611 32 18.56 19.20 f 17.12 11.10 15.24 20 52 7.02 1 '.40 18.10 19 28 vBrt nit i 7.06 11.00 15.18 90 48
* Ob urah, ki so označene z eno zvezdico, odhajajo tramvaji le ob lepem vremenu od 1. julija do 31. avgusta.
** Ob urah, ki so označene z dvema zvezdicama, odhajajo tramvaji le v dobi od 1. julija do 31. avgusta. _
največjem številu te kolesarske dirke ter nam ogTf\eiron® . * ' na ta načte olajfajo kontrolo nad cfcrkači Ob- , g|Ž^Ue°to>ne enem naprošamo vsa bratska športna društva dinarji in klube, ki imajo svoj se>def t kakem kraju ]ejf
DruHvMM vmH
Pevsko društvo «Ilirija» bo imelo nocoj že ob 8.30 pevsko vajo za mešani zbor. — Odbor. : D Slov. akad. fer, društvo «BaSkan». Ćlani | □
pevci danes, v petek, zvečer ob 8. v določe- ' q nih prostorih. Za prijavljene pevce je prihod — dolžnost.
M. D. P. - Trst, Danes ob 20.30 točno redna odborova seja. — Predsednik.
Is triaSkega iivSIenla
Težka nesreča v ulici Sporcavilla. - Voznik med vozom in zidom. Včeraj popoldne okoli 17.30 se je zgodila v ulici Sporcavilla v starem mestu težka nesreča, ki bi bila kmalu ugrabila mlado žrtev.
Voznik Ivan Švab, star 18 let, stanujoč na Vrdeli - Brandesia št. 884, je hotel na vsak način peljati dobro naložen voz skozi omenjeno ulico, dasi je bilo dovolj jasno razvidno, da bo šla stvar zelo težavno, ker je ulica zelo ozka. Par metrov je že tako peljal v redu, a kmalu sta konja nekoliko zavozila v stran, kar je imelo za posledico da je ostal stisnjen med vozom in zidom. Prepeljali so ga nemudoma v mestno bolnišnico kjer so ugotovili, da ima težke notranje poškodbe.
Nočni pevci. Včeraj ponoči je bilo aretiranih v raznih delih mesta več oseb, ker so kalile nočni mir z raznimi pevskimi točkami.
Skočil z voza ter si zlomil nogo. Finančni uradnik Peter Trampuž, star 46 let, stanujoč v Škorklji U. 615, je skočil včeraj na Vrdeli z nekega voza ter si pri tem zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
Vse jim pridr prav. Bliža se zima in tatovi si že pričenjajo pripravljati odeje, da ne bodo po zimi zmrzovali.
Včeraj ponoči so vdrli v klet Terezije Bac-ciner v ulici Piccardi ter odnesli več volnenih odej v vrednosti nad 300 lir.
Mnricn U pk je pridno kafcala. V hotelu Milano je bila uslužbena kot kuharica neka Amalija S. stara 53 let stanujoča v niici Poz-zo del Mare, ki se je poleg kukanja pečal« tudi s tem, da je včaaih pravila kako servieto v nedra. To igro ie opravljala precej časa, včeraj pa so jo kar na delu zelotili ter io izročili policiji. V njenem stanovanju so zaplenili razno blago, ki je bilo vzeto v hotelu.
Nesreča v tovarni. 63-letni Jakob Sancin, stanujoč v Skednju it. 577, me je včeraj zjutraj pri delu v neki tovarni precej hudo poškodoval. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
ffaili i mm metka. Neka Paeqnale Postilieae pride vsako toliko časa delat sitnosti v Trst. Kaj pride sem iskal, se ne ve. Dejstvo pa je, da so ga policaji že večkrat izgnali iz Trsta s pripombo, naj se nikoli več ne vrne. Mož se je sicer nekoliko časa držal te zapovedi, a kasahu je pozabil nanjo ter prilezel zopet nazaj. — Tako je prišel tudi te dni. To pot pa ga niso poslali v Palermo, temveč mo ga zaprli, ker se ye nekj« spozabil in vse1 listnice s 500
......0.02*j0	0-O330
......0.03 lf>	0-0225
......67.60	68 -
......»H.tiO	28.80
................U—	».SO
gori označene proge, da stavijo »voje razpo- ; marke..............—-—	——
loži ji ve člane na razpolago, da bi pazili na f dolarji .............. 2250	'22.62
redni potek dirke. — Odbor SDA. j francoski franki . .'........1*1.75	.5«
„ L/ _ „ , . ^ ^ ^ . ! švicarski franki..........423,—	425 —
M. D. -Zarja* - Kopa. Jutri ob 5.30 vaje angleški funti papirnati......101.40	10t.*>
za hazeno na navadnem igrališču. Benečijske (vojnogkodntnske) obveznice . .	84.25
MiMs iisiiiPe
družba z oni j. ('.": ,>
Trsi - Vic Brtisti 9 - Trsi
Izvršale preizkušnje vsake vrsie.
Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka.
Zlato9 srebro, krone«
kupuje
Zlatarno Albert Pouh
Trst, Via Mazzini 46
(25)
Odooaaoao
o □ a □ □ □□□□□ □□□□ □ □□□□□□□ □□□□□ □ □ n d o u □
□ □ □ □
a □
a □
□ □ □
ol □
□
o
a □
D! □
a!
BAN
a
Ustanovljena leta I905-Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicolo 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA - FIUME - MILANO - ZAR4.
Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje.
Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in ju&oslovenske kredite ▼ Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte.
Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije.
in Diasrjifli ter Jih obrestuj« najbolje po dogovora. — Sprejema kiijiUco imr JMi obrestujo po 4 7* neftfto.
D j D
D ; O
' D
t P k
i c.
DODOOOODOOODDaOODODODDODaDDDD oaaoDODDDDonoaDa □ a
PODLISTEK
BREZ IMENA

Četrti prizor.
Aiaborough, SuUoik.
Prvo poglavje
Nekega soparnega julijskega popoldneva je sprejel kapitan Wrag£e svojo soprogo in Magdaleno pred vratari Jtočfje« ki je t^aj vzdrževala rreao med AMbovougk-on » vzhodno žtisznaoo. S svojo ieao m	noogo
časa. Nevc^ao je poglarfal njeac irmrli*. stopil na prste m z ranfana »uakoaa zravnal klobuk na njeni glavi ter polglasno rekel: «Da mi ne zineil*
Nalo ii je obrnil hrbet ter poadravp Magdaleno S O) o običajno gostoljubnostjo. Toda sredi prvega stavka je «*stal. zakaj njegovo oko ie	tepcemebo na Magdaleni.
Neka mir je ležal aa njenem sttčjs, ki se je zdelo nemo in hltdan krt marmor, ko ni govorila. Glas ji je bil mileiii in prikupne j ši, oko mirno, hoja počasnejta kot prej, a nasmeh ji
je naglo iinil preko obraza in ravno tako na- j «Scdi,» je rekel njen soprog ter ji poku/al glo izginil, pri čemer so ji ustne nervozno na nizki vrtni zid; «bolj na efesno še nc-vztrepetale. Bila je zelo potrpežljiva z gospo koliko, tako. Ti nc ve$ tega,» je rekel in jo Wragge in izkazovala kapitanu nenavadno strogo pogledal, < da nikoli več ne slišim kaj vljudnost in obzirnost, sicer pa se je zdelo, j takega od tebe. .Jaz sem gospod BoyjJra ve,
da jo nič ne zaniaaa. Njeno prvo vpraianje je bilo: «Kje stanuje Noel Vanstone?*
Kapitan je pokazal na peto vilo. Magdalena je šla proti hiti, da si jo od blizu ogleda.
Kapitan Wragge je gledal za njo in nevoljno majal z glavo.
«Vrag vzemi onega gospoda v ozadju K je pomislil, «še sedaj ni prebolela njegove izgube.*
AK smem sedaj govoriti?» je vprašal boječ glas za nfim-
Kapitan se je obrnil k ieni in tedaj je takoj hwtm1, da ni Magdalena seznanila gospo Wragge z novim položajem.
«Stoj ravno tn poslušaj 1» je začel, * vprašati te moram« če veš, v čigavi koži zdajle tičii? Kako ti je ime?>
«Matilda.* je odgovorila žena
krstno ime Tomaž. — Kdo si ti? Gospa Hcy-grave, krstno ime Julija; kdo je mlada dama, s katero si prišla iz Londona? Gospa Dovgrave, krstno ime Suzana; jaz sem njen dobri stric Tom in ti si njena bedasta teta Julija. Sedaj pa ponovi vse kot iz katekizma. Kako ii je ime?»
*Usmi!i se moje uboge glave,» je prosila.
-Ne mučite je,» je rekla Magdalena, ki «e je vrnila, »sčasoma se bo že naučila, pojdimo v hišo.»
Siab začetek,» je rekel kapitan z manjšo vljudnostjo kot običajno.
Vstopili so v hišo in Magdalena je bila z uredbo zadovoljna. Kmalu po čaju je šla gospa Wragge na ukaz spat, ker je bila zaspana. Ko sta bila z Wraggejem sama, ga je vpra-
«Kako moreš kaj takega izustiti!* je vpil j šala: -Ali ni tu kfe primertn kraj za izpre-nad njo kapitan. «tvoje ime je Julija, in kdo ; hod?»
! -Pol ure cd tu »mo v popolni samoti. je Ne vem,» je odgovorila s slabotnim gla- , odgovoril kapitan, ki je znal vedno pomagati, t.	I -Torej dobro, pojdiva.»