Božič siromakov. (Bridka usoda prebivalatva v po toči najbolj prizadetih krajih) Toča Ieta 1896 Avgusta 1896 je prihrulo popoldne strahovito neurje nad del župnije Sv. Miklavž na Polju v dekaniji Kozje v spodnjih krajih. Med viharjem je padala kot orehi debela toča in pokrila z ledeno odejo vse za pedenj na debelo ter grozno opustošila vse zelenje. Nesreča se je izsula v soboto popoldne. — Drugi dan v nedeljo, ko so šli ljudje k službi božji, je še bilo povsod videti po od hudournikov izdrtih grabah ter kotanjah cele kupe ledu, ki je povzročal kljub soncu prav hladno vreme. Prebivalci male fare so bili potrti ter obupani. Možje so*se pred pričetkom službe božje bolj mirao razgovarjali, kako ter koliko je pri katerem vzel ledeni korobač; ženske so bile srdite in vsa njihova nevolja je bila naperjena proti dobremu in že davno rajnemu cerkovniku in organistu Debelaku. Mož je bil ono usodepolno popoldne nekje z doma po opravkih in ni mogel zvoniti, ko so se bližali ter hruli nad Polje najhujše obetajoči oblaki. »Nikdo drugi kakor mežnar je kriv udara toče!« Tako so srdokale stare ter mlade ženske in prisegale pri Bogu in sv. Miklavžu, da ne bo dobil zanikernost mežnarska niti betvice bire! Obupane, nevoljne in naravnost srdite župljane je lepo potolažil tedanji dolgoletni dušni pastir ter že pred desetletji preminuli zlatomašnik, g. Martin Kragl. Obudil in poživil je v srcih njemu zaupanih ovčic zaupanje v božjo ter svetno pomoč. Ljudje so šli liki prerojeni iz cerkve. Gospodinje so odpustile nedolžnemu cerkovniku opustitev vremenskega zvonenja. Na prvi pogled huda nesreča je bila takorekoč pozabljena, ko se je razdelila med najbolj udarjene denarna ter žitna pomoč Več kočarjev ter manjših posestnikov se je še dolgo let ponašalo, da niso imeli nikdar prej in ne slej toliko koruze v svojih shrambah kakor ravno v letu toče 1896. Zbirke za oškodovance so se stekale k tedaj za Polje pristojnemu glavarstvu v Brežicah. Moralo se je nabrati zelo veliko žita, ker je bil glavar Taks celo odstavljen radi nepoštenega trgovanja s to sbirko v svoj prid. Ledeni bič 1937 Minulo je več nego 40 let, ko riso bili spodnji kraji tako obupno opustošeni po toči kakor mala župnija Polje 1. 1896. So že bile vmes hujše toče, a vendar so starejši, kateri so videli na lastne oči, kako je bila razdejana poljska fara 1. 1896, pripovedovali in tolažili mlajši svet, da ni ta toča nič v primeri z ono, katera je pred toliko in toliko leti oklestila ter zbila v zemljo pridelke pri Sv. Miklavžu. In letos 26. julija se je razlilo nad nekaterimi kraji ob Sotli in še dalje preko Buč ter Pilštajna ledeno gorje, kakor ga sploh ne beleži kronika vremenskih nesreč. Kako grozno sta gospodarila vihar in toča oriienjenega dne v 3 km pasu od Lisične v župniji Pilštanj, preko fare Buče, delno preko župnije Polje ter po celi vasi Golobinjek v fari Podčetrtek, si lahko predstavimo, ako si pokličemo v spomin časopisne opise, da so se celo ptice pevke izselile, kolikor iih ni pobilo, ker ni ostala kakor po vesoljnem potopu v omenjenem okrilju niti ena zelena vejica. V dobre pol ure so bili našteti kraji goli brez snega kakor v najhujši zimi. Romarji, kateri so se vozili v avtobusih in hodili peš skozi opustošena naselja, so prenehali s pesmijOj ko so zagledali posledice nesreče, sklepali roke in pomilovali iz dna srca reveže, kateri bodo morali prebiti v tej povsem zbiti pustinji letošnjo zimo. G. ban in njegovo uradništvo, ki si je Dgledalo letošnjo nesrečo po spodnjih krajih, so vsi zatrjevali, da tako popolnemu uničenju vssb pridelkov in zelenja po vinogradih, sadonosnikih in gozdovih še niso bili priča. Prepotrebna je bila najnujnejša pomoč in jo je ban tudi nakazal. Zbirala je za prizadete Cerkev in zasebniki, da bodo siromaki vsaj obvarovani pred gladom. Zbiralo se je in se bo, ker ubogi narod še danes prosi z dvignjenimi rokami pomoči, saj bo prebridko občutil letošnjo nesrečo dobri dve leti! Božič sjroraakov Najlepši prazniki, katerih se raduje vse, so pač božični, Za Božič je kmečki narod prerojen na duši ter oveseljen po telesu. Cerkev mu obuja v božičnih dneh bajne spomine Odrešenikovega rojstva; za belo pogrnjeno mizo in pod ozaljšanim Betlehemom v kotu uživa kmetič s svojo družino v zadovoljnosti darove, katere sta mu naklonila pod božjim varstvom njiva, vinograd in hlev. Tudi kmečke družine po letošnji obsotelski pustinji so v prekipevajočem vese- Božično prilogo je napisal Januš Golec lju pričakovale Božič vsako leto skozi dolgo dobo 40 let. In letos  Gola zima je zagrnila te kraje že 26. julija in bo trajala do prihodnje pomladi. V tej malodane eno leto trajajoči zimski dobi bo siromašni tamkajšnji svet brez razlike ali je bil kdo poprej premožen ali revež navezan na beračenje, na prostovoljne zbirke in oblastne podpore! Koj po nesreči so odleteli ptiči pevci, sedaj ne najdeta hrane niti sraka ter vrana. Razna gospoda in drugi, kateri so posečali te kraje, so že davno zadostili radovednosti in bi se danes daleč izognili, če bi morali skozi. Za letošnje božične praznike so ostali ti siromaki sami s svojimi dršnimi pastirji. Obiskali jih ne bodo ne svojci, ne znanci in prijatelji iz srečnejših krajev, ker v zimsko puščavo ne bo šel nikdo prostovoljno slavit najveselejše praznike. Ob Sotli znajo tako mično okinčati s smrečjem in bršljanom hišni kot, v katerega postavijo jaslice. Na zelenje privežejo jabolke ter pozlačene orehe. Kako bo zgledal za letošnji Božič sicer blaženi domači oltar, ko ni ostalo niti toliko svežega, da bi si bil majhen ptiček zažvrgolel poslovilno pesmico, predno je pobegnil iz bojazni pred smrtjo v pomanjkanju  Obsotelske vasi slovijo po gostoljubnosti, katera prekipeva ob priliki božičnib in drugih večjih praznikov. Od toče prizadeti siromak bo letos pretakal na božični dan solze pri skromneir koruznem kruhu ter vodi  Sam in zopet sam s svojo bedno družino brez okinčanega Betlehema, brez belega kruha in pečenke na mizi, brez prijateljev ter znancev bo sameval za letošnji Božič oni, kateremu je uničil poletni led vse, kar zamore oveseliti slovensko srce — Če bi človek pri na krat- ko opisanem položaju ne imel žive vere. bi obupal. Kakor so prizadeti Obsotelčani gostoljubni, darežljivi in veseli, so tudi pobožni ter vdani svojemu Stvarniku, ki enkrafc vzame, a neštetokrat da ter v preobilici povrne. S siromaki tam doli ob Sotli bo obhajal letošnji Božič ljubi Zveličar, kojega prihod na ta svet je podoben usodi onib nesrečnikov — — — Sami z Gospodom bodo naši bratje in sestre za božične praznike v trdnem upanju, da bo tudi za nje po skoro enoletni zimi napočila pomlad z zelenjem, s ptičjim petjem in poletje s kruhom za človeka in s krmo za živino. Zgoraj so nanizane misli o usodi, kacera čaka za letošnji Božič siromake tam doli ob nekoč obmejni reki. Vsak Slovenec, ki nima kamna mesto srca v sebi, se bo zavedal, kaj so božieni prazniki brez božičnega drevesca, brez z zelenjem okinčanih jaslic ter pri trdem koruznem kruhu in vodi. Z gorečo prošnjo, da bi bil njemu prihranjen tak Božič, bo radevolje segel po svoj skromen dar in ga pcložil betlehemskemu Detetu na oltar, da ga izroči po svojih zastopnikih onim, ki so letos revni kakor je bil Zveličar v jaslicah!