DANES ob 18.30 uri VELIKO VOUVNO ZBOROVANJE Slovansko-italijansbe ljudske fronte v SKEDNJU na trgu pred cerkvijo - Govorita bosta tov. Šloka in Laurenii ______________________S » ■----------- — PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V . Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST četrtek 2. junija 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale atev. 130 (1220) jjočnie iioiiiine itorvm LiaiasHe ireme a Jaunem uriti d znamenju presiulifi šMsiičniii napgdou oa gomaši vidallieuceu Zločinski fašistični napad na tnv. Laurentija nosilca liste Slovansko-ilalijanske ljudske fronte Med divjaškim razgrajanjem fašističnih tolp, ki se krijejo pod prozornimi naslovi „Movimento sociale" in „Blocco rtaliano*' sta tov. Štoka in Petronio v svojih govorih poudarila odgovornost okupacijske uprave za fašistična razgrajanja, jttunesto da bi se VU pobrigala, da bi se v Trstu čuli namesto žvižgov in divjanja fašističnih pobalinov žvižgi tistih ladij, jih je Italija ukradla, in žvižgi siren naših tovarn, za katere bi morala VU skrbeti, da delajo s polno paro Po sinočnjem predvolivnem zborovanju Slovansko-italijanske ljudske fronte, ki se je vršilo v ozračju fašističnega in vidalijevskega razgrajanja, kakor poročamo niže, so fašistične škvadre divjaško napadle skupino pristašev naše Ljudske fronte. Nosilec kandidatne liste tov. Laurenti, ki je bil pri tem navzoč, je divjaške škvadriste opozoril na dogovore, na katere so v okviru odbora za volivni sporazum pristali Predstavniki vseh strank. Fašistični napadalci pa so ga spoznali in kot pobesneli fizično napadli ter ga fauiii do krvi. Napadalci so bili predvsem pristaši «Movimento sociale italiano# in «B!occo italiano#, skratka drhal iz ul. Cavana in Akvedota. Brez dvoma ni zgolj naključje, da so fašistične tolpe napadle prav nosilca naše kandidatne liste Ljudske fronte in da so se tej drhali, ki je hotela ovirati naše sinočnje zborovanje v Ljudskem vrtu, pridružile fadi skupine vidalijevcev. Fašisti se namreč prav dobro zavedajo, da je ravno naša Ljudska fronta no-s*lka tradicij slavne in brezkompromisne protifašistične borbe in da to borbo tudi danes edina dosledno v°di. Skupni nastop Vidalijevih pristašev in fašistov, ki smo ga bili priča sinoči na tržaških ulicah, pa k najnovejši dokaz za to, na kakšne pozicije je Vidalijevo frakcionaško politikantstvo zavedlo svoje Pristaše, za kar ga bo tržaški proletariat ob svojem času poklical na odgovor. Tisti frakcionaši pa, ki so Slnoči skupno nastopili z fašisti proti nam, naj se zavedajo, da bodo ti isti fašisti danes ali jutri poslali Svoje škvadre tudi nanje, kakor so jih sinoči nad nas. Zato naj se zavedajo, da je edina rešitev v skup-nem in enotnem nastopu vseh tržaških antifašistov proti tržaškemu fašizmu pobesnelemu zaradi odkrite Politike rehabilitacije fašizma, ki jo vodijo tukajšnji imperialistični predstavniki. Zato proti takšni politiki odločno protestiramo in zahtevamo, da vojaška uprava prepove vre stran->» politične skupine, ki nastopajo z odkritimi fašističnimi parolami pod prozorno krinko imen MSI, Blocco italiano, Partito repubblicano italiano, itd. fašistična sodrga z Akvedota in q' Cavana, člani črnih band in ardie C,vike, klavci in moralci ke sf§a ljudstva in požigalci naših i so sklenili, da bodo naše sinnč-jje Predvolivno zborovanje Ljudske V°«o onemogočili. Pri tem so jim ‘kalijevi razbijači bratsko podali e In jim pomagali pri uresniče- rok. nju njihovih namenov. Kljub vsemu pa se je našega zborovanja udeležilo veliko število pristašev Ljudske fronte, ki so terorja niso ustrašili ter se fašistom uprli. Zborovanje, ki se je začelo okrog 7. ure zvečer in trajalo več kot eno uro, je vodila tov. Spela, kandidatka Ljudske fronte. Tov. PETRONIO je v svojem govoru, ki ga je prekinjalo navdušeno ploskanje pristašev ter vpitje sovražne sodrge, predvsem poudaril, da je slovansko-italijansko bratstvo osnova vsakega napredka in mirnega sožitja na našem ozemlju. «Dvigajo pa že glave elementi, ki hočejo še netiti sovraštvo in šovini- zem; taki ne smejo priti do uprave javnih ustanov. Šovinizem, v Trstu je bil za naše mesto največja nesreča, zato je nujno, da se vse zdrave sila vključijo v Slovansko-italijansko ljudsko fronto, katere osnovno načelo je bratstvo in enakopravnost obeh narodov. Fašisti so ropali in klali po naših mestih in vaseh, zopet bi hoteli ponoviti svoja grozodejstva. Tu vidite dokaz, kaj hočejo napraviti iz Trsta. To je jasno opozorilo, da Trstu preti ponovno smrtna nevarnost. To naj prebudi slehernega meščana, naj odpre oči vsem zapeljancem, dokler je še čas. Zato strnimo svoje vrste, okrepimo našo borbo in volimo za Ljudsko fronto, za bratstvo med narodi, za zmago demokracije». Tako je zaključil svoj govor tov. Petronio. Burno ploskanje poslušalcev je bilo močnejše od divjega vpitja razjarjenih 'fašistov in vidalijevcev, ko je končal govoriti tov. Petronio in je začel svoj govor tov. Stoka. V ognjevitih besedah je opisal dolgo krvavo pot slovenskega naroda in njegovo borbo za osvoboditev izpod fašističnega jarma, za dosego svojih pravic, katere nam tudi sedaj kratijo naši bivši zavezniki in dajajo potuho fašistom, da se že upajo javno nastopati in groziti. uGlejte jih#, je pokazal govornik Berlin in denarno vprašanje Predmet razpravljanja zunanjih ministrov ^°vjetsha delegacija zahteva vzpostavitev homandature - Zahodni Ministri sprejemajo štiristransko nadzorstvo, odklanjajo pa soglasnost Banašnji seii zunaniih ministrov štiristranskega nadzorstva. Iz tega prave državljanske vojne. Kakor ji lAnolo-ameriško vmešavanje v notranje i ]e atlašnji seji zunanjih ministrov Predsedoval francoski zunanji j ' ‘ster Schuman. JSv«anje Začeli so raz-o drugi točki dnevnega Se. faj s. 1 t. j. Berlin in denarno vpra-Se oc aoYim izvajanjem. Dalje je Vi- prej pa je Višinski na afa° odgovoril včerajšnjim Schu- Nul. s>0ski POV; Vprašal, ali bo možno zopet •biti se na prvo točko dnevne-k d 6^a’ *"e potrebno. Schuman 80 in nato so prešli na dru- le govoril Acheson, ki je iz- rryi «vii j stri>,’■ Se ameriška delegacija se]jj)a. v načelu z združitvijo štirih Vii„°rj?v Berlina in z vzpostavit. v0o Pr Beki bi Štiristranskega nadzorstva. ' Pa morali razpravljati o terih točkah. Dejal je: «Smo “celinu na podlagi dogovorov, sicitjj- j**i sklenjeni pred potsdam-1 dogovor; in na podlagi zrna-a orožja. Zalo niso naše Bašega “Vice M0L, ______________ _____ fa Dejal je dalje, da mo- VNtmn uPeavljati občinski svet. i«nj. evati je treba tri vrste vpra-Vižcj, Vprašanja, g; bodo pod- v mednarodnemu nadzorstvu, Post °r Je zanJ« potrebna soglas-njihove važnosti. 2. arila. ki bodo prepuščena ko-Vpr”-m Posameznih sektorjev. >kl: odvisne od analize kakega Po Pti-Sanja, k; bodo prepuščena 'mu občinskemu svetu. Pri- v>‘ t>: ašanja ;reU' i'"anro pravico biti tu, ostali in moramo °2ni. Končno je izjavil, da t>ava 'Nzoi. • P°trebo štiristranskega a ^ Va' Pripomnil pa je, da je •šcij0 rt'J izvesti občinsko organi-Nat0 za to organizacijo. fatličf,Berlina samo po sebi fafl; ; ^ vprašanja Nemčije, za- !*81aSov.ar n‘ma pri tem «ustava», h^faaaT3 ■ V Bonnu n'o opraviti. ; edvSerr sledeči dnevni red: ^nJe v naJ bi se preučilo vpra. 1 ""'i*. v2P0sfavitve komandature. 'ki or "akšni meri naj bi se v IStosti mu izvajalo pravilo so- £!,rMn v, ‘"kw‘no naj se za ves l finska Stavi na Podlagi volitev t* rešiti °jSanizaciJa- Nato bo tre-,atTi denarno vprašanje. Pri ,*V' k; n ‘ H na«8 tehnična reši-,rti^ko , izvedljiva za celotno n j.fvm Jo izjavil, da sprejme i anskega nadzorstva v vi^ianj . Pogojem, da se omeji sPf?ža načela soglasnosti. Tekoča t.,! Čiča naf br urejeval občinski O. f>ravih,Vpiaaani' ki so podvr-k' Seznam BORlasnosti. naj se »e- ii^Jiril ,J' Sovoril Višinski, ki je 'trdni « .“dovoljen, da osta-s*,ri sprejmejo načelo štiristranskega nadzorstva. Iz tega sledi, je dejal, da je treba predvsem vzpostaviti v Berlinu zavezniško komandaturo. Uprl pa se je zahtevam treh zahodnih ministrov, naj bj znova preučili vprašanje soglasnosti. Nato je dejal, da sovjetska delegacija zahteva enostavno, naj se v Berlinu povrne k status quo. Odgovoril mu je Acheson, ki je dejal, da v dogovoru glede Berlina ni nič takega, ki bi se lahko tolmačilo kot podlaga za načelo soglasnosti. Odgovorila sta še Schuman in Bevin, nakar se je seja zaključila. Na današnji tiskovni konferenci je član sovjetske delegacije Vladimir Pavlov prečital izjave Višin- (Nadaljevanje na 4. strani) Šlirje namestniki ne morejo sestaviti skupnega poročila PARIZ, 1. — Namestniki štirih zunanjih ministrov, ki bi morali predložili na konferenci štirih skupno poročilo, se niso mogli zediniti o formulaciji poročila zaradi različnih gledanj na čl. 35 (nemška do-broimetja). Tako bodo na eni strani ameriški, britanski in francoski, na drugi strani pa sovjetski pomočnik zunanjega ministra predložili ločeni poročili. Bivši borci Francije svetu zunanjih ministrov PARIZ, 1. (Tanjug) — Glavni odbor zveze bivših borcev Francije je poslal v imenu 2.5 milijona svojih članov svetu zunanjih ministrov resolucijo, v kateri nastopa proti vsakršnemu načrtu za oživitev napadalne Nemčije. V resoluciji zahtevajo internacionalizacijo Porurja in obsojajo vsak načrt, ki bi temeljil na vzpostavitvi močne Nemčije z veliko industrijsko ter vojaško zmogljivostjo. V resoluciji zahtevajo od francoske vlade, da se ne sme odpovedati pravicam, ki bi Franciji zajamčile njeno narodno varnost in reparacije. Ob koncu resolucije zahteva zveza bivših borcev Francije, naj omogočijo čim prej državam, ki so se vojskovale proti Hitlerjevi Nemčiji, sodelovanje v pripravah za sklenitev mirovne pogodbe. prave državljanske vojne. Kakor je znano, je te dni prišlo do spopadov med policijo in stavkajočimi rudarji v rudnikih v Patino, kjer je bilo ubitih okoli 150 ljudi. Zaradi pomanjkanja vesti ni mogoče podati jasne slike o položaju. Vlada je n. pr. javila, da je odkrila «zaroto», ki naj povzroči splošno stavko ter sproži državljansko vojno. To vladno priznanje ponovno kaže, da so številne vstaje v republikah Južne Amerike posledica borbe med velikimi ameriškimi družbami. ki izkoriščajo južnoameriške rudnike. Te družbe imajo, čim se utrdijo, tudi monopol nad vlado, ki mora slediti politiko v njihovem izključnem interesu in v škodo gospodarstva v deželi ter v škodo delovnega ljudstva. Zaradi pokoljev v Patino so nato stopili v stavko vsi rudarji v Boliviji. Pri neredih sta bila ubita dva ameriška inženirja. Številni drugi ameriški inženirji so pribežali v vojašnice. Vlada izjavlja, da so sedanjih neredov krivi pristaši skrajne desnice, ki da so organizirali načrt za vstajo. Kakor rečeno, pa se zaradi pomanjkanja jasnejših vesti, ne more podati jasne slike o položaju. Eksplozija bomb v Aopliji LONDON, 1. — Danes ponoči je v skladišču orožja v Harpur Hillu v Angliji eksplodiralo 588 tisoč za-žigalnih bomb. Požar in detonacije so se pričele pred 11 uro zvečer in trajale do 2 ponoči. Človeških žrtev baje ni bilo, ker je Harpur Hill zelo v samoti. “ v Bnliviii LA PAZ, 1. — Bolivijska vlada je odredila splošno mobilizacijo vseh moških od 19. do 50. leta. Sinoči je prišlo v državi do novih neredov in grozi nevarnost, da pride do Zahodne sile proti demokratičnim strankam v Avstriji DUNAJ, 1. (Tanjug) — Na seji zavezniškega nadzorstvenega sveta za Avstrijo so znova razpravljali o dovoljenju za ustanavljanje novih političnih strank. Tako kot doslej so predstavniki zapadnih sil odklonili, da bi dovolili ustanavljanje novih političnih strank, čeprav je sovjetski predstavnik poudaril, da so predložile posamezne stranke zavezniškemu nadzorstvenemu svetu programe, iz katerih je razvidno, da bodo ustanovljene le stranke na demokratičnih načelih. .Sovjetski predstavnik je predlagal nadalje, naj bi olajšali poštni promet iz Avstrije. Predstavniki zapadnih sil so izrazili pripravljenost, da prouče predlog sovjetskega predstavnika. nekaterih vzhodnih držav BUDIMPEŠTA, 1. — Včeraj ji predstavnik ameriške legacije v Budimpešti v imenu vlade ZDA in predstavnik Velike Britanije v imenu svoje, kanadske, novozelandske in avstralske vlade izročil madžarskemu zunanjemu ministrstvu, noto, v kateri omenjene države izjavljajo, da je Madžarska prekršila določila mirovne pogodbe glede svobode človeških pravic, ki o njej govori čl. 2 mirovne pogodbe. Zato se bodo njihove vlade poslužile čl. 40, ki določa v takem primeru posvetovanje med predstavniki SZ, ZDA in Velike Britanije. Tako sta predstavnika Velike Britanije in ZDA obvestila tudi Sovjetsko zvezo o tej noti. tako da bi se predstavniki vseh treh velesil dogovorili glede intervencije. na skupino pobesnelih pobalinov in fašistov. nTi so požigali naše vasi in pobijali naše ljudi, to so ostanki fašizma, člar.i črnih band, bivši SS, Guardia cšvica itd. S svojim dejanjem so pokazali, da so tu na tuji zemlji! Naj zginejo od koder so prišli! Borili smo se proti naciia-šizmu, nadaljevali bomo borbo tudi proti ostankom fašizma za popolno osvoboditev in za zmago demokracije! In zmagali bomo!# Kje pa so in kaj delajo oni, ki se le širokoustijo, da se borijo za internacionalizem in za narodno enakopravnost? Družijo se z naj-podiejšimi reakcionarji v borbi proti našemu narodu in proti demokratičnem gibanju! Tu vidite dokaz tega! Toda mi se ne ustrašimo! V čast si štejemo, da nas napadajo in nam žvižgajo fašisti in njihova druščina. To pomeni, da smo na pravi poti! Po tej poti bomo vztrajno nadaljevali borbo proti temnim silam, za zmago demokracije, za pravico našega naroda, za uveljavljanje mirovne pogodbe, da se bo Trst zopet dvignil in oživei, da ne bo postal središče imperialističnih špijonov in opora za napad na države ljudske demokracije. S to našo dosledno borbo bomo pomagali tudi demokratičnim množicam Italije, da se otresejo verig imperializma. Prav zaradi tega, ker smo dosledni v naši borbi in ne poznamo kompro-misarstva in kapltulantstva, ker se borimo za pravice našega, toliko let teptanega naroda, se borimo proti neofašizmu in imperializmu, za zmago demokracije pri nas in v svetu, prav zaradi tega nas tako besno napadajo in nam grozijo. Cas je, da se vsi zavedamo velike važnosti sedanjega trenutka, da spregledamo nevarnost, ki preti našemu ozemlju, da se vsi pošteni demokrati združimo v enotno fronto, v kateri bomo z združenimi silami lahko preprečili povratek fašizma. Ljudska fronta, ki združuje v svojih vrstah slovensko in italijansko demokratično ljudstvo, delavce in kmete, je porok naše uspešne borbe. Zato glasujmo za Slovansko-ifali-jansko ljudsko fronto, za mir in zmago demokracije!# Po končanem zborovanju so se zborovalci začeli počasi vračati na svoje domove. Fašistična drhal, in mladi pobalini z značkami raznih italijanskih šovinističnih strank pa (Nadaljevanje na 4. strani) Demokratična mladina usep sneta se bori za mir BUDIMPEŠTA, L — Na zasedanju izvršilnega odbora Mednarodne demokratične mladinske zveze v Budimpešti so delegati raznih držav izrazili trdno voljo mladine vsega sveta, da se bor; za demokratičen mir. Delegat španske socialistične mladine je poudaril, da se španski narod vedno bolj ostro bori proti Francovemu fašističnemu režimu. Delegat Latinske Amerike je izjavil, da se mladina Južne Amerike zaveda, da so ameriški imperialisti vzrok, da je Južna Amerika še zaostala, da živi v bed; in brez svobode. so bila med drugo svetovno vojno blokirana v Veliki Britaniji. Gre predvsem za poljske denarne naložbe v britanskih bankah, za vrednosti deponirane v bankah in drugih ustanovah, izkupiček za prodano blago itd. Sestavljajo nove ženevske konvencije ŽENEVA, 1. — Diplomatska konferenca za revizijo ženevskih konvencij nadaljuje svoje delo. Ena izmed komisij te konference je včeraj razglasila, da se bodo pri sestav; novih konvencij države, ki jih pripravljajo, ozirale na pojmovanje, da je spoštovanje posameznika in njegove časti univerzalno načelo, ki se lahko uveljavi tudi kadar ni točnih pogodbenih obvez. Sef francoske delegacije je izjavil, da je upati, da bo konferenca dosegla uspeh in da vse delegacije streme k uresničenju praktičnih konvencij, ki se naslanjajo na človečanska načela in ki bodo morala poskrbeti za zaščito ranjenih in ujetnikov ter zagotoviti spoštovanje človečanskih načel tudj v državljanskih vojnah. Sproščena poljska imena v veliki Briianiii VARŠAVA, 1. — Kot poroča poljska tiskovna agencija bodo po pogodbi med Poljsko in Veliko Britanijo deblokirana poljska imetja, ki Trgovinsko softeloifaiile meri Poljsko in iiailjo RIM, 1, (Tanjug) — Kakor poročajo italijanski listi, so te dni v Genovi ustanovili mešano italijan-sko-poljsko družbo «Consortium Carbone«, ki je prevzela vse posle v zvezi z izvozom in prevozom poljskega premoga v Italijo. Začetna glavnica te italijansko-poljske družbe je 20 milijonov lir. Po vladinem odobrenju je poljska direkcija za premog v Katovvicah vpisala 6 milijonov lir začetnega kapitala, pri drugem delu začetnega kapitala so udeležene razne italijanske privatne družbe, med njimi italijansko-ameriška avtomobilska družba FIAT z 2,5 milijona lir, «Anglo-Italien Carboni« iz Benetk z 1,3 milijona lir, družba «IMEKO» iz Neaplja (v kateri je vložen vatikanski kapital) s 4 milijoni lir in druge. «Avanti» piše, da bo nova itali-jansko-poljska, družba poleg najemanja italijanskih ladij za prevoz poljskega premoga v Italijo, nabavljala v Italiji tudi drug material za Poljsko, ker računajo, da bo poljski izvoz premoga presegal določeno kvoto. BEOGRAD, 1. — Včeraj je bilo v Beogradu zasedanje za ustanovitev jugoslovanskega pedagoškega društva. Zasedanja se je udeležilo preko 40 pedagogov, profesorjev univerze in višjih sol ter učiteljev. Išče se oredsednik vlače za naci KANTON, 1. — Predsednik nacionalistične Kitajske Licungjen je ponudil predsedstvo vlade generalu Outečenu, bivšemu podpredsedniku v Sunfojevi vladi. Smatrajo, da bi bilo imenovanje Uočetena za predsednika vlade poskus za pomirjenje med raznimi strujami kuomintanga. Za sedaj se še ne ve, ali bo Oučeten sprejel ponudbo; njegovo imenovanje za predsednika vlade še ni uradno. Kitajska ljudska vojska je osvobodila glavno mesto okrožja Fengun in mesto Sikeu južno od Ningpoja V vzhodnem predelu pokrajine Ce-kiang. Sikeu je bil ena izmed Cang-kajškovih rezidenc po letošnjem januarju. Tudi na otoku Hainanu se je pričelo čiščenje. Reki Uangpo in Jangce sta bili danes uradno spet odprti za trgovinsko plovbo. Vojne ladje pa nimajo dostopa v te reke. Agencija Nova Kitajska poroča, da so dale naciohaj stične oblasti, preden so zapustile Sangnali, pobiti okrog sto mladih kitajskih patriotov. II. kongres VARŠAVA, 1. — Predsednik republike Bierut je otvoril danes v Varšavi drugi kongres zveze poljskih sindikatov. Dela kongresa bodo trajala 5 dni, izvoljen bo nov predsednik, ki bo verjetno podpredsednik vlade Zavvadski, ki bi potem ai. Dosedanji predsednik zveze moral zapustiti svoje mesto v vla-poljskih sindikatov je bil nedavno imenovan za namestnika ministra narodne obrambe. vedno večji eoiishi izvoz v kapitalistično države VARŠAVA, 1. (Tanjug) — Po uradnih podatkih izvaža Poljska vedno več perutnine in jajc v Anglijo in druge kapitalistične države. Tabela izvoza po državah kaže, da je lani od skupnega izvoza jajc izvozila Poljska samo v Anglijo 58.7%, t, jr 288,500.000 komadov, v druge kapitalistične države 22,8%, v Češkoslovaško pa samo 18,5%. Od skupno 1750 ton perutnine, kolikor je je izvozila Poljska leta 1946, odpade na Anglijo 1000 ton, la ni pa je izvozila Poljska v Anglijo 4000 ton od skupnega izvoza perutnine 7200 ton, v Nemčijo pa 600 ton perutnine. Tj podatki kažejo, da izvaža Poljska vedno večje količine perutnine v kapitalistične države. V splošnem občutijo na poljskih tržiščih precejšnje pomanjkanje jajc; govedine in svinjskega mesa, Poljska pa ne glede na to svoj izvoz v tem blagu nenehno povečuje. Padanje proizvodnje v zon NEW YORK, 1. (Tass) — Federalna uprava za rezerve je objavila sporočilo, v katerem pravi, da je industrijska proizvodnja v ZDA aprila meseca še nadalje padala in da pada tudj v maju. Od novembra lani je proizvodnja v ZDA padla za 8%. Padanje proizvodnje opažajo skoraj v vseh industrijskih panogah, razen avtomobilske indu-strije. Federalna uprava za rezerve priznava, da je v maju padla proizvodnja izdelanih predmetov in proizvodnja mineralnih surovin, A. gencija Associated Press poroča, da bo, kakor to predvidevajo nekateri gospodarstveniki Walt Streeta, poleti in jeseni letos proizvodnja padla za 20%, zaradi česar bodo ostali brez dela milijoni delavcev. Tudi v proizvodnji jekla opažajo nazadovanje proizvodnje. V zadnjih nekaj trdnih je padla približno za 5%. «Wall Street Journal« piše, da bo po mnenju velikih industrijcev jekla do konca leta proizvodnja jekla padla na 75% sedanje proizvodnje. Brezposelnost narašča v Biconiji BERLIN, 1. — Stuttgartski «Wirt-schaftszeitung« piše, da se je brezposelnost v biconiji v aprilu še povečala. V Nemčiji še ni bil zabeležen od krize leta 1930 tolikšen porast brezposelnosti. V vsej biconiji je 1,800.000 do 2,000.000 brezposelnih in polzaposlenih delavcev. Tisk piše, da grozi biconiji prava kriza in se depresivne tendence v industriji predmetov za široko porabo postopoma širijo tudi na druge panoge proizvodnje. Trgnvinslia podajanja meil conami Nemčije BERLIN, 1. — Sef odseka za zunanjo trgovino sovjetske cone Nemčije je danes sporočil, da se bodo trgovinska pogajanja med predstavniki sovjetske cone in Bicone pričela takoj, ko bodo sestavljeni seznami proizvodov za zamenjavo. Dodal je, da so že bile imenovane posebne podkomisije za sestavo teh seznamov. Votivna zborovanja Slov.-ital. ljudske fronte DANES: V SKEDNJU oh 18.30 Govorita tov. Štoka in Laurenti V PADRtGAH oh 20.30 Govorita tov. Vojo in Prešel V SALEŽU oh 20 Govorita tov. Dekleva in Janka V RIO M AN J IH ob 20 Govorita tov. Hreščak in Špela JUTRI 3. t. V BAZOVICI ob 20.30 Govorita tov. Vojo in Prešel. Na PROSENO ob 20.30 Govorita tov. Laurenti in Boie. V PRAPROTI oh 19.30 Govori tov- Hreščak. V BORŠTU ob 20 Govori tov. Stoka. V SOBOTO 4. t. m.: V TREBČAH ob 20.30 Govorita tov. stoka in Petronio. V MALEM REPNU oh 20 Govorita tov. Ukmar in Dekleva. V CEROV L J AH ob 20 Govorita tov. Kenda in Janka. V GABROVCU ob 20 Govorita tov. Lukeš Neva in Šlibar. V NEDELJO S. t. m. ob 15 v Trstu pri Sv. Ivanu niiko hmo Manje združeno s športnimi prireditvami Govorita tov. Štoka in Laurenti Madžarska ne spoštuje otoveznosti do jrSEj&osh&vije Madžarska okupacija je stala Jugoslavijo 176.000 človeških žrtev -Jugoslavija je vedno nudila vso pomoč mladi madžarski demokraciji BEOGRAD, 1. (Tanjug) — ((Borba# analizira metode madžarske vlade, ki je izgnala iz Madžarske jugoslovansko komisijo za reparacije in je s tem dala jasno razumeti, da nima namena spoštovati svojih obveznosti do Jugoslavije. List piše, da neizvršeyanje obveznosti predstavlja temelje politike madžarske vlade do Jugoslavije. Postopanje madžarske vlade, nadaljuje list, je globoko užalilo jugoslovanske narode ter zbudilo v njih zgražanje in zaprenjenost zaradi dejstva, da se ne dogaja prvič, da morajo poizkusiti, kako se napravljene dobrote pogostoma povrnejo s slabim. Madžarska okupacija v Vojvodini je stala Jugoslavijo 176.000 človeških življenj. To je vojna škoda, ki ne bo mogla biti nikoli povrnjena. To je krvava rana, ki smo šli mimo nje X interesu prijateljstva s sosednim madžarskim ljudstvom, ki mu nismo nikoli očitali te žgoče rane. Ne glede na mrtve smo ponudili madžarskemu ljudstvu bratsko roko v upanju, da bo to naš največji doprinos k vzpostavitvi prijateljstva. Horthyjevi fašisti niso samo ubijali, požigali in se borili proti našim partizanom, nadaljuje «Borba», pač pa so tudi izrabili okupacijo Vojvodine za obogatitev Madžarske. Na podlagi cenitev komisije znaša vojna škoda, ki so jo madžarske okupacijske oblasti povzročile jugoslovanskim narodom, milijardo in 280 milijonov dolarjev. «Borba» poudarja nato, da so jugoslovanski narodi sledeč novi liniji jugoslovanske komunistične partije smatrali za odgovorne za te zločine in uničenja madžarske fašiste in nq madžarsko ljudstvo. Poudarjajoč, da je Jugoslavija nudila popolno pomoč mladi madžarski demokraciji tudi v povojni dobi, ko so reakcionarne sile skušale preprečiti razvoj demokracije na Madžarskem in skušale izkoristiti stare spore med podonavskimi državami, piše «Borba»: To interna-cionalistično stališče Jugoslavije do Madžarske je predstavljalo močan politični argument v rokah madžarskih demokratov, v prvi vrsti madžarske komunistične partije, ki je svojčas rada izkoristila jugoslovansko stališče. Od celotnega zneska vojne škode, ki so jo Jugoslaviji povzročile madžarske okupacijske oblasti, t. j. milijardo, 281 milijonov in 601.162 dolarjev, je Jugoslavija pristala, da sprejme samo 70 milijonov dolar- jev, t. j. 5 cdst. od celotnega zneska. Razen tega je Jugoslavija nudila Madžarski velike olajšave pri plačevanju. Eno od načel zunanje politike socialističnih držav. zaključuje ((Borba#, je borba proti diskriminaciji in za utrditev ter razvoj mednarodnega sodelovanja, ki samo po sebi vsebuje borbo za spoštovanje vseh mednarodnih obveznosti in sporazumov, ki so jih vlade raznih držav podpisale. Jasno je, da metode madžarske vlade, ki pomenijo kršitev obveznosti z Jugoslavijo, šibijo splošno borbo za mednarodno sodelovanje in škodijo stvari, za katero so socialistične države napravile toliko naporov. Britanske žene proti vladni poiiiiHi LONDON, 1. — Britanska kooperativna organizacija žena, ki ima 70.000 članic, je imela te dni letno skupščino. Na skupščini je bila sprejeta resolucija proti vladni politiki priprav na novo vojno in za vzpostavitev trgovinskih odnosov s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije. Okrog 1550 delegatk je zahtevalo znižanje izdatkov za oborožitev in uvedbo nadzorstva nad atomsko energijo. V resoluciji poudarjajo, da so proti politiki izpre-minjanja Britanije v oporišče tujih čet in letal ter zah'evajo ukinitev zakona o vojaški dolžnosti. Kako kriti ooromoo PARIZ, 1. — Francoska zbornica je že odobrila bistvene točke financ, nega načrta, ki ga je sestavila vlada za kritje deficita v znesku 83 milijard in 100 milijonov frankov. Tako je zbornica izglasovala skrčenje izdatkov za 16 milijard in 700 milijonov v civilnem in za 18 milijard in 900 milijonov v vojaškem sektorju. Za 47 milijard in 500 milijonov frankov novih dohodkov pa naj bi vrgla predvsem prodaja bencina na svobodnem trgu in pa prodaja vojaškega materiala, ki se ne more več uporabljati. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da so nekateri računi vlade, zlasti glede dohodkov iz prodaje bencina, pretirano optimistični. V nedeljo 5. junija 1949 priredi Ljudska fronta 11M0 zunanje s pestrim fizkulturnim sporedom. Začetek prireditve ob 14.30 Ljubitelji prostih vaj in nogometa udeležite sc praznika fizkullure .' Demokrati Tržaškega ozemlja! Vaša dolžnost je, da se udeležite volivnesa zborovanja, kjer bosta govorila nosilca naše liste tov. LAURENTI in tov. ŠTOKA Po fizkullurnih prireditvah PROSTA ZABAVA IN PLES Preskrbljeno za vse, ki se hočejo zavrteti in užiti sveži zrak ob vznožju našega bivšega uBoschettaii. V okviru športnih prireditev in otvoritve nogometnega igrišča bo tudi prijateljska nogometna tekma FiZil Lj. M - OIlfHS (Zapil) s pričetkom ob J7. Z Opčin Koklia Iirez piščancev ali volivna zborovanja „Demokracije“ V nedeljo je imela »Demokracija«, pobratin vidalijevcev v klevetanju, psovanju in sovraštvu do nove Jugoslavije)), volivrpj zborovanje na dvorišču kina na Opčinah. Tega »ogromnega ir. veličastnega« votivnega shoda se je udeležilo, z veliko žlico zajelo, okrog 60 ljudi, med emigranti, trgovci, prodanci itd., ki so z vsega ozemlja prihiteli, da slišijo retoriko znanega Sfiligoja, .ti n; zatajil sebe in svoje preteklosti ter je svojim ovčicam govoril v znanem žargonu »nepozabnih)) fašističnih hierarhov. Seveda je s svojim govororp odprl uči še, tistim nekaj simpatizerjem »Demokracije«, ki so lvideii, kara pes taco moli. Značilno za Sfiligoja in sploh za voditelje »Demokracije# je del govora, v katerem ie napadal Ljudsko fronto z izrazi, ki jih je mogoče najtj samo v slovarju Sfiligoja in podobnih. »Veliki demokrat« poziva antikomuniste, naj «golazen» oefarjev in komu# nistov pomečkajo, kakor se pomečka gosenice in drugi mrčes. Pri tem je seveda pozabil, da je slovensko ljudstvo s takimi žuželkami že obračunalo, medtem ko opo fe vedno živi in si gradi boljše življenje v novi in svobodni Titovi Jugoslaviji. V nadaljevanju svojega govora je z najgp-Šimi psovkami psoval kandidate Ljudske fronte, po drugi strani pa je samo obžaloval »internacio-nalistea Vidalija, češ da je njihov mikrofon preglasen. Jasno, saj je znan slovenski pregovor, da «gli-ha skup štrihaa, kar velja tudi za vidalijevce, ki so s svoje strani po jnikrofunu na ves glas kričali znano frazo »Comune al po-polo, popolo al Comvme#. Se glas* neje kot to frazo pa so pomagali svojemu zavezniku Sfiligoju blatiti, psovati, klevetati in napadati Ljudsko fronto in Jugoslavijo. Vaščani pa, ki 50 pričakovali, da kodo «internacionalisti» ožigosali »Demnkraeijo« in govornika, so se zgražali nad tako volivno propagando Vidalija in obsojali «in-temanionaliste«. ki iz dneva v dan bolj odkrivajo svoj pravi obraz, <-';ras iskarijoia. In na Proseku... Tudi na Proseku je in)‘.la slovenska dolarska »Demokracija« svoje volivno zborovanje, katerega se je udeležilo vse, kar leze in gre na Proseku, in sicer 6 oseb, ki so: znana kandidatka s Proseka na listi »Demokracije«, pjgni sorodniki in še kdo. Vsekakor »ogromna« množica »boljšega« ljudstva. Vidalijavci in spominska plošča žrtev Tudi na Proseku so vidalijevci naplavili enak vandalizem, kot so ga napravili na Opčin ali. S svojimi voiivnimi lepaki so namreč pokrili spominsko ploščo s podatki žrtev, ki jih je darovala vas v najodno-osvobodrlni vojni. Pričeli so z Opčinami, nadaljevali na Proseku in najbiže bj končali radi tako po vseh naših vaseh. Slovenski človek bi se ne smel več spomniti na najslavnejšo dobo jugoslovanskih narodov, k° je ljudstvo množično vstalo prot; nad-močnerau zatiralcu in ga po nečloveških žrtvah premagalo. Za vidalijevce italijanske in slovenske narodnosti ta štiri leta ne smejo biti več v ponos našemu ljudstvu, na to dobo naj bi pozabilo. V ta namen so pričeli S skrunjenjem spominskih plošč. Za-pojnnijo pa naj si nekaj, in to: Kdor skruni ih izdaja, ga lastni narod izpljune Medtem ko ni več pomoči z« nekatere izdajalce slovenskega naroda, pa si ljudstvo vedno bolj želi in vedno bolj zahteva, da sc konča s prepirom na vasi, ki je nastal zaradi resolucije Informbi-roja■ Ve namreč, da je edina rešitev za Slovence Ljudska fronta, naslednica Osvobodilne fronte, ki je slovensko ljudstvo povedlo v zmago nad nacifašizmom in v suo-bado. Zato tudi bo sv oj glas oddala za — Ljudsko fronto, ki bo Slovence rešila pred kremplji an-glo-ameriškcga imperializma in njegovih zavezn.kov od «Dcnio-kraeijg« do Vidalija. Vaščan Sv. Križ Fašistični podtajnik, vidalijevci in Ljudska fronta Vrnii se je, ne vem ie ali samo na ooisk ali za trajno, bivši podtajnik fašistične partije (vicese-gretario polificoj ig Sv. Križa, to je fašistični tiran iz časa duesje-vega zatiranja. Mož, ie ga lahko tako imenujemo, ki je povzročil mnogo gorja v vasi. Skpadrist, «sciarpa httorio« itd. iz dobe ricinusovega olja. No, in kako so ga v K~rizu sprejeli? Videl sem, prav vljudno. Jasno, dobro ve, da je čas, ko lahko pride in zato je tudi prišel, in nihče ni zinil besede. Sprehajal se je po vasi ter delil pozdrave vsevprek. Videl sem »celo# pidalijevca, ki ce je prisrčno pogovarjal z njim, žal besede pa ni črhnil nihče. Tudi tako imenovani poklicni ainternaciona- m GLASUJ 19 Ulil 1119 S tem glasuješ za izboljšanje obrtništva, male in srednje industrije, trgovine In ribištva Usti« ne, ki se v nekaterih prilikah kažejo tako velike, revolucionarje. Zanimivo je to, predvsem še, če pogledamo dogodke, ki se zadnje čase dogajajo pri nas in v drugih krajih ozemlja. Poglejmo malo ta dogodek in dogodek ki se je pripetil v nedeljo za tem, ko so izpustili tov. Ukmarja in Stako iz tržaških zaporov. Vids-lijeuci so imeli v Sv. Križu neko Zborovanje; zadnje čase imajo sploh vsa zborovanja pri nas. Na to zborovanje je prišel tudi Vidah. Neša touariša sta bila tudi na lem zborovanju, ker sta hotela diskutirati. Kako so ju sprejeli, nam je več alj manj že znano. Kot običajno s psovkami, z izdajalci, da sta prodana Titovj kliki in podobno. To so vpili tudi taki ljudje, ki so nosili «fes» do 36, julija J943, to je do propada fašizma, in to človekoma, ki sta se borila ose življenje za boljšo bodočnost nas vseh, ki sla se borila po več krajih sveta, v Španiji, Abesipiji in drugod, ki st a bila po zaporih, konfinacijah itd. Videli smo tudi kriškega Amerikanca, ki je bil zelo strupen proti tov. Stoki in ki jc prišel iz Amerike z več milijoni. Človek, ki si je nakopičil milijone in ki se sedaj razkači, če sliši govoriti o Jugoslaviji, kakor da bi ga hotel vrag vzeti. Cernu neki, če je pošten? Torej to sta dva dogodka, ki nam osvetljujeta delo Vidalijeoih «internacionalistav». Slooenci, de-mokratje iz Križa, dajte ju malo premisliti. Videli in spoznali boste, kam in v kakšen prepad vas vodi Vidali in njegovi najboljši ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISKI sotvudniki. To so ljudje brez poštenja in brez značaja, ki vlivajo strup v vse, kar je poštenega in demokratičnega, ker bi radi sami in nemoteno lokali iz korif«. Naj omenim še to. Skoraj je neverjetno, toda žglibog resnično in kdor bi dvomil o tem, se lahko prepriča: namreč plakate Ljudske fronte, katere niso potrgali, so pomazali in obrneta!; z živinskimi odpadki. Jn pri osem tem imamo v Sv. Križu vse vrste plakatov od De Gasperijevih pa do ne vem kakšnih, toda vsi so nedotaknjeni, razen naših- Samo zvezda jih moti!!! Kdo ve zakaj? Toda, če malo pomislimo s svojo zdravo pametjo, bomo prišli do pravega zaključka. Kar pa se tiče živinskih odpadkov, ima prav gotovo tista drhal zvezo z vidalijevskim odborom «zaščitnikov slovenske kulture#. Vaščan TRŽAŠKI DNEVNIK Klavrn rezultat:gj„ši otroci bodo šli zopet dolgotrajne cdjo^ns;_horb8 dsiavccv I&vsr Burna dogodivščina ponočuj uka, ki je hotel ob štirih ponoči preplezati dvoriščna vrata 52-letni Janku Urzan je brez stalnega domu; spi, kjer pač nanese. Včeraj ponoči je, po dolgem var.dra-nju po mestu zašel v Rocol. Tam je okrog štirih zjutraj zgcel iskati prenočišče. Pot ga jc nanesja pred dvorišče hiše št. bld. Urzan sj seveda ni belil glave, kako bo prišel do ležišča- Kot praktičnemu možu je bilo jasno, da v takjh urah ni nprgaee klicali ljudi, zato je enostavno skočil na dvoriščna železna RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA JE PRIČEL S POSKUSNIMI ODDAJAMI. ODDAJA NA SREDNJIH VALOVIH 248 METROV ALI 1250 KC. 2AENKRAT OD 7 DO 8 OD 13 DO 14 IN OD 17,45 DO 23. URE. POSLUŠALCI NAJ JAVLJAJO SVOJE PRIPOMBE NA NASLOV: H ADIJSKA POSTAJA KOPER, TEL. 171. vrata in začel plezati, da bi tako lahko prišel na dvorišče. Kljub svojim letom, mu je stvar še kar dobro šla od lok. Toda joj, ko je vrata že skoraj preplezal, ga je čakal nič kaj prijeten sprejem. Zaradi ropotanja je gospodar TTebbi pritekel na dvorišče in skušal zadržati nenavadnega obiskovalca. Vnela se je borba na žive in mrtve. Trebbiju je v tein pritekel na pomoč še njegov brat, in tako sta z združenimi močmi napadala Urzan a. Ta je takoj videl, da mu bo slaba predla. Zato mu ni preo-staialo drugo, kot ojačana obramba. Spomnil se je na žepno svetilko, ki jo jc imel v žepu. Potegnil jo je ven in z njo zgccl divje mahati pq glavah obeh bratov. Vendar tudi to ni ničesar pomagalo in Urzan je uvidel, da ni nobene pomoči več, KHJISE- GLEDAUSlfE-KONCERTI LhCL RAZSTAVE-FILMIKRIT1KE-DHBBTINE Jutrišnje tekme v košarki Za »pomladanski pokal« Tržaškega ozemlja. Moški- Na igrišču DSZ ES ob 21.30: Tomažič - Tovarna strojev- Za istj pokal okrožnega prvenstva na istem igrišču ob 20: DSZ ES - Skedenj; pa igrišču v Barkovljah ob 21: Barriera - ACE-GAT. Za pokal »Mattiassi«. Zenske. Na igrišču v Barkovljah ob 20: Tomašič - Parknvlje. in v nedeljo Za pokal «Mattiassh>. Zenske. Na igrišču DSZ ES ob 9.00: DSZ ES -Skorklja; na igrišču v Barkovljah ob 9.30: Barkavlje - Magdalena. Za »Pomladanski pokal« okrožnega prvenstva. Moški. Na igrišču DSZ ES ob 10: Sv. Alojz - Skedenj. Balincanje Balincarske tekme v nedeljo 5. t. m. V nedeljo bodo za «Poletni pokal« naslednja tekmovanja: Igrišče Amerikana ob 15.30: Amerikana C -Mezgec B; igrišče ellavista ob 15.30: Bellavistg - Ponzianini Llberi; igrišče Kačun ob 13.30: Koštalunga -Arzenal B; gostilna Mario ob 14.30: Sv. Marko A - Corsl A; igrišče Ve-spucci ob 15.30: Vespucci B - Sv. Ivan; igrišče Giardinetto ob 15.30: Giardinetto C - AClSGAT A; igrišče Pavan ob 15.30: Gallinaccio B -Col ILVA A: igrišče Corsi ob 15.30: Corsi B - ACEGAT B; igrišče Palestina qb 15.30: Aquila B - Prosek A: igrišče Nardin ob 15.30: Nardin - Stetlja; igrišče Tirolcse ob 15: Tiroiese B - Standard; igrišče Mezgec ob 15.30: Mezgec A - zmagovalec tekme (9); igrišče Tiroiese ob 17: Tiroiese A - Vespucci A; igrišče Tonda ob 15.30: Sv. Alojz B - Aquila A; igrišče Prosek op 15.30: Prosek B - zmagovalec tekme 13); gostilna Mario ob 16.30; Sv. M«*rko B - Gallinaccio A. Zmagovalca včerajšnje tekme nastopita proti moštvu Prosek B in Mezgec A. Odobrene tekme. Balincarski od-sed ZDTV je odobril sledeče tekme: Nardin - Rocol 21-8; Giardinetto A - Sv. Alojz A 21-16; Vespucci B -Dugolin 21-2; Col ILVA B - Standard 10-21; Arzenal A - Giardinetto B 19-21; Rqcq1 - Nardin 2-21; Sv. Alojz A - Giardinetto A 21-J: Dugolin - Vespucci B 11-31; Standard-Col ILVA B 21-10; Giardinetto B -Arzenal A 90-21. razen, če napravi zadnji poskus in skoči z vrha visokih železnih vrat via cesto. Rečeno, storjeno. Urzan se je že pognal, ko je iz njegovih ust prišel grozen krik. Nabodel se je na žclefnp konice na vrhu yrat. V takem položaju jg obvisel, dokler ni prišla policija, ki je bila poklicana. Qba brata sta moža izročila stražnikom. Sumita namreč, da Urzaria ni prignala na dvorišče, želja po počitku, pač pa vse kaj drugega. Trehbi pna posestvo, živino in marsikaj drugega- Epilog nočne dogodivščine je bil ta, da so z enter-genzo s policijske postaje v ul. Ca-prin odpeljali Urzana v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurškem oddelku. Seveda je ranjenec zastražen, ker bo moral po ozdravitvi menjati stanovanje, najbrže za zamreženimi okni. Na vsak način bo zaenkrat moral ostati v bolnišnici vsaj 12 dni. Gospodarjev brat Trebbi Bernard je moral tudi na ambulanto glavne bolnišnice, kjer so mu samo obvezali rane, ki jih je dobil med »bojem«. S svojp strani pa je Urzan zaman nedolžno pripovedoval, da je hotel le prepletati vrata, potem ko se je lepo naspal nekaj ur v hlevu. S počeno lobanjo so ga pripeljali v bolnišnico Včeraj dopoldne so t osebnim avtomobilom pripeljali v tukajšnjo glavno bolnišnico 44-letnega kmeta Ivana Zacchigpo, ki je doma iz Zac-chigne pri Urpagu. V bolnišnico ga je spremljala njegova žena Rozalija, ki je povedala, da se je Zacchigna v torek ob 7 zvečer vozil s kolesom blizu Urogga. Fri tem ga je podrl neki tovorni avto. Zaradi poškodb, ki jih je pri tem dobil, so moža včeraj pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek-Zacchignevo stanje je zelo težko, ima počeno lobanjo in živčni pretres, Spel dva, ki sla Irgala lelake Čeprav je te dni sodišče obsodil > osebo, ker je trgala volivne lepake, na 8 mesecev ječe, je policija včeraj spet zajela dva podobna tiča, ki sta se zabavala s takim poslom. Bilo je pol enajstih zvečer, ko so na ul Torrebianca policijski agenti opazili nekega 21-letnega Karla I’arr. IDEALE. 16: »Obupna noč«, Henry Fonda- SAVONA. 16: »Poglej se, kakšen si«, Mgcario. ARMONIA. 15.15: »Pod slavolokom«. Ingrid Bergman. KINO OB MORJU. 15.30: «Srca Iz .iekia«. Poljski film. MARCONI. 16: «Tarzap in žena leoparda«. BELVEPPRE. 16: W»ltd|sney in Obzornik. ADUA. 15: »Tamara, hči stepe«, VITTOHIA. 16: »Skrivnosti Don Hua-na«. G Bechi, S. pjmpanini. STADIO. 16: »Mesto pregreh«, A. Sbe-rjdan, J. Cagne.v- KINO V SKEDNJI). »Veseli mornarji«, Gianni In Piriotto. Klotilda, Radoslava .SLOVIM S K H IVI /IH (I S) l\l II ga Tržaško uanmH1! Jutri 3. junija ab 20 v dvorani KINA SKEDENJ rniera igre v treh dejanjih Mire Pucove „l)genj in pepel“ Osebe: Senator - Stane Ra?he' sen: Tanja, njegova hči - Zlata Rodoškova; Savo, njegov nečak - Jože Babič; Iris. njegova nečakinja - Angelca Saucinova, predsednik Tojan, pridobitnik-Belizar Sancin; dr. Belic, odvetnik ip politik - Ernest Zega, Padre Giovatmi. kurat v italijanski vojski - Modest Sancin, F ranče Martel, kurir iz Londona - Rado Nekerst; dr. Sonc, zdravnik - Anton Požar; Rob’ hišnik pri senatorju - Milan Košič; Usmiljenka - Vera RejR' čeva. — Režiser: Milan Kosič. Scenograf: Jože Cesar. Frodaia vstopnic danes 2-in jutri 3. junija pri blagaj«1 kina v Skednju od 9 do 12 I« od 16 dalje. V soboto 4. junija ob 20 gostovanje v dvorani Prosvetnega društva na KOMOLLLV z igro Mire Pucove Ogenj in pepelil Gledališče Verdi Nocoj ob 20.45 bo igralska Jrdijf Peppino De Filippo nastopila z iora »Slučaja sta dva«, ki ga ie W pisal A. Cprcio. Hlavaly in Saksida razslavljal3 svoja umelniška dela Opozarjamo na zanimivo razstav® naših slikarjev R. Hlavatyja m • Sakside v galeriji »Scorpione«-. n razstavljenih delih bomo PIS L kasneje. Vabimo naše kulturno 0 činstvo, da si razstavo ogleda- , Galerija je odprta vsak dan 10 do 13 in od 16 do 20 ure. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8300, papirnat* ^ ling 1900, telegrafski dolar <333, lar 630, švicarski frank f®0,.. u francu?kih frankov 170, avstriJ« šiling 23, z}alp 10}0 iir. Ml RADIO Radio jugoslovanske cone (Poskusna oddaja) Četrtek 2. junija 1949- 7.15, 13.45, 19.15: Poročila v *' lijanščini. 7.30, 13.00, 19.30: P°' čila v slovenščini. 18 45: P°f0 fgap: hrvaščini. Opoldanski spored: D- nrvasotni. upoipansai spore"- • Iz Verdijevih in Puccinijevih 13.50: Aktualnosti (v italijanSv-Večerni spored: 18.00: OddaJ« M mladino (v slovenščini). 19.45: e M pl solisti. 20.00: Komorni abot' rigent Ubald Vrabec). 20.30: L j, rarna oddaja (v slovenščini). * Delo in življenje jugoslovans narodov (v slovenščini!- TRST L Četrtek 2. junija IM9- ,bJi v.ou: Koledar in jutranja • 7.15: Radijska poročila; 7.30: J1 ..j; 11 j a glasba. 11.30: Operne nielo 12.10: Glasba za vas. 12.55: Cii« 1 današnjega sporeda. 13.00: Puru .m 13.20: Votivna propaganda- Jthj Orkester Piero Rizza. 14.00: h stran. 14.20: Borzna poročila- Program BBC. 14.551 Volivne jave. 17.30: Plesna glasba Ženska ura. 18.30: Glas Amer ■ik«‘ _________________ _ Al ii ii' 19.00: Salonska glasba. 19.25: I *. : janske popevke. 20.00: pol9033: 20.20: Volivna propaganda. J ter Športna poročila. 21-00: 9 jniff' Ted Heatn. 21.30: Dvorak: !». pija. 22.10: Shakespeare - s”3 jp: 23.25: Melodije in romance.«'^ Poročila. 23.20: Razno. 23.30-razsvetljavi svečp. TRST II. Četrtek 2. junija 194»; us- 7.00: Koledar. 7.05: Julrapj« ba. 7.15: Napoved časa in 7.30: Jutranja glasba. 11.30: lz npua svMm. 12.00: Novi svet. »tj; pega sveta, la.uu: jnovi Slovanska orkestralna glasba. aj. Nannvnrl in DOroČilU. _ ,,-jj Napqved časa in poročila- „eSuii Vnjivna propaganda- 19y- _:.,nve Rlusha.~Kci6:' I.isztove in Chop*" Skladbe. 14.00: Poročila- H4J- h#;j8: pi pregled svetovnega , p0. Popoldanski koncert. 14.40. , ynji ved volivnih shodov za na* sp0. dan, nato Čitanje večernega reda- 17.30: Pte3na llfi^bg. Lflr-Glasbeno predavanje. . r« pa glasba. 111.00: Slovenščina Ke. Slovence. 10.15: polke >n 19.30: Mjix Reger: Scherzo iz 1 jo tične suite. 19.45: Napoved c ^g-norneila. 20.00: Volivna P1/.1), /‘le- da. 20.12: Zbor Klakočet Vek ip priroda. 2045: 20.90: Hlc' digra. 21.00: Radijski oder: «Našg kri«, ljudska igra Koh' »t-.-. ‘otr , jan jih. 22.15: Pester vdčetn p]es-e e rt. 22.45: Uspavanke. J8‘W- - iti na glasba. 23.15: Napoved ■ ■. jg poročila. 23.30: KaTvam 0“^* irišnjj spored? glasba. NOVE KNJIGI Ruska klasična proza, platno . . . Balzac: Zgubljene iluzije, J. in II. del Gogolj: ženitev, broširano................. Laargue: Spomini na Murna, broširano Mihelič: Meteorologija, pojplatnd . . Celesnik: Paradentqga, platno .... 289 600 100 fifl •fiO -430 V nedeljo dni: 5. junija popoldan bo na stadionu JPRVI MAJ" pri S.Ivanu (Vrdelska cesta) mn nun zmhdhmiue Sliiiiinsltniliilijniisin: ljudski: IV mi tu, zdni/.i:m> * l,!v html š|iui'tiitiiif uiHnituitHcijumi - (invurilfi Ituslu LiiulmiuM in Kleka Ji primorski dnevnik — s =* GORIŠKI O IM E V NIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA «2 - TEL. 74« Partizan/ /n „partizani* teden dni in več se mnogo Oouorj o bližnjem obisku predsednik« republike Einaudija, ki bo Misel v ponedeljek ti. t. m. popolne v Gorico. Na programu ob obi-“ }e tudi podelitev zlate kolajne, Iti }Q bo državni presednik pri-Pef na cast«vo goričke občine v M'ižrtanje zaslug, ki si j h je mesto ®r‘eJobilo med vojno. ’ zvezi s temi pripravami je 2acele zadnje dneve krožiti vest, da 'e bo ob tej priliki zhralo na svetosti tudi okrog 20.000 pavtisa-% in gavibqldi«cev, ker je pocol-aWtt nnmvno in rmutnljivp, da ^'testvujejo temu odlikovanju ti-k ki imajo zaslug zanj in 1 *9 edini vetjih čast Ralije v Ji-‘!l dneh, ko jo je fašizem poteptal ® Blatu. ^ ?e je tg naravno in sqi«o ob se-1 Umevno 2a vsakega normalnega Btleka, m T,j fako pri (i- *" ljudeh, ki se zbirajo okrog «11 “Redi». y ?yojj ?fldnjj številki 'dilagas ta časopis, cja ie titkoj t0BBfa: *° hstih partizanih, ki so se bo-1 *llaiijo in proti okupatorjem “ so. bili i?dnni. prevarani in pc-°d l«|tift, ki so si prilastili name Pdrfijgnctv tcr so se boriti zg £Rj imperializem proti druae-j..® iRjenm imperiniijmu v borbi, ni btlg ngša. Partijam so pro- # “t HrfcS*' ‘-t^ljci svobode, oni drugi pa so ihto* M 50 se borili proti ^ eisttpttim bivičent in proti prpsto-, K®1» svobode. Tisti ljudje uiroa- I*.1^Bbenega opravka i fiata ko- ® tdfeitni razlogi so vse «poj«snir !!5i===^- ........................ ii». Po naše bi se to reklo, da niso bili pravi partizani tisti, ki so od vsega začetka v imenu antifašizma in prave demokracije ter svobode zagrabili za orožje proti fašizmu in nacizmu, ampak da so pravi samo oni. ki so v zadnjih dneh, ko je bil poraz nacifašizma ie gotovo dejstvo, zapustili svoje mesto pri X Mas in podobnih organizacijah, (er se zatekli k csoppovcem, tri-kalaristom in podobnim «borcem», cja bi tako ušli zasluženi kazni in ljudski jezi. Tam so si nadeli zveneče ime prostovoljcev za svobodo in partizanov in naravno imajo sedaj edina eni pravico prisostvovati odlikovanju gor iške mesine zastave- Da pa bi imela vsa proslava čimbolj fašistična (pardan patvictič-tto) vzdušje, svetuje isti časopis že sedaj Slovencem in komunistom, naj bo do loliko «ljubezoivi» in naj se teh proslav spjoh ne udeležijo, oziroma se jih na široko izognejo. Obenem opozarja župana unaj no vahi zastopnikov antiitalije k svečanosti, kjer bodo jzrasjli vsi Goričani svojo privrženost ftaliji«. Sicer ti politični modrijani ne povedo točno, katere zastopnike mislijo, vendar je gotovo, da so to slovenski in komunistični zastopniki, ker so tem odsvetovali udeležbo pri svečanosti. Toda ali ni tukaj v vaši logiki neka luktr.a, gospodje? Pravite, da se bo poklonila, predstavniku vlade in republike vsa Gorica. Ali morda ne zastopajo ti zastopniki četrtino ali več Goričanov? Ali pa morda to niso Goričani in bodo mesto, zastopali samo esuli in višja kasta takih ljudi, kot je pisec omenjenega članka v videmskem tedniku? Vsekakor zelo zanimivo ip zdi se, da bomo prišli kmalu na stopnjo predvojne Indije, ko so tam živeli nedotakljivi in višja kasta izbrancev. Indija se sedaj modernizira in odpravlja take gorastasnosfš, ki jih hočejo uvesti sedaj v goriški in morda v vi-demski pokrajini. Sicer pa imajo ti gospodje v nečem, tudi prav. Kjer bodo imeli besedo in zasluge taki «partizani», kot jih navajajo pni, tam gotovo ni mesta za, prave partizane in ga-ribaldinee, ki so ostali in bpao ostali vsekakor tudi v bodoče dosledni V svpji borbi proti fašizmu, Pa naj se ta pojavi tudi v še ‘ako blesteči demokratični obiski. Ti borci nikakor ne morejo sluziti in podpirati takšno državo, prt.ti kateri sp stopili v borbo, ampak bodo služili le takšni, ki bo vsem svojim državljanom jamčila osnovne pravice in svoboščine v resnično demokratičnem vzdušju. Take Italije Pa si tista gospoda prav gotovo ne želi. ker potem bi bilo konec njihovih privilegijev, konec politike tlačiteljev in tlačenih. V kinodvoranah«Vitloria« in »Centrale« v Gorici predvajajo danes izven programa kratek film obzornik z naslovom «Gasi)ci v miru in vojnii), jutri in pojutrišnjem pa ga bodo predvajali tudi v “Moderno« ip «gden» ter v poznejših dneh po kinodvoranah na deželi, med drugim tudi v Tržiču, Ronkah in Krmi-nu. Obzorpik prikazuje delo gasilcev v borbi proti požarom in razdejanju, ki ga je povzročila vojna s svojim razdejanjem. De! izkupička od teh predstav je namenjen za sklad sirotišnic, za otroke padlih gasilcev. Sindikalne volitve v Tržiču Gasilci na filmskem platnu Tehnični voUvpi odbor v Tržiču je določil, da bodo sindikalne volitve za FfOM v dneh 13. .n 14. junija. Z zidnih lepakov bo pravočasno l-azvidno, kje in ob katerem času se bodo volitve vršile. Postavljene so bile tri kandidatne liste z naslednjimi kandidati: Lista št. 1 - Enotni socialisti ir» sindikalna demokracija: 1) Fabbris Marcel, 2) Ragazzj Bartolp, 3) Bor-tolutti Leone, 4) Cozzi Alojz, 5) Spadarotti Peter, 6) Taverna Anton, 7) Zamolo Henrik in 8) Bar-baresco Klorind. Za sindikalni kolegij: Gr .pello Angel. Lista št. 2 Enotni sindikati: 1) i Romano Spartaco, 21 Lorenzon Jo- Nevaren padec z lestve žef, 3) Geromet Marij, 4) Gardenald 1 ” Gcrard, 4) Tomasin Giobatta, fi) Franco Raffael, 7) Zorzenon Argan-te, 81 Vižintin Marcel, 9) P umi s Terezija, 10) Barranco Fasquale, 11) Andrijan Lucijan, 12) Grassetti Walter, 13) Munin julij, m Bmes-sc> Leon. 15) Grillo Marcel, 16) Rre šan Jordan, 17) Furlan Rihard, Ib) Klementih Lucij in 19) Bortutizzi Nevjj- Za sindikalni kolegij: Calhguns Ivam Lista št- 3. NeocHdsnj: I) Va»-a-gnojp Virgilj, 2) Furlan Fotgve, 3) Margarii Albano in 4) Cauzer AldO- Is Krmtna Napeljava vode po hišah. Ker so sedaj začeli z asfaltiranjem in dru-gimi cestnimi Geli, opozarja krmin-sko županstvo vse one občane, ki bi si želeli napeljati vodo iz vodovoda v hišo. naj se pravočasno prijavijo in naj takoj začnejo s pripravljalnimi deli za položitev cevi. Ko bodo dela končana, ne bodo več jemali v poštev podobnih prošenj. Rojstva, smrti in poroke. V drugi polovici meseca maja se je v krmin-ski občini rodilo 10 otrok, umrlo pa je šest ljudi. Poročni oklici so bil štirje in cerkvenih porok je bilo pet. Dva tatova pod ključem. Pred nekaj dnevi so orožniki aretirali brezposelnega Goričana Mosettija Vladimirja zaradi tatvine pri gospe To-ras. Sedaj so mu v zaporih pridružili še 40-letnega delavca Brescio Franca iz Gorice, ker ju dolžijo, da sta ukradla mlinarju Škorjancu v Moš; električen motor. Sedaj pričakujeta oba sodne razprave v krmin-skih zaporih. Goriški trgovinski predstavniki v Ljubljani ■ mmiihii m. yn-TT‘TT~” Včeraj je kmet Medeot Jožei, stai 50 let iz ul. Nevv York št- 3 pospravljal na svojem spniku seno. Ko jp delo dokončal, je šel. kakor je že to neštetokrat storil, po lestvi navzdol. Tqda ko je bil skorji na njeni polovici, je leatev zdrsnila po zidu, na katerega ni bila pravilna postavljena in treščila skupno z Medeqtom na tla. M°ž je p.G nadeti trčil z glavo ob tla in si pretresel možgane. Zeleni križ ga je. odpeljal v mestpo bolnico, kjer so ga sprejeli z pridržkom, k£r je njeg .vj stanje pi./jcj resna Vestnik za trgovce Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da ima na svojem sedežu na vpogled za svoje člarje nasiednje-okrožnice: Poročila o trgovini s tujino; polletni kontingent za uvoz in izvoz z Belgijo; predplačila v kompenzacijskem računu; izvoz povrtnine v Bel Potem ko so bili odstranjeni vsi formalni zadržki, sta ta teden odpotovala y Ljubljano dva goriška trgovinska zastopnika, da bi se pogodila s slovenskimi vladnimi zastopniki in trgovinskimi predstavniki o praktični izvedbi videmskih trgovskih sporazumov. Ta dva zastopnika sta pokrajinski ravnatelj UPIC dr. Candutti in dr. Verzegnassi, ki vodi pri tvgovski zbornici oddelek za potne liste. N. nam znano, s kakšnimi pooblastili in navodili sta odpotovala omenjena izvedenca v Ljubljano. Vendar pa pričakujemo, da so ta navodila taki-na, da bodo omogočila dokončen sporazum na zdravi podlagi, ki bo prinesel poživitev izmenjave bia?a mgd obema obmejnima conama in z njim pomoč obmejnemu prebivalstvu v goriški pokrajini in obmejnih predelih videmske pokropile. Goričani sledijo z velikim zanimanjem poteku teh razgovoiov in pričakujejo z nestrpnostjo kopčnega rezultata. Pri tern sporazumu bi si zlasti opomogla krajevna mehanična industrija, ki bi dobila v popravilo slovenske avtomobile in stroje ter bi lahko zaposlila znatno večje število delavcev in mehanikov. Prav tako se bo okoristila lesna m- Program razgovorov je torej precej obširen in bodo verjetno trajali dalj časa. saj je od njih usgehg od- • _ rs :Uliinii Vin- visno življpnje Gqrice v bližaji ^o-dočflpsti in morda tucji za doba — Delavci za Francijo Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, da bodo po nalogu ministrstva najeli za delo v Franciji 10 tkalk za svilo in 65 kovinarskih delavcev v naši pokrajini. Poleg tega bodo pozneje najemali še delavce za kamnolome, rudnike in tekstilne delavke razmh katego rij. Vsi zainteresirani naj se javijo čimprej in na vsak način do 10. t. ip. na uradu za delo v Gorici zaradi zdravniškega pregleda in sUo-kovne usposobljenosti. g-------- g j jo; poskusna pošiljka nepakiianih dustrija z večjo dobavo lesa in dru- lifnon v Švico; poročilo o angleškem trgu in poročilo o volnenem tržiču v Bielli. gega blaga, ki je v videmskih sporazumih predvideno zg medsebojna izmejavo med obema državama. KINO VERDI- 17: »Skrivnosten jezdeca, M. Mercader. VITTOR1A. 17: »Verige krivde«, R. Mitchum. CENTRALE. 17: «panterjev poljubi), S. Simon. MODERNO. 17: «Za vedno tvoja«, D. purbin. EDEN. 17: «Nihče ne bo ubežal«, M. Hunt. I1PRED SODIŠČA Orožnik ie prodal tu] radio Pomjam Kulturna prireditev Kluba HZ iz Kopra ISTRS K I DNEVNIK čdsofnastj sq nato sodili 2l-let- pbdU orožniku Santuccjjn Adolfu iz vjsr- Pri Pid. ki je lanskega av-l, je služboval V našem jue- Gvi, Bil« v?*l »ri trgovcu Rimmdi Pu- fidiapavat znamke cSerena« Vrad “ w r.*'"* 6clen 45-000 (jr n a poizkušnjn in več vrnil, kakor tudi ne ela-iaa ■potem je bantuch Uvid'!'" 6“‘icq In ko je trgovec Jtnei, da čaka zamen vse piačd >, uuil F^ayil sodniji. Puzneje se ie .-tede-a, da je mladi oružnik rad»u ki red odhodom prodal mehapi- al_Negvu iz Ournu di Ro- Orofnjka so obsodili na 9 sts n * ,aP0ra in poravnavo sedn h vnukov. Razen odsedel v veja zaporu v Gaeti, kamor so ga 'j£šove ubjasti poslale. V Jugoslavijo je hotel spdhui SU \Šeiaj pred - . Al prazno dvorano že pretresli vse razprave ”^»911! redu. pred na 2j,.Algrej so pregledali obtužnicp m!. ■ ®f.B ^alavi j, Zcnnaro Rrgimi-9 I? Mire pri Benetkah, ki je prve letošnjega maja šel brez pnt-Hl dnvujienja na delo v Jugošla- i'18 i? kri SSJn 50 p’že takoj uh prihodu u*, ‘clvBnske obmejne oblasti vrni-^ 'Bluanskim. GbsodiU sp ga na 3 nekim. Gbsodiu sp ga na SeiL®0® ?a®ora, 16199) lir globe in “vhavo sodnih str Pik o v. * * * Ivanu iz Svetogorske ulice so včeraj naložili 10(10 lir globe, ker se pri vožnji svojega avtomobila pni drjal določenih prednisov. Cek brez kritja Globo v znesku 10.000 Ur teh njenih vmesnih postajah. Prepričali so se, da so i11” javanski narodi na čelu s cc nim komitejem KPJ in toV3';enr Titom na pravi poti neoskiU ga 'internacionalni zma, da jul^ ^, gradijo danes socializem hl£>v0jrii ko, kot so se v osvobodilo* ^ junaško borili proti °kup'lj™ negs domačim pijavkam ljudstva in danes tako k°t %i. in za časa borbe doprinaša)0^ ^ kladnico svetovnega miru > mokracije. 0t>li- Od jutri dalje bomo v z kj dnevnika prinašali P ’‘0 do-njihove turneje. Z njimi bon vSo živijali lepote Dalmacije 1 toplino, ki jo je dalmatinsko^^, stvo dalo njim in po nm’ nemu tržaškemu ljudstvu.^^^' slcdi) jiti (Nadaljevanje SLOVAN SKO-IT ALI J AN SK A LJUDSKA rodnega vzorčnega velesejma, ki naj pospešuje gospodarske FRONTA zahteva ustanovitev stalnega medu0' in trgovske stike z vsemi zainteresiranimi državen111 UKEUNISI vu. ULICA MONTECCHI št OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, teL 83-51, b Ul nad - Teleton št 93-80». — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 - Telefonska številka 8351. ’ Cene oglasov: Za vsak tnrn višine v širini 1 stolpca: trgovski »0 riuančno-nravni 80, osmrtnice 70 lir. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. gin- NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144. 414, 792, 1440 Jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, 65° glj Poštni tekoči račun za STO.ZVU: «Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D.’ Z O. Z. — PODRUŽNICE: Gorica, Svctogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. BattisU 301/a ■ Tel. 70