sLovenskA
FOR A. F H 11 ILOVIHIA
DEMOKRATSKO VOLITI JE PRAVICA IN DOLŽNOST DRŽAVLJANOV!
LETNIK XLIIH
OKTOBER-NOVEMBER 1992
ŠT.10&11 NO.10&11
DEMOKRACIJA IN VOLITVE
1. člen slovenske ustave pravi: "Slovenija je demokratična republika. " Drugi odstavek 3. člena slovenske ustave pravi: "V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno." Besede tega ustavnopravnega okvira za slovensko demokracijo govore same zase.
Prve svobodne, a neenake, volitve v Sloveniji, aprila leta 1990, so prvič po dolgih desetletjih beograjskih diktatur in komunističnega totalitarizma odprle vrata demokratičnim postopkom v slovenskem političnem in javnem življenju. Vendar se vrata niso odprla na široko.
Novorojeni demokraciji ni bilo postlano s cvetlicami. Razcvet demokracije so zadrževali in še zadržujejo predpisi, akti, zakoni, oblastvena struktura, družbena in gospodarska organizacija in ustanove, ki še žive zaradi teh zastarelih predpisov in se po njih še vedno ravnajo, predvsem pa zaradi nedemokratične miselnosti, ki ostaja v ljudeh in to celo brez ozira na njih izobrazbo. Posledic petdesetletnega pranja možganov in komunistične propagande v vseh vzgojnih ustanovah, vključno na univerzi, ter obveščevalnih medijih vseh vrst, ni mogoče odpraviti čez noč. Kar lepo število postavk iz komunistične miselne shrambe je ostalo v zavesti ljudi - hote ali nehote - in se po njih še vedno ravnajo. Celo izobraženci. Klici: "Ustavite desnico!" dokazujejo, da takšni izobraženci nočejo, da bi v slovenskem prostoru uspela še kakšna druga filozofija, razen tiste, ki so jo oni razvili iz komunističnih miselnih osnov z namenom, da bi dali socializmu (komunizmu) človeški obraz in ga rešili boljševiškega barbarizma. Takšna stališča dokazujejo, da se je težko posloviti od enoumja in netolerantnosti, še posebej netolerantnosti do krščanstva, ki ga je komunizem preganjal.
Nova slovenska ustava je na široko odprla vrata za prihod demokracije in to resnične in ne le namišljene.
Demokracija je edina oblika vladanja, ki priznava človeku njegovo dostojanstvo, ki zagotavlja osnovne človeške in državljanske svoboščine in pravice, ki brani manjšino, ki omogoča krajevno samoupravo in daje narodom pravico do samoodločbe. Kot sleherna človeška ustanova tudi demokracija ni brez pomanjkljivosti. Demokracija more biti počasna, včasih prepočasna, pa tudi neučinkovita. V primerjavi z vsemi drugimi oblikami vladanja je najbolj izpostavljena notranjim in zunanjim sovražnikom. Notranji sovražniki se morejo skrivati in izrabljajo pravico do kritike in opozicije. V totalitarnem sistemu je nasprotnik že po sami definiciji prevratnik, demokracija pa ravna s prevratniki kot nasprotnikom iz strahu, da bi se izneverila svojim lastnim načelom.
Demokracijo morajo občani in državljani doumeti za tisto kar v resnici je. Demokracija se mora ukor en in it i v njih mišljenju. Le tako se bo mogla demokracija uveljaviti in postati način političnega in javnega udejstvovanja in življenja.
Demokracija predpostavlja vero v človeka in človeštvo. Le-ta pa predpostavlja vero v Boga in božjo blagovest. S tem nočem reči, da neveren človek ne bi mogel biti dober demokrat. Hočem reči, da mora biti demokracija, če hoče preživeti težke in najtežje čase, osnovana na duhovnih vrednotah. Navkljub podobi, da je ideja demokracije plod sekularizirane prosvetljenske filozofije, mnogi moderni državniki In filozofi priznavajo, da ideja svobode in človeškega dostojanstva izhaja iz evangelija. Francoski filozof Henri Bergson je zapisal v razpravi "O dveh virih morale in religije", da je treba ugotoviti, da "je demokracija v bistvu evangeljska".
V	resnični demokraciji vzgojen občan in državljan ni niti servilen, niti aroganten. Ima čut za dostojanstvo človekovega bivanja in živi v družbi s kolektivno zavestjo, da je sleherni drugemu vrednota. Prava demokratična miselnost mora črpati svojo moč iz človekovih boljših lastnosti. Prava demokratična miselnost predpostavlja zna čajno držo. Njej so tuji: stremuštvo, oportunizem brez mer, egotizem, netolerantnost, arogantnost, zahrbtnost, itd., vse kar preprečuje dostojno igro.
Naloga slovenskih demokratičnih strank v danih okoliščinah je, da prepričajo slovenske ljudi o vzvišenem poslanstvu demokracije in demokratične državne ureditve, kjer"vlada ljudstvo". Prepričati jih morajo, da je treba demokratično misliti, in da je treba demokracijo živeti.
Za demokracijo so življenjsko važna ustanova volitve. Volitve so orodje demokracije. "Državljanke in državljani izvršujejo oblast neposredno in z volitvami", pravi slovenska ustava. Z volitvami, s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem si ljudstvo ¡zbira predsednika republike, poslance v državni zbor in predstavnike v državni svet. Poslanci državnega zbora potrjujejo in nadzorujejo delo vlade in sprejemajo zakone. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. To pomeni, da morajo biti poslanci značajni ljudje, ki ne bodo izdali programa, na osnovi katerega so jih ljudje izvolili.
Letošnje decemberske volitve v Sloveniji so prav tako pomembne in važne kot aprilske leta 1990. Morale bi biti odločen korak ¡z preteklosti v bodočnost in tudi v praksi na široko odpreti vrata dejanski demokraciji. Slovenski volilci bi morali izvoliti ljudi, ki jih ne obremenjuje preteklost, ali pa ljudi, ki so s preteklostjo odločno prelomili. Zunanji svet bo presojal zrelost in demokratičnost Slovencev po ljudeh, ki bodo izvoljeni, da Slovenijo predstavljajo in upravljajo. Ugled Slovenije bo poraste! le, če bodo volitve pokazale, da hočejo Slovenci dejansko prelomiti s komunistično preteklostjo, uveljaviti demokracijo in uvesti tržno gospodarstvo osnovano na privatni iniciativi in lastnini.
V	Sloveniji se je začel volilni boj. V volilnem boju igrajo zelo važno vlogo obveščevalni mediji. Nikakor ni v korist demokracije na Slovenskem, da obveščevalne medije, razen nekaj redkih izjem, kontrolirajo ljudje, ki so še vedno zakoreninjeni v preteklosti in z njo nečejo odkrito prelomiti in obračunati, obenem pa dopovedujejo svetu, da jih preteklost ne zanima. Neobhoden pogoj demokracije je resničen pluralizem v občevalnih medijih. To je "condicio sine qua non". Demokratične stranke, ki niso izrastle ¡z komunistične stranke so še mlade in v nekem smislu bi mogli reči, še neizkušene ter z malo ali nič denarnih sredstev, ki so tudi prepotrebna za volilni boj.
Slovenci v svetu, ki smo po rojstvu slovenski državljani, moramo poseči v volilni boj z udeležbo v volitvah in glasovanjem za kandidate demokratičnih strank, ki niso zrastle iz KPS. Zaradi kratkega časa in še drugih ovir verjetno mnogim od nas ne bo uspelo. Sicer pa Slovenci v svetu lahko podpremo te stranke s pismi svojcem, prijateljem in znancem v Sloveniji in jih spodbujamo, naj gredo na volitve in volijo za resnične demokrate in demokratske programe, naj glasujejo za boljšo bodočnost in ne za nadaljevanje preteklosti, saj gre za zgodovinski prelom. Na zadnje, a ne najmanj važno, pa moremo Slovenci v svetu podpreti te stranke tudi z denarjem.
Decemberske volitve v Sloveniji bodo važen mejnik v prehodnem času in bo od njih izida v veliki meri zavisela lepša bodočnost Slovenije.
Mate Roesmann
VSEH MRTVIH DAN
KJE NAJ PRIŽGEM SVEČKO ?
Vsi Sveti.... Ljudje hite na pokopališča prižigat sveče in krasit grobove. Na zunaj izgleda vse praznično, v srcih pa je tesnoba.
Po starem lepem običaju smo se proti večeru zbrali ob molitvi rožnega venca. Oče je molil naprej, ko pa smo prišli do "ko je za nas krvavi pot potil" so se mu vlile solze, ni mogel več naprej. Spomin na našega Janeza, pobitega in vrženega v Krimsko jamo, je bil še tako svež, da nas je bolelo v srcu dan za dnem.
Zdaj je od tega že petdeset let. V juliju 1942 so partizani ustavili vlak, ki je peljal mlade ljubljančane v Gonars v internacijo. Odprli so tri vagone. Izbirali so in enajst mladih nedolžno naivnih fantov, ki so hoteli iti nazaj domov, odpeljali. Vsi so našli grob v globokem breznu.
To je bil eden od prvih množičnih umorov "v imenu ljudstva ". Umori in grozodejstva brez primere pa so se vrstili in dosegli vrhunec po koncu vojne, v maju, juniju, juliju, avgustu 1945, v času ko v naravi vse živi in

raste, so padale žrtve.
Naša lepa slovenska zemlja je bila v tistih časih napojena z nedolžno krvjo, kot še nikoli v svoji zgodovini. Vse "v imenu ljudstva in svobode", a vse kolikor se je le dalo tajno.
Kdo more razumeti vse te morilce v lepih suknjah, na prsih polno medaljprvoborcev in narodnih herojev, generalov in politkomisarjev? Laž na ustnicah in kamenito srce.
Solze ugašajo svečke. V mraku ožive spomini še bolj živo. Žrtve, ki so padale za našo svobodo v temne jame, sedaj uživajo večno luč. Doživeli smo svobodno Slovenijo z njihovim mučeništvom in naj nas sedaj Vsi Sveti spominjajo na to, da jim bomo vedno hvaležni v srcih in dejanjih. Bog naj jih še posebno blagoslovi, kakor tudi našo lepo Slovenijo!
J. P.

slovenska DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rat*«: $15.00 p«c year • 1.S0 «mol« issus Advertising: t .46 par «gala Km
VOLITVE
V REPUBLIKI SLOVENIJI
1987 -1988 Membar of Multilingual Praaa Asaodation of Ontario
Member of Canadian Multilingual Praaa Federation
Owned and publiahad monthly by Slovenian National Federation of Canada
Laatnlk in Izdajatelji Slovanska Narodna Zvaxa v Kanadi
646 Euclid Ave., Toronto. Ontario M6G 2TS
Edited by Editorial Board
Urajuja konzorcij Slovanake Oriav«
Zaatopnika:
Martin Duh C«W« 106. # 4311 1663 Villa Balleater Argentina
Ludvik Jamnik 79 Watson Av«nu* Toronto, Ontario M6S 4E2 Canada
LIBERALNA STRANKA (LS) V IZSELJENSTVU
Slovenski javnosti javljamo aktiviziranje LS v izseljenstvu. V posameznih drfavah ie iiaso svoje zastopnike.Med nasi so tudi mnogi Člani Slovenske desokratske zveze SDS, liberalci, ki so bili skozi desetletja delavni v Slovenske» narodne* odboru.
Ko se bliiajo vaine volitve za zbor (parlasent) pozivamo naše člane, somišljenike, da se nas pridružijo. V skupne« naporu, skupaj z drugimi strankasi današnje opozicije, »oraso se potruditi da izvolilo novo demokratsko ekipo, ki bo povedla naš narod v duhovni, kulturni in gospodarski preporod.
ttaoMavBuMfSLS MkoKadn ßS MIlan Kučan ?
TELEPHOlMb & F-Wa ,-»;Ci-7SC 5348
Letna naročnina: Za Kanado In ZDA $16.00, za Argentino in Brazityo po dogovoru. Anglija. Avatrija. Avstralija. Francija in drug« država 912.00 U.S. Po letalski po4ti po
dogovoru.
Za podpisana članka odgovarja piaac. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z miiljenjem uredniitva in izdajatelja.
tel 1-416-447-4332 fan 1-416-447-7754 Kanada
Dr. Peter Urbane LS 1 Daleberry Place Don Hills Ont N3B 2A5
Darja Lavtižar-BaMar gobo sire ¡_DS Franc« Tomšič SDSS Alanka Zat^Slana
SSS	ijDg
Osem kandidatov za Predsednika Republike Slovenije.
Dne ¿.decembra 1992 bo nad 1 in pol Bilijona Slovencev od 7.ure zjutraj do 7. ure zvečer na ?tiritisoc volilih oddajalo volilne glasove za:
1.	Predsednika Republike za 5 let (osem kandidatov),
2.	Za predstavnike v DRŽAVNEM ZBORU (poslance) za dobo 4 let (98 poslancev)
3.	Za Člane DR?AVNE6A SVETA (SENATE) za dobo 5 let (40 predstavnikov)
POLITIČNE STRANKE:
mE STRANKE KRATICE PREDSEDNIK ČLANSTVA STRANKE Po Uho,. _Ubere Hhat
Demokratska D.S.(S) Igor Bavčar 2080 stranka
Liberalna	L.S. Franc Golija stranka (Vito Gros) 2000
Poleg omenjenih so stopile v volilno areno še naslednje nove, neparlaaentarne stranke:
Slovenska Gospodarska stranka,(S6S)
Do».Narodna Stranka (DONS) v	v
Slov, obrtniška podjetniška stranka (SQPS)
Deaokratska stranka upokojencev (DESUS)
Delavska stranka Slovenije (DSS)
Socialdemokratska unija * (SDU)
in le vec drugih, manjših, ki bodo iskale aesto v eni ali drugi koaliciji.
Priser:
Toron to, Kanada:
Poznani odvetnik, gospod Andrej Markes sin ugledne slovenske družine v Torontu je bil izvoljen za predsednika ravnateljskega odbora največje katoliške o-troške podporne asencije na severnoameriškem kontinentu.(The Catholic Children's Aid Society). S svojim obširnem znanju pravnih in finančnih postopkov, bo mladi Slovenec v veliko pomoč agenciji. K odgovornemu in. prestižnemu položaju v ravnateljstvu: Naše iskrene čestitke in srčne želje za uspehno in dolgoletno delovanje.
Andrej F. Markes, CCAS president.
Liberalno deaokratska LDS
Janez
Drnovšek 14.000
Narodni deiokrati
ND(S) Rajko Pirnat 4.088
Slovenska ljudska
stranka-kmeeka SLS
Slovenski krscanski deiokrati
SKD
Social-
deaokratska SDSS stranka Slov.
Harjan
Podobnik 33.
Lojze 35.I Peterle
Jože Pučnik 3.508
Socialistična
stranka
Slovenije
Socialdemo-
kratska
Prenova
Viktor Zakelj
SSS
5.008
SDP Ciril Ribičič 23.t
Zeleni Slovenije ZS Dušan Plut 3. Slov.Nacionalna
Stranka
Slov.Krscanski socialisti
SNS Zaago Jelinčič 1.900
SKS Matija Kovacitf 500
V stranko Prenove (SDP) so se vključile: Delavska str.Slov.,Stranka upokojencev*^ ZDRUZENA LISTA, ki velja za najbolj levičarsko. Njej nasproti so napravile pred in po-volilno koalicijo pod vodstvom Krščanskih demokratov sledeče stranke: Slov.ljudska str.(SLS),Narodni deaokrati (ND),Liberalna ("kranjska") stranka LS , Slov. Nacionalna stranka (SMS)in Slov. 6ospodarska stranka.
v	v	v
Nekako v sredini (čeprav jih zanaša na levo)so: Pučnikovi socialdemokrati
(SDSS), Drnovškova Liberalno-desokratska stranka in Bavčarjeva Deaokratska
stranka. Te stranke bodo nastopale samostojno.
Slovenski Krščanski socialisti (SKS) se predstavljajo kot zdruienje NEOBREMENJENIH LJUDI , zato naj bi bili
alternativa za kristjane. Čeprav se sklicujejo na krščanski etos, naj bi bili ideološko neobremenjeni. (Po "IN"-u 43)
Vse stranke se izjavljajo za pluralistično demokratsko ureditev driave z zagotovitvijo človeških pravic in varno socialno zakonodajo. Na prvi pogled med Člani koalicij ni velikih razlik. So pa seveda bistvene razlike med koalicijami samimi.
Slovenski volilec bo imel veliko izbiro med vsemi temi strankami. Zlasti kristjani bomo lahko iskali med več strankami koalicije zaščito za svoje pravice.
Za ieleti bi bilo, da bi se volilci pri oddaji svojega glasu spomnili tudi na tiste, ki so imeli največ zaslug za pridobljeno SAMOSTOJNOST io njeno Mednarodno priznanje v upanju, da jo bodo tudi V bodoče neustrašeno branili pred mogočimi mednarodnimi in domačimi poskusi povezovanja v stare balkanske tvorbe.
SLOVENCI! SODELUJTE PRI VOLITVAH! VOLITE RESNIČNE DEMOKRATE IN ZAVEDNE SLOVENCE!
Zakaj dr. Ljubo Sire kandidira za predsednika
Dr.Ljubo Sire
Hi lanu Kučanu: Dragi gospod predsednik!
Pote«, ko sva se tolikokrat srečala in pogovarjala, ne bi bilo prav, ce Vaa ne bi pojasnil, zakaj sem priprav ljen na kandidaturo proti Vaa.
Nisas dvoaov o Vasi dobri volji in o Vaših sposobnostih. Kar Vaa kvari polo zaj, je nekdanja najvišja funkcija generalnega sekretarja Zveze. Res je, da ste vzorno izvedli sestop, toda v komu nisticna načela ste vendarle aorali ne koč verjeti,kar bega doma in na tujem.
Danes je Sloveniji bolj kot kdaj potrebna popolna preobrazba, predvsem širok razaah podjetništva,ki ga je par tija imela za najhujše zlo. Isto velja tudi za saao demokracijo.
Menim, da je prav, ce Vaa to odkrito povem. Obenem želim, da bi tako Vi kot jaz mogla še veliko storiti za naš narod, za naše ljudi, kjer koli in kakor koli že bova. Pozdrave, Vaš vdani Ljubo Sire.
(61asgon,9.okt.l992). Po Slovencu Nov.14.92.
Prizanesite nam z g. Kučanom!
Ugotovitev: G. Kučan je povsem neprimeren kandidat za predsednika Republike ^Slovenije.
Utemeljitev: Dolga leta je na odločilnih mestih vzdrževal totalitarni partijski sistem, ki je naredil Slovencem ogromno hudega (že zaradi trajanja veliko več kot fašizem in nacizem
skupaj).
Obrazložitev: Bil je član sekretariata CK ZKS, član predsedstva CKZKJ in predsednik CK ZKS.
Primerjava: V Nemčiji bi si nikdar ne upal kandidirati za državnega predsednika nekdanji nacist Prav tako ne v Italiji nekdanji fašist V Sloveniji pa si to
upa nekdanji predsednik CKKPS Kučan.
Drugi pomisleki:
-	Kučan je zamrznil svojo partijsko knjižico in se spremenil v nestrankarskega kandidata. Ali ni nevarnost da se bo čez noč spet spremenil v kandidata kakšne totalitarne stranke?
-	Ali to, da g. Kučan še vedno odobrava stalinistično revolu-
cijo na Slovenskem in jo na njenih proslavah celo poveličuje ter s tem izpričuje, da medvojnega dogajanja na Slovenskem ne razume ali noče razumeti, ne dokazuje, da ne more biti predsednik Slovencev, ki jim je partija pobila svojce, jih razlastila in jih pet desetletij (!) ropala demokracije?
- Ali to, da se nam cela Evropa smeje, ker imamo na držav-
nem vrhu še vedno nekdanjega partijskega šefa, g. Kučariu ne pomeni nič?
Pri vsem tem gre nazadnje za vprašanje poštenja: Ali sme človek, ki se je angažiral v totalitarizmu, v demokratični družbi prevzeti vodstvena mesta? Odgovor Demokratičnega sveta se brez slehernega pomisleka glasi ne.
G. Kučan, sprejmite splošno pojmovanje totalitarizma in demokracije in bodite toliko modri in pošteni ter odstopite od kandidature za državnega predsednika. S tem boste sebi, Sloveniji in evropski demokraciji naredili največjo uslugo. Jaka Kac
Slovenec,21.noveaberl992.
Tako mislim
InnpcrrtBftt I hfor mat/an
fu r "Parents
In January 1993, the new Child Tax Benefit begins.
What is it?
The Child Tax Benefit combines the existing Family Allowances and tax credits for children into a new tax free, monthly payment. It also includes a new supplement for low income working families.
The benefit provides more money for children - $2.1 billion more, over five years
-	and targets money to those families who need it. In fact, most families will receive more money than they do now.
What are the improvements?
The benefit is fairer and simpler. It is designed with a very important goal in mind
-	to ensure that the money reaches the families who need it, as quickly as possible.
•	The monthly payments are tax free.
•	Because benefits are delivered each month, parents no longer have to wait until the end of the year to claim child tax credits.
•	There is no need to make annual applications - benefits are automatically calculated from the tax returns you file each year.
•	Benefits can be adjusted quickly when there is a change in your family, such as the birth of a child.
What do I have to do?
Watch your mailbox.
A special information package is being sent to people who currently receive Family Allowances. Please read it carefully. It tells you how the benefit is calculated and how much you will receive if your family qualifies.
If you have not received your information package by the end of November, please call this toll-free number: 1 -800-387-1 193. (For service in French, 1 -800-387-1 1 94).
In January the new monthly benefits will begin.
Please remember to file your 1 992 income tax return to continue to qualify for the Child Tax Benefit.
The Brighter Futures Initiative.
As part of the Federal Government's Brighter Futures Initiative, the new Child Tax Benefit is an important step toward providing a brighter future for our children. By working together, we ensure that every	^ f
Canadian child looks forward to a brighter « future.	•
1*1
Government of Canada
Gouvernement du Canada
Canada
GOSPODARSKI IN SOCIALNI PROGRAM SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
Dr. Ludvik Toplak
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega je prava.
Zbrani kmetje, delavci in gospodarstveniki ocenjujemo gospodarske in socialne razmere ter predlagamo rešitve. Imenujemo jih Gospodarski in socialni program SLS. SLS je ljudska stranka, izhaja od Človeka in gleda na Človeka univerzalno, vseobsegajoče ter se bori za zadovoljevanje vseh ljudskih potreb: gospodarskih, socialnih, narodnih, političnih in kulturnih.
XI.
Po zadnjih volitvah smo uvedli: parlamentarno demokracijo, narodno osamosvojitev,
uvedli svojo valuto ter jo relativno stabilizirali, mednarodno priznanje,
s spretno in odloCno politiko smo de2elo obvarovali iz vojnega pekla in s tem v tem letu zagotovili neprimerljivo boljši pravni in socialni položaj naSih ljudi, kot jih imajo v južnih republikah bivSe Jugoslavije,
sprejeli novo ustavo in določili temeljne smeri nadaljnjega razvoja,
Slovenska ljudska stranka je kot najstarejša politična stranka ves Cas poleg gornjih političnih ciljev uresničevala tudi narodno gospodarski in socialni program.
Tako glede političnega kot gospodarskega in socialnega programa pa Se naprej delimo usodo postboljseviskih dežel. Neizkoriščene so mnoge kadrovske, tehnološke, gospodarske, tržne in kulturne možnosti, ki jih gospodarski program Vlade in gospodarski programi drugih institucij ne upoštevajo. Zato bomo danes govorili o neizkoriščenih možnostih, ki predstavljajo temelj naSega alternativnega gospodarskega in socialnega programa. Posamezne gospodarske panoge so razdelane v posebnih programih o razvoju kmetijstva, industrije, obrti, trgovine in turizma.
III.
Lenega Čaka KakSna so izhodiSCa?
strgan rokav, prazen bokal.
Pripadniki bivSe priviligirane nomenklature so se iz politike navidezno umaknili in prevzeli vodstva bank, velikih monopolov, podjetij in javnih institucij ter tako vnaprej obvladujejo informacije in denar, manipulirajo gospodarsko in propagandno z 1judmi:
kot bankirji pobirajo oderuške obresti, zlati na raCun industrije in kmetijstva. Industrija oderuške obresti za plačani kapital mora vkalkulirati v ceno svojih produktov, zato je nekonkurenCna na trgu. Trgovci to vkalkulirajo v trgovsko maržo. Zato dokazujejo analize, da naS kmet in delavec na tekoCem traku, sta pod enakimi pogoji enako produktivna in konkurenčna z avstrijskim ali bavarskim delavcem ali kmetom, naSa predelovalna industrija je bila dvakrat dražja, naSa trgovina pa je pobirala trikrat višje marže. Vse predvsem zato, ker so obresti 3 - 10-krat višje kot v drugih deželah.
Kot nosilci cestnega monopola, finančnega in izvajalskega, gradijo avtocesto vsako leto po 7 kilometrov,da bi imeli 25 let zagotovljeno delo po neprimerno višjih cenah kot so Evropske.
Kot trgovski monopoli pobirajo visoke provizije v Škodo ustvarjalne realne ekonomije, zlasti industrije in kmetijstva, kjer se nova vrednost ustvarja.
BoljSeviSko vzgojen management razmišlja kako zmanjS.iti zaposlenost, ter lastniniti in zagotoviti rento sebi, namesto, da iSCe nove trge, uvaja nove programe novo tehnologijo in nove ljudi.
Kot (ne)odgovorni nosilci političnega monopola so navidezno "sestopili iz oblasti" in po volitvah "predali" navidezno oblast in s tem odgovornost.
S kampanjo proti novi prividni oblasti se je degradiralo demokratične institute lastne nacionalne politične identitete, kot so parlament, politične stranke in podobno.
S svojim vplivom se prikrivajo oderuške obresti. Črne privatizacije ter Cesto manipulira z hujskanjem delavca proti kmetu.
Informirani in politično vešCi pripadniki nomenklature so uspeli v politični sferi z diferenciacijo ljudi po parcialnih in izključujočih kriterijih razdeliti ljudi v veliko Število političnih strank po ozkih kriterijih: prvo po poklicih, nato po starosti, veri, nacionalnosti, ekološkem interesu in danes po lokalni pripadnosti.
Člani bivSe nomenklature so se vrinili v vodstva nekaterih političnih strank. Cesto povzročajo strankarske afere in s tem dodatno vnaSajo zmedo v politični sferi, zlasti s poskusom separatnih sporazumov ter pri oblikovanju nenačelnih
koalicij-	dalje na str. 4
nadaljevanje s str. i
S finančno koncentracijo, državno politično centralizacijo ter istočasno partitokratsko centralizacijo na eni strani ter formiranje političnih lokalnih strank se potencira politične konflikte tudi na medregionalni ravni, s tem pa dodatno dokazuje politično in državotvorno nezrelost.
IV.
In poglejmo stanje kot ga ljudje doživljajo danes:
Država je že ob ustanovitvi prevzela v bianci dolgove do tujine Se pred končanim zapuščinskim postopkom po bivši Jugoslaviji ter prevzela jamstvo za dolgove bank, ki so "tajna",
V deželi je na 2 milijona prebivalcev 480 upokojencev, 100.000 brezposelnih, skoraj 100.000 beguncev, veliko pa je neproduktivnih delavcev na "C.D." itd,
Država ima parlamentarno demokracijo z boljševisko vlado, ki v Evropi naklonjenosti ne bo uživala, postavlja pa tudi parlament pod lupo vrednostne moralne presoje.
Delavci zaslužijo bedne plače in Se to v strahu pred direktorji, da ne dobijo knjižice.
Mladina brez delovne perspektive hodi v Solo, ali podaljšuje vrste brezposelnih,
žene v strahu pred novimi socialnimi stiskami in v strahu, da ne izgubijo službe, se odrekajo materinstvu,
Kmetje težko plasirajo svoje pridelke, ker jih delavci ne morejo plaCati,
Resignirani izobraženci se umikajo v svoj svet, ker Čutijo da so nemoCni,
Vrste brezposelnih se veCajo, steCaji si sledijo in povečuje se pritisk na fonde socialne pomoCi, s Čemer se Se bolj obremenjuje zaposlene delavce.
Vlada podkupuje socialni mir, s socialnimi podporami, nadomestili za brezposelne, s predčasnimi upokojitvami, zdravih in delazmožnih ljudi in s tem navaja ljudi k brezdelju, brez perspektivnosti in jih izloCa iz razvojne perspektive, in državi žaga vejo, na kateri sedi,
BivSi politični priviligiranci pa po tihem na Črno lastninijo in bogatijo kot je nekoC zapisal PreSeren: "Lani Se slepar starino je prodajal. Škatle, meril trak na vatle, letos skupaj si graSCimo". Tako poskušajo bivSe politične privilegije spremeniti v lastninsko pravico,
_ Izvaja se proces centralizacije v gospodarskem pogledu preko centraliziranih banCnih in trgovskih monopolov; v političnem; upravnem in kadrovskem pogledu se siromaSi industrijska mesta in podeželske obCine,
Ljudje pa razočarani nad neučinkovitostjo "demokratičnih institutov" se odmikajo v pasivno resistenco ali pa opredeljujejo za politične stranke po parcialnih kriterijih: poklicu, starosti, verski ali lokalni pripadnosti.
V.
In kal dela Vlada?
Vlada reSuje monopoliste, ki so že doslej izkoriščali proizvajalca in potrošnika z oderuškimi obrestmi, maržami in provizijami,
Sirokogrudno priznava državljanstvo ter sprejema begunce, da se Se poslabšuje socialni in politični položaj, pridobiva potencialne volilce ter ustvarja podlago za Številne mednarodne spore, ki bodo sledili zaradi dvojnega državijanstva in s tem izloCa iz umirjene Evropske skupnosti, reSuje monopolne banke z visokimi obrestmi in s tem dela vso ustvarjalno ekonomijo neučinkovito,
podkupuje socialni mir z miloščinami in s tem obremenjuje zaposlene delavce,
SCiti gospodarski kriminal, Črne privatizacije, zaprte kuverte, uzorpatorsko oblastniško obnašanje nektaterih direktorjev, CeS, da je vse dovoljeno kar ni posebej prepovedano,
SCiti nekontrolirane monopolne vplive nad mediji, da tako prikrije lastno nesposobnost, napake, ki jih je sama zakrivila in tako manipulirala z delavci in kmeti, z gospodarskimi ukrepi centralizira gospodarsko, finanCno, politično in upravno moC ter siromaSi podeželska mesta in industrijske centre, s tem pa ustvarja ugodna tla za politične konflikte na lokalni ravni,
z zakoni o sanaciji bank poskuSa konzervirati sedanje stanje, nacionalno akumulacijo pa kanalizirati za obresti na terjatve bank do leta 2022,
s konzerviranjem bede se želi deželo izolirati od gospodarskih in socialnih trendov Evrope, jo vključiti v "balkanski kolo", ustvariti rezervat delovne sile, energije in onesnažujoče industrije do leta 2022,
z monetarno politiko se poskuSa razvrednotiti ustvarjalni kapital, da ga ob sodelovanju s tujimi poslovnimi partnerji nomenklatura pospešeno lastnini.
VI.
Lej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi.
Kal storiti, gospe in gospodje?
Potrebno je loCiti delo od nedela. To bomo uspeli z alternativnim gospodarskim programom.
Potrebno je vzpostaviti gospodarsko in politično stabilizacijo in tak ekonomski in politični sistem, ki bo : ekonomsko učinkovit, socialno pravičen ter pravno stabilen in varen.
Zato imamo ugodne možnosti, samo odloČiti se je treba. Cilji so jasni.
delo za vse dela zmožne in delavoljne, socialno varnost za dela nezmožne, razvojno perspektivo mladim,
reafirmirati strokovno znanje in slovensko kulturo.
Globalni cilji so v Evropi preizkušeni in to so:
evropski standardi ter kvaliteta, evropska storilnost in evropske plaCe.
Vil.	Polje, vinograd,
gora, morje, ruda, kupčija tebe rede.
Kateri so temeljni gospodarski cilji?
Slovenska ljudska stranka predlaga
ALTERNATIVNI GOSPODARSKI PROGRAM:
1. Predlagamo stabilizacijo denarnega sistema in denarju zagotoviti menjalno funkcijo in funkcijo ohranjevalca vrednosti. To bomo dosegli z zakonom o obrestni meri in reformo banCnega sistema.
Z zakonom o obrestni meri, kateremu Vlada in bančni monopoli nasprotujejo bomo odpravili tako imenovani veliki R, omejili stvarno obrestno mero (r), tako kot je drugje v Evropi, na največ do 8 %, v praksi pa 4 do 6 %. Odpisati je treba neplačane oderuške obresti, že plačane oderuške obresti pa je treba vrniti gospodarstvu. S tem bomo omogočili ustvarjalni ekonomiji - zlasti kmetijstvu in industriji, da dobi potreben denar, da postane konkurenčna na domačem in tujih trgih in požene proizvodnjo, vodstva teh firm pa iSčejo nove trge nove programe in zaposlijo nove delavce.
Očitki Vlade, CeS, da takega zakona ni v drugih deželah, ne držijo. Odveč je tudi zastraševanje, CeS, da bodo zaradi tega propadle banke in država. Res da se bo razdelil nesposoben monopol v več podjetnih bank. Glede obresti moramo poudariti splošno znana teoretična pravila, in to velja večno pravilo, da obrestna mera na posojeni denar ne sme biti višja kot je profitna stopnja v gospodarstvo investiranega denarja, če se to zgodi, je ekonomije konec, je konec dela in je konec ustvarjanja, ker ekonomija po svoji definiciji je ustvarjanje nove vrednosti, če pa je obrestna mera viSja, se ne izplača denarja investirati in ne izplača se več nič delati. Realna ekonomija začne propadati, se razvrednoti cena kapitala investiranega v gospodarstvo. Pridejo oderuhi, ki izkoristijo tako gospodarsko stanje in pokupijo naSe gospodarstvo. Zaradi neuspešnosti gospodarstva se veča potreba po intervenciji države, po denarju in to zopet poganja obrestno mero navzgor zaradi novega povpraševanja.
V zgodovini se je Človeštvo trikrat kot piSe v zgodovini, pregrešilo zoper to večno pravilo ekonomije, da obrestna mera ne sme biti višja od profitne stopnje ustvarjalne ekonomije:
prvič v zgodnjem Egiptu in v zgodnjem Rimu, da bi se ljudje čimprej zdiferencirali med sužnje in lastnike sužnjev;
drugič v zgodnjem kapitalizmu, da bi se ljudi razdelilo med kapitaliste in proletarce. To je bil čas, ki ga opisuje Balzac in ekonomist Recarde;
tretjič po I. svetovni vojni, ko so ameriški investitorj v razrušeni Evropi pobirali viSje obresti, kot je bila profitna stopnja industrije. Za Ameriko je rešitev nakazal Keyns v knjigi Denar, obresti in delo. V Evropi je padec delnic na new yorSki borzi pospešil krizo in II. svetovno vojno in katere posledice so nam blizu;
Zgodovina pa Se ni zapisala, da smo mi priča in žrtve te četrte zgodovinske napake v postboljSeviSki Evropi, ko Zeli boljSeviSka nomenklatura predsstaviti sebe kot novi srednji sloj ob pomoči tujih partnerjev pa ostale ljudi sproletalizirati, kot rezervat delovne sile za druge čase. V Jugoslaviji je to uvedel Markovič, slovenska Vlada pa želi s to politiko nadaljevati. Nihče od naših gospodarstvenikov 5e ni povedal, da je MarkoviC oropal Mariborsko regijo za preko 150 milijonov mark z nizkim kurzom marke na izvoženo blago, da je v zadnjem letu mariborsko gospodarstvo, samo na račun oderuških obresti, obremenilo za nadaljnjih 150 milijonov mark. Vse to ob sodelovanju lokalnih, poslovodnih in političnih struktur.
Vlada navaja, da tudi tuje finančne institucije hvalijo njen sanacijski program. Kako ne bi hvalili, saj tuji finančniki vedo, da to pomeni razvrednotenje ustvarjalne ekonomije postboljSeviSkih zakonov in se jim ponuja možnost, da za mali denar naS družbeni kapital kupijo: tako železarne, aluminijsko in drugo industrijo. Na vrsti je predelovalna industrija.
*
Mi predlagamo, da se naSemu ustvarjalnemu gospodarstvu zagotovijo enake finančne možnosti, kot v sosednjih deželah, enake obresti in sproščen denarni trg. Temu mora slediti tudi reorganizacija bančnega sistema. Okrepiti bo potrebno hranilno-kreditne službe, zadružne hranilnice in druge finančne institucije. V denarno-blagovnem gospodarstvu mora biti profitna stopnja na v ustvarjalno ekonomijo vložen denar viSja profitna stopnja kot je obrestna mera na posojeni denar. Delo mora biti nagrejeno bolj kot nedelo.
Zavedamo se, da bo v bankah spričo znižanja bančne marže zmanjkalo denarja, da bi poravnali dolg do ustvarjalne ekonomije. Ne strinjamo se z vladnim programom sanacije bank in ne s tako imenovanim zakonom o sanaciji bank in zakonom o sanaciji gospodarstva, po katerih bi konzervirali siromaštvo v deželi do leta 2022, saj bi odplačevanje obresti na dolgove prevaliti na proračun, davkoplačevalce, kmete in delavce. Zahtevamo takojšnje reSitve in te so možne. Manjkajoči denar bomo dobili iz mednarodnih fondov za projekte javnih del.
Ker zakona o obrestni meri kljub zahtevam skupščine, Vlada ni pripravila, smo zakon napisali in vložili poslanci SLS. Zakonu nasprotuje Vlada in tisti, ki denar posojajo.Zakonski osnutek so sprejeli vsi zbori. Podprli so ga strokovnjaki na univerzi. Sedaj se pripravlja predlog.	, _ .	/
dalje na str. D
CANADA'S FIREARMS
AMNESTY
November 1 to 30, 1992
PISMA IZ DOMOVINE
1
PREDVOLILNA ZMEŠNJAVA
V	tej balkanski zmešnjavi se enostavno ne znajdem več. Mnogi od tistih, ki nameravajo soditi vojnim zločincem v bosansko-srbski vojni, so sami ravno toliko krivi kot drugi. Ubijalec je tisti, ki umori sitega ali laSnega človeka. Pomoč, ki prihaja v Sarajevo je farsa, ki jo igrajo skrivači in pokvarjenci, trgovci z orožjem in dobičkarji z naftno trgovino in podobni. Šleve so tudi Francozi s predsednikom na čelu, ki spreminjajo svoje izjave in dejanja po vetru. DeMichelis je dobil odlikovanje za našo osvoboditev, enako kot naši komunistično usmerjeni politiki z izjemo Peterleta, na ostale so pozabili, ker so se prepozno preoblekli ali prebarvali. Čas jih bo postavil na pravo mesto, saj dnevi in leta hitro tečejo.
Predvolilne priprave so v teku, vendar še ni nič jasno, kaj bo iz tega nastalo. Rupel se podi po svetu, danes je v Singapurju.... Tam nimamo kaj pričakovati. Tam delajo tudi ponoči, obleko ti pomerijo zvečer, zjutraj jo lahko oblečeš... Naši še tega ne bodo dolgo zmogli, ker jih je zastrupil čas zadnjih 50 let.
Tudi Jožeta Pučnika ne razumem več. Če mu je šlo za položaj, potem je svoj cilj dosegel, kaj več pa nima pričakovati, ker je zapravil zaupanje ljudi od preprostih do izobraženih.
Najboljše je ocenil sedanjo vladno garnituro bivši javni tožilec Slovenije, ki je zapisal, da je sedanja vlada slabša od Peterletove. Tudi jaz mislim tako. Zanima me, kako bodo vse skupaj ocenili volilci na Miklavževo nedeljo 1992. Ob plačah od 200 do 600 DEM (pri nas je vrednost važnejšega blaga in storitev označena v nemških markah) se tudi pri nas ne da pošteno živeti (v povprečju). Tovarne nimajo tržišč, zato nimaj kaj delati. Če bomo vse tovarne prodali tujcem, bomo ostali le še "Lohnarbeiter-ji".
Dobili smo tudi nov denar. Morali se bomo navaditi nanj Prešerna so upodobili malo drugače, kot so ga nam predstavljali v šolah, kot da bi bil mlečni brat in ne vinski. Ker pa so to prvi pravi slovenski bankovci, smo nanje ponosni in jih radi vzamemo. Kako bo z njimi v tujini, bo pa pokazala bodočnost.
V	predvolilni kampanji so nadvse agresivni Demokrati (Bavčar, Spomenka, Rupel...), Drnovškovi liberalci in pa Kučan, ki se predstavlja kot nestrankarski kandidat (!). V krščanskem in desnem taboru ni denarja, zato je tudi kaj malo volilnih letakov in propagande. Razen Slovenca, skoraj vsi časopisi, radio in televizija trobijo za rdeče-levo usmerjene stranke in kandidate. Zato bi bila denarna pomoč strankam, ki niso obremenjene z rdečo preteklostjo, nujno potrebna in zaželjena, po pregovoru: kdor hitro da, dvakrat da.
K. M., Celje
ANNO DOMINI 6. JULIJA - 1992.
Zahvaljujem se Vam za objavo mojih pisem od novembra 1991 in marec-april 1992 v SLOVENSKI DRŽAVI. S tem ste moje navadne dopise povzdignili na piedestal cenjenega časopisa kot je SLOVENSKA DRŽAVA. Tako se tudi moj glas sliši čez veliko lužo iz malih Brežic, ki jih komaj najdeš na zemljevidu. Vendar naj se ve, da tudi mi znamo kozmopolitansko razmišljati, kajti bistvo Amerike je Evropa. Tukaj' je zibelka kulture, znanosti in umetnosti, ne glede na to, da so priseljenci dejansko podrli in zmaličili tamkajšnjo kulturo, o kateri danes ne vemo skoraj nič. Vemo pa, da so bili na izredno visoki ravni, zdaleč višji kot pa smo jo imeli v tedanji Evropi. To so, žal, strašanske napake zgodovine, ki je gnala milijone v eksodus, v boje, v uničevanja, v osvajalne vojne, ker so odkrili nove celine, pomorske poti, poti ropanja in pobijanja celih narodov (Maye, Inke, Azteki in številni severno-ameriški Indijanci) in vse to v interesu peščice samovoljnih kraljev, kraljic in njih hlapčevsko vdanih pomočnikov.
Te misli se mi porajajo, ko razmišljam ob 500-ti obletnici Kolumbovega vstopa na ameriška tla. Ali ni colombina (golobica) od takrat simbol miru? (Asocijacija na priimek Kolumbo).....ma che comedia!
Spet sem v dualizmu in pri dobri stari filozofiji, pri Descartesu, Diderotu, D'Alembertu, Platonu in Aristotelu (ne Onassisu).
No, pustimo filozofijo in preidimo na resnične dogodke, ki so okrog nas, tukaj v našem vsakdanjem življenju, žal krvavem in nerazumevajočem od strani evropskih držav in Amerike, kot svetovnega varuha miru. Vi živite tamkaj v miru, daleč od vas preko morja pa je življenje med grobovi. Daleč so Sarajeva beli zidovi, v naši lepi in nekdaj mirni domovini so vojni bliski, gromi in viharji, ljubezni in sovraštva igre....
Ves svet je kakor v večnem vrenju, vsak dan ima novo vsebino, vsi trenutki so kakor veriga ene večnosti, ki se je začela pred nami in se svita na obzorju prihodnosti v vedno novih barvah. Delo ljubezni pa ne more nikdar iz verig in vezi mladosti, ki ji nikjer ni konca, dokler ima človek možnost, da še ustvarja.
To vse skupaj strašansko pritiska na dušo, misli, medčloveške odnose, prijateljstvo, toleranco, sočutje in smrt, ki je postala nekaj čisto navadnega, kakor da recimo pohodiš muho. Človeško življenje naenkrat ne predstavlja čisto nič, niti številke. "Quo vadiš, človek?" Nisem nikdar mislil, da je človeško življenje tako poceni "roba". Vedno sem mislil, da za posameznikom - ne glede kaj je bil v življenju in kakšne rezultate je dosegel na posameznem področju - ostane kakšna sled, spomin, družina, otroci, vnuki. V tej balkanski vojni tega ni! Ne ostanejo niti grobovi, niti hiše, niti mesta, niti cerkve, samo apokalipsa, lunin paysage s kraterji od bomb.
^ ^šf ** - i
Think gun safety. Make it count.
The new firearms control law gives everyone the chance to turn in unwanted or illegal guns and register restricted weapons without fear of prosecution for possession offences during the amnesty. The amnesty means you can also dispose of any prohibited weapons, explosives or ammunition.
Too often, forgotten or neglected guns can lead to a tragedy.
The amnesty is an ideal opportunity to get rid of weapons you no longer want.
Taking advantage of the amnesty is easy. Simply unload the gun and turn it over to your local police. If there is the slightest risk or if you have any questions, call your local police.
Make it happen for the safety of you and your family.
Department of Justice Ministère de la Justice

Canada
Canada
Find out more about the Firearms Acquisition Certificate, safe storage, restricted and prohibited weapons or other parts of the firearms law that concern you. Ask your local police for brochures.
Canada
Ali bo takšna tudi usoda naših otrok7 Ali bo konec tega tisočletja kataklizmičen kot je napovedal Orwel? Upam, da ne bo, da bo svet le spoznal, da je samo ta krogla, ki jo imenujemo Zemlja, naš edini mogoči planet, na katerem lahko zaenkrat živimo. In kje je ljubezen, o kateri poje F. Schuller v svoji "Odi radosti", ki je postala vodilna misel v IX. simfoniji L. Van Beethovna? Ali naj kot grški filozof sredi belega dne z lučjo iščem človeka? Vse to, vsi ti občutki se ti mešajo cele dneve.
Nenadoma pa se spomniš lastne hčerke, ki tam daleč v Ameriki preživlja trde ure dela in ti nekako postane lažje pri srcu. Želiš, da konča vse skupaj z najboljšim rezultatom, da se vrne domov -četudi na kratko - da jo objameš, poljubiš, pobožaš po laseh in se brezkončno pogovarjaš o vsem, kaj se ji je zgodilo v tem letu, o njenih sanjah, bodočem življenju, prijateljih, prijetnih in neprijetnih dogodkih, o deželi, ki ji pravimo Amerika, o
nadaljevanju študija......
"True friendship shines in time of trouble - prosperity is full of friends...." Euripides 480 - 406 B.C.
In spet konec avgusta nazaj v Pittsburgh in spet bomo brez nje. Takšno je pač življenje, saj nimamo pravice postavljati ji ovire in jo zadržavati doma, ker kot pravi Mozart v svoji pesmi Očetov nasvet:
Vem, da bo Ivana vedno pošteno hodila po tej svoji trdni življenjski poti in vem, da ste jo, sicer prvič v življenju, avgusta 91 spoznali in vzljubili kot svojega lastnega otroka, oziroma, da ste, kot pravi Mozartova pesem "dobri brat", seveda v prenesem smislu. Nimam besed, s katerimi bi se Vam zahvalil za vse storjeno v tem daljnem, tujem svetu, daleč od mojih nasvetov in pomoči, za vsestransko pomoč, spodbujanje in moralno pomoč.....
Nepopisno lepo je imeti tako daleč eno bližnjo osebo, ki jo de facto ne poznaš. Vendar prijatelj se spozna takrat, ko ti je najtežje in ko nekaj hudo potrebuješ. In to je tista oseba, ki ti poda roko in te potegne iz težav, ti pomaga, svetuje, napoti itd.
Prosim, ne omalovažujte svoje vloge, ki ste jo imeli pri prvih korakih Ivane na ameriški univerzi, ker bi brez Vas bilo marsikaj drugače. Naj bo Vam največje plačilo v tem, da je prav ona najboljša študentka na fakulteti za biologijo.
Gotovo imate željo in priliko obiskati ljubljeno in nikdar pozabljeno domovino Slovenijo, katero niste videli že od leta 1944. Upam, da Vas nisem moril s svojim pismom, ki je dokaj zagrenjeno, ampak čustveno bitje sem in kot humanist vso sedanjost globoko doživljam.	Vedno Vaš J. G.
To je del pisma našemu sodelavcu dr. J. Planinšiču. Njegov avtor je profesor na gimnaziji v Brežicah, g. J. Grakalič, katerega hčerka Ivana študira na Duquesne University v Pittsburghu. Pojasnilo uredništva S.D.
Iz pisma Irene Jereb iz Podjelovega Brda študentka ljubljanske univerze
"Vsakič, ko pišete, začutim, kako veliko so Vam pomenili hribi. Ko človek živi pod belimi vrhovi.se tega daru niti ne zaveda dosti. Včasih si celo misliš, kako bomo je obdelovati to slabo zemljo, kjer se Še vedno precej del opravlja ročno. Pa vendar se tolikokrat vprašam, kaj prinese razvoj tehnologije? Seveda z manj truda nekaj narediš, ponavadi bolje kot včasih, pa še veliko hitreje. Pa vendar, ali imamo ljudje zato kaj več časa drug za drugega?! Ali smo zaradi povišanega standarda kaj bolje poskrbeli za uboge? No, za take in podobne stvari seveda ne krivim tehnike, problem je v nas ljudeh. Mislimo, da je tisto, kar je najbolj glasno, oziroma kar svet sprejema z navdušenjem, nekaj za kar se splača živeti....."
ŽUPNIJSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA "SLOVENIJA" Vam nudi ilmiai» ugodnosti:
*	Dnevno obrestovanje vlog - Plan 24
*	Pogojne vloge	- Term deposit
*	Hranilne vloge z življenskim zavarovanjem	- Shares/Savings
*	Čekovni račun	- P. C. A.
*	Odprta osebna in hipotečna posojila	- Personal loan & Mortgage
*	R.R.S.P.	- "Money orders"
*	"Line of credit"	- "Utilities" Travellers cheques" - no charge
URADNE URE / OFFICES 61> Manning Ava.: 531 -8475 739 Brown * Line: 255-1742 torek-sreda IOam - 3pm torek-sreda 10am - 3pm četrtek-petek 10am - 8pm četrtek-petek 10am - 8pm sobota	10am - 1pm sobota	9am -12noon
Dom Lipa (samo za stanovalce) sreda	3pm - 4pm
SV. GREGORU HAMILTON 125 Cantannlai Parkway N., Tal.: 578-7511 petek lpm - 8prrv sobota 10am - lpm SLOVENIA PARISHES (TORONTO) CREDIT UNION LIMITED
Paul Samuelson: »Slovenija lahko kljub majhnosti gospodarsko uspe.«
nadaljevanje s str. 4
2.	Odpreti je treba javna dela konkretno, na temelju zakona o avtocesti (za začetek avtoceste Koper - Šentilj z odsekom za Lendavo in Gorico) z mednarodnim sofinanciranjem. To hi pripeljalo v deželo cca 3 milijarde DEM svežega kapitala. MeSanemu podjetju se naj podeli koncesija za pobiranje cestnine in druge infrastrukture. Cesto bodo izplačali tisti, ki se bodo vozili. Po odplačilu tujega deleža, pa cesta ostane nam kot javno dobro, v trajno brezplačno rabo.
Delo pri gradnji avtoceste bodo dobila naša podjetja, zaslužili bodo naSi delavci, projektirali bodo nasi projektanti in z denarjem bodo razpolagale naSe, vendar kontrolirane banke po evropskih standardih. V Evropi namreC banCna marža, to je razlika med deponiranim denarjem in kreditom znaSa največ 3 pri nas pa 30 do 50 %. S tem bi dali nov gospodarski ciklus vsej ekonomiji, saj bi pognali tudi slovenske železarne, kovinsko-predelovalno industrijo, cementarne in gradbena podjetja in jih ne bi rabili prodajati pod ceno tujcem. Samostojnost dežele s tem ni ogrožena. To je v zadnjih letih v sodobnem svetu preizkušeni model.
Kot vemo, ker Vlada ni vložila zakona o avtocestah, smo ga napisali in vložili poslanci SLS, sopodpisali pa so ga poslanci iz vseh regij in iz vseh strank. Zakon je bil izglasovan, kljub nasprotovanju Vlade in drugih struktur. Zakon zahteva od Vlade, da je v 60-dneh razpisala mednardni nateCaj za financiranj« avtoceste. Poteklo je 70 dni. Vlada tega Se ni storila.
Cesti Koper-Sentilj, ki pelje vzhod-zahod, bi sledili odseki avtocest sever-jug po istih principih.
Proračunski denar, ki je predviden za gradnjo avtoceste, bi se porabil za gradnjo drugih odsekov, zlasti lokalnih cest, za družbene dejavnosti, kot so Šolstvo, kultura in raziskovalno delo, ter za razvoj novih gospodarskih programov.
3.	Slovenijo je potrebno energetsko osamosvojiti in prestrukturirati. Zato predlagamo modernizacijo rafinerije v Lendavi z 3 do 4 milijone ton nafte, z naftovodom in produktovodom ter termoelektrarno za odpadle derivate vse za cca 600 milijonov dolarjev. To je dvakrat veC kot so slovenske potrebe po derivatih. Zato predlagamo razpis z mednarodno finanCno soudeležbo, ki bo posredovala . moderno tehnologijo, manjkajoči denar ter zagotovila trg za viSek nafte v sosednjih evropskih deležah, ter prevzela poslovni rizik investicije.
S tem bi se energetsko osamoosvojili z moderno in ekološko Cisto rafinerijo, za odpadne derivate se zgradi elektrarna, pri gradnji bi delala naSa podjetja, zaslužili nas i delavci, v deželo bi priSel dodatni sveži denar, država bi pobrala po evropskih standardih preko milijarde mark davka letno na derivate, kot ga sedaj pobirajo tiste države, iz katerih se nafta uvaža. Iz naslova investicije pa bi Republika Slovenija kot solastnik pobrala dodatni sorazmerni delež dobička. Znano je, da so naftne investicije, najprofitabilnejSe investicije na svetu, bile bi ,tudi v Sloveniji ob gornjih pogojih. Projekt ustvarja predpogoj za siceršnje enegetsko prestrukturiranje.
Tudi tukaj se srečujemo z nasprotniki: to so naftni monopolisti, ki jim je lepSe nafto kupovati v tujini in zasluziti od nedela.
4.	Investirati je potrebno dolgoročno za stabilizacijo naSega kmetijstva v namakalne sisteme. Na to nas je ponovno opozorila letošnja katastrofalna suša. Investicija v namakalne sisteme s pomoCjo ugodnih mednarodnih kreditov evopskih finančnih institucij bi zagotovila stabilnost našemu kmetijstvu kot proizvodnji, delavcu kot potrošniku, tujim poslovnim partnerjem zagotovila izpolnitev dobav, pri investiciji pa bi zoper neposredno zaposlili naše ljudi, naSa podjetja in naSo gradbeno operativo. Dolgoročno pa terja javno financiranje namakalnih sistemov povsod, kjer je to potrebno in glede na evropske razmere možno tehniCno in finanCno v obsegu cca 200.000 ha. To bi stalo cca 500 mio DEM. LetoSnja Skoda se ocenjuje na 1 milijardo DEM.
5.	Na področju kmetijstva in gozdarstva so potrebni sistemski posegi, pravno organizacijskega in agrarno ekonomskega znaCaja.
Pravno sistemsko je potrebno oblikovati model družinske kmetije, pospeševati zadružništvo ter tako omogočiti potrebne poslovne in tehnološke vezi med predelavo, trgovino in bančništvom. Z agroekonomskimi ukrepi pa je potrebno, po načinu, ki je v Evropi preizkušen, zaščititi lastno kmetijstvo in s tem dolgoročno zaščititi razvoj kmetijstva, oskrbo s hrano ter vključitev v evropske tržne tokove. Transformacija velikih družbenih sistemov mora biti postopna, da se ne povzroči socialna in materialna Skoda. Nujna je uresničitev zakona o denacionalizaciji brez politizacije ter sprejem zemljiške, gozdne in lovske zakonodaje. Katastrofalna suša, ki je prizadelo deželo, je nacionalna katastrofa in terja sistemsko, državno intervencijo. Kratkoročno pomoC v obliki semen, gnojil, potrebnih strojev, ugodnih kreditov in takojšnjega moratorija na plaCilo vseh javnih obveznosti prizadetim kmetom.
Povedati je treba, da je ekstremno nekorektno vsako politično manipuliranje na nesreCo drugih, suša je prizadela neposredno kmeta, posredno pa vse nas. Zato kategorično zavračam vsako manipuliranje in poskuse hujskanja delavcev in kmetov z nekimi solidarnimi pomoCmi ter*kmetov med seboj.
6.	Za gospodarsko prestrukturiranje nam je potrebno pospešno pravno lastninjenje. Zato nam je pol.rt-ben zakon o privatizacij i podjetij, ki bi moral nositi naslov: Zakon o denaciona1izriciji minulega dela. Ker je dozorelo spoznanje, da je potrebno za družbeno lastnino določiti lastnika, moramo biti pravični in ekonomsko učinkoviti. Prvo naj dobijo tisti, ki so prvi vloZili. To so bivSi razlaSCenci po zakonu o denacionalizaciji. Potrebno je denacionalizacijo Se dopolniti v korist društev. Sol, zdravilišč, kulturnih ustanov' in pokojninskih skladov.Drugi dobijo tisti, ki so temu dodali novo vrednost, to so delavci in kmetje. Kmetje naj dobijo svoj delež na predelovalni industriji do 45 % preko svojih zadrug po zakonu o zadrugah. Delavci pa morajo dobiti^ preko
potrošniških zadrug ter po zakonu o lastinjenju podjetij.
Nasprotniki pravične privatizacije in zagovorniki Črnih privatizacij poskušajo kot priviligiranci svoje politične privilegije spremeniti v pravno lastninske, CeS, da so proti neodplačni privatizaciji. Ta ugovor ne drži. Ze po ustavi iz leta 1974, je delavec v ednini imel pravico razpolagati z rezultati živega in minulega dela. Pomeni, da je lastnik. Takrat je bilo treba samo izdelati metodologijo za kvantifikacijo prispeveka posameznega delavca.
Takratna politokracija je ¿manipulirala delavca z zakonom o združenem delu, kolektivizirala dohodek, Ceš, da je to družbena lastnina, namesto da bi takrat delavcu priznali delnice na razširjeni reprodukciji.. Ker je delavec Ze odplaCal razširjeno reprodukcijo, je praV, da danes z zakonom o lastninjenju podjetij, samo ugotovimo oz. ustrezno razdelimo delavcem po doloCeni metodologiji npr. po kriteriju določanja pokojnin. Zakon o združenem delu je zato neustaven. Nov zakon mora samo določiti solastninske deleže delavcev in to tistim, ki so neposredno delali v proizvodnji, kot tistim, ki so pod ceno uCili njihove otroke ali za njih opravljali pod ceno zdravstvene storitve, Zakon o lastinjenju o podjetij bi se moral glasiti: zakon o denacionalizciji minulega dela delavcev.
Tudi tukaj so nasprotovanja v vrstah biviših priviligirancev, ki bi Želeli sedaj na Črno veliko privatizirati ter politični privilegij spremeniti v lastninskega.
7. Dopolnilno je treba vključiti tuji kapital v skladu z predhodno izdelano strategijo, bodisi v obliki:
ugodnih posojil bank, npr. za kmetijstvo, direktnih sovlaganj, npr. za ceste,
gospodarskih dokapitalizacij, npr. za naftni projekt VIII.
Kaj je treba Se storiti?
1.	S tako zastavljenim globalnim gospodarskim programom bi zmanjšali proračunsko porabo za socialne pomoCi brezposelnim, poveCal pa bi se proračunski dotok, zlasti iz naslova davkov na naftne derivate, razbremenilo bi se gospodarstvo, povečale pa bi se možnosti za razvoj družbene dejavnosti, kot so: zdravstvo. Šolstvo in kultura, ter povečale bi se možnosti za izgradnjo prepotrebne infrastrukture: Železnice, regionalne in lokalne ceste, PTT omrežje in drugo. Sprostil bi se denar za nove gospodarske programe, modernizacijo proizvodnje ter za nova delovna mesta. Vse to so nove vzpodbude za razvoj.
2.	S povečanim družbenim proizvodom.bi se poveCala zaposlenost, povečale bi se plaCe, poveCala bi se potroSnja, zlasti potroSnih dobrin in kvalitetne hrane, s tem pa se razvile tudi možnosti za razvoj trgovine, gostinstva in storitvenih dejavnosti ter za proizvodnjo kvalitetne zdrave ter tržno konjunkturne hrane.
3.	Vzporedno je potrebno pospešiti razvoj tercialnih dejavnosti zlasti:
-	razviti trg blaga, denarja, kapitala, manegementa in storitvenih dejavnosti
-	razviti bančni trg in sanirati banke
razvijati telekomunikacijski sistem, promet in zveze, socialno politiko vključiti gospodarskega razvoja, vzgoje, izobraŽevanja
-	prestrukturirati infrastrukturo, glede na spremenjene potrebe prometa in trga v Evropi.
-	razvijati zadružništvo kmečko in zlasti tudi delavsko, potrošniško ter hranilno-kreditno
razvijati delavsko delničarstvo
-	utrjevati družino kot osnovno celico družbe, tudi socialno, kulturno in gospodarsko, bodisi kot družinske kmetije, bodisi kot družinska podjetja ali obrti.
-	pospešiti drobni razvoj gospodarstva na vseh področjih stimulatirati inovativno dejavnost.
4.	Gospodarskega razvoja pa ni brez potrebnega pravnega okvirja na gospodarsken področju, zato so potrebni zakoni:
-	zakon o družbah
-	zakon o javnih podjetjih
-	zakon o kmetijskem-zemljiSkem' skladu antimonopolni zakoni in
zakoni z zaSCito konkurence ter varstva potrošnikov.
zakon o reviziji in
zakon o zadružni reviziji.
Brez izdelanega instrumentarija finančne kontrole ter s tem odgovornosti, ne bo stabilnega poslovnega pravnega sistema. Zato je SLS napisala in s strani strokovnih krogov podprta predloga zakonov o zadružni reviziji in o reviziji vložila v postopek, ker tega ni storila Vlada.
pravno urejeni1
5.	Zdrav gospodarski razvoj je možen tudi v politični nadgradnji zato so potrebni:
-	volilni zakoni
-	zakon o lokalni samoupravi
-	zakon o društvih in
-	zakon o ustanovah
6.	Delavcem je potrebno zagotoviti s potrebno delovno in socialno zakonodajo varen, delovno pravni in socialni status ter soodločanje v podjetjih, ter zagotoviti pravno varstvo kolektivnih pogodb.
7. Dolgoročni gospodarski razvoj socialno politiko:
se dopolnjuje s skladno
upokojencem zaslužene pokojnine, - vsem delanezmožnimn in potrebnim zagotoviti nacionalno pokojnino,
zagotoviti potrebno varstvo materinstva in otrok, zagotoviti potrebno materialno pomoC mladim družinam, zlasti v obliki dolgoročnih kreditov.
8. Dtrditi je potrebno pravno državo, na področju pravosodja in
nadaljevanje s str. 6
7.STRAN OKTOBER-NOVEMBER 1992 - SLOVENSKA DRŽAVA
uprave ter depolitizirati policijo, vojsko in javno finanCno kontrolo.
9.	ZmanlSati je potrebno stroBke državne itorave ter zagotoviti učinkovitost državnega aprata.
10.	Na mednarodnem področju je potrebno zaključiti premoženjska in nepremoženjska razmerja, z dediCi bivSe Jugoslavije ter
vključiti Republiko Slovenijo v mednarodne finančne institucije,
zavzemati se za aktivno vlogo, za pridruženo Članstvo evropskih vladnih organizacij,
urediti problem beguncev ter zlasti odnose z Republiko HrvaŠko.
IX.
Za uk si prebrisane glave pa Čedne in trdne postave.
To pa ni V8el
1.	Da se ustvari delovna perspektiva mladih Hudi je potrebno izobraževalne programe dati v funkcijo gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja, zlasti:
Studijske programe modernizirati,
-	podpreti znanstveno raziskovalno in inovativno delo,
z mednarodnimi aktivnostmi mladim strokovnjakom odpreti pot do svetovnih centrov znanja in napredka, da se potencialno obogateni vraCajo, povabiti k sodelovanju Slovence po svetu,
-	pospešeno ustanavljati privatne ustanove in uvesti konkurenco na področju izobraževanja,
stimulirati dosežke učiteljev in Študentov, materialno in moralno.
2.	Gospodarska, politična in kulturna prenova terja tudi prenovo managefoenta.
Znana, je prispodoba sovjetskega znanstvenika: Ce Človeka, ki je bil 40 let zaprt v taboriSCu, postaviš na oblast, bo prvo razmišljal, kako graditi nova taboriSCa.
Politične naloge ki so pogoj za gospodarski razvoj, so zlasti:
politična umiritev
-	gospodarska stabilizacija
-	moralno vrednostna prenova
-	priprava na volitve ter
-	utrditev mednarodnega zaupanja in kredibilnosti.
Da bomo dosegli mednarodno zaupanje, bo potrebno boljševizem opustiti, ne samo z besedami ampak zlasti v dejanjih in Potrebna je nenehna kulturno vrednostna prenova ljudi
mislih samit^
4. Za gospodarski, politični in socialni napredek pa je pogoj objektivno in po»t«no informiranje liudi.
Za to pa je potrebna pluralizacija medijev ter prenos premoženjskih in upravijalskih pravic bivših DPO na skupščino odgovarjajoče DPS, ker osnova pluraiizacije izhaja iz naravne pluralnosti ljudi.
SreCa je tvoja, um ti je dan, naSel jo boš, ak nisi zaspan.
(Valentin Vodnik, Dramilo)
In ne za konec!
Pred nami sta dve poti: naprej in hazaj, ali gor in dol ali levo in desno. OdloČiti se je treba. Izbira je na nas. Vemo, da je odločitev vCasih negotova. Gotovo pa je prav, Ce se odloČimo za tisti program, ki izhaja iz potreb ljudi in je namenjen ljudem, ljudje pa so ga voljni uresničiti.
Brezje, 5.9.1992
ZAHVALA
SEMINARJI O SLOVENSKIH PROBLEMIH
V SEZONI 1992 - 93, V SLOVENSKEM DOMU, 864 PAPE AVE., OB 4H POPOLDNE
NEDELJA, 6. DECEMBRA 1992
GA. MARIJA MARKEŽ: POMEN SLOVENŠČINE PRI VZGOJI MLADINE
DR. PETER KLOPČIČ: NEKAJ POGLEDOV NA BODOČNOST SLOVENIJE
NEDELJA 10 JANUARJA 19 93
DR. VOJMIR BRATINA:
METODOLOGIJA NARAVOSLOVNIH ZNANOSTI IN VEROVANJE V NEVIDNI SVET
DR. PETER URBANC: POLITIČNO-GOSPODARSKI PROBLEMI SLOVENIJE
NEDELJA, 7. FEBRUARJA 199 3
ING. POLDE ČOP: ENERGETIKA
DR. TONE ŠTUKELJ: O SLOVENSKIH PROBLEMIH
feprav zelo zakasnel (radi odsotnosti iz Torontajse v iienu SKS prav iz srca zahvaljuje« vse», ki ste polagali pri organizaciji SLOVENSKEGA DNEVA, dne 26. junija 1992 in z Vabili irtvaai pripo-■ogli k eneiu izaed najbolj uspeSnih prireditev za to priliko. Težko bo naStevati po tolike* Času posaieznike, vendar loraio izkazati javno zahvalo vsaj najvidnejSia sodelavce«. Na prve« lestu so to poaočnice v kuhinji, ki so ge.Dolenjčevi oiogoCile brezhibno postrežbo njenega izvrstno okusnega kosila. Nadalje se zahvaljujeio ge.šajnovilevi, da je oskrbela cvetje za oltar in za obednico, g. F.Straiarju za toCno izvedbo napisov in zastav, C.gg, duhovnike» za opravljeno službo boljo, pevski» zboro» za petje »ed sv.aato in pri prireditvi, za vse nastopajoče na prograiu in konCno za vse ostale, ki so v eni ali drugi obliki polagali. Sodelovanje, kot ste ga izkazali nas navdaja z veselje» in na» daje pogu», da bo»o podobno slavljenje Slovenskega praznika organizirali tudi drugo leto.
Družini g.Staneta Sajnoviča gre posebna zahvala, ker je pripravil nad 151 gosto» v čast g.prof. Peterleta edinstveno družabno snidenje, ki na« je poleg užitka občudovanja njegove nadvse vzorne far«e, nudilo tudi napolnjeno oiizje dobrot trdega in «ehkega značaja. Pri te» je bila soudeležena ne sa«o gospa, aapak tudi sin Stan, ki naa je vsea izrekel dobrodošlico v želji, da bi se dobro počutili. Kdo se ni! Saj sao ostali na farai celo popoldne do poznega večera. Tudi g. Peterle ni kazal utrujenosti in je s haraoniko in petjea prispeval k res dobreau razpoloženju.
Se enkrat vsea najprisrČnejla zahvala v upanju, da na« boste zaaudo odpustili.
Za odbor SKS - A.Kuk.
NEDELJA 7. MARCA 1993
ING. JOŽE OPARA; RADIACIJA
DR. GLORIA BRATINA: SRČNI NAPAD
NEDELJA 4. APRILA 1993
PREDAVATELJA IN TEMI ŠE NE DOLOČENA
• • •
Vsi seminarji bodo, kot že omenjeno, v Slovenskem domu razen seminarja 10. januarja, ki pa bo v cerkveni dvorani
na Brown's Line.
_SLOVENSKO - KANADSKI SVET_
SKUPEN SESTANEK SLOVENSKO-KANADSKEGA SVETA IN SLOVENSKO-AMERIŠKEGA
SVETA
Zastopniki Slovensko-ameriškegasveta in Slovensko-kanadskega sveta so 10. inril. oktobra 1.1, razpravljali na skupnem sestanku v Clevelandu o svojem delu, posebej o svojih naporih pri podpiranju razvoja in napredka demokracije v Sloveniji. Razgovori so tekli tudi o še nedokončanih nalogah in povezavi s Slovenci v Zapadni Evropi, Argentini, Avstraliji in drugod po svetu. Posvetovanje so zaključili z izdelavo programa za neposredno bodočnost, ki naj bi ga podprli ne-le Slovenci v ZDA in Kanadi ampak tudi drugod po svetu, kjer bivajo izseljenci in zdomci.
SLOVENSKA HRANILNICA 1 IN POSOJILNICA
646 Euclid Ave. Toronto M6G 2T5 Tei: (416) 532-4746 Fax (416i 532-5134 747 Browns Line. Toronto Tel: (416) 252-6527 John E. Krek s Slovenian (Toronto) Credit Unionn
t	4
OFFICE HOURS	1
Monday	10	a.m.	- 4	p.m.
Tuesday	10	a.m.	- 8	p.m.
Wednesday	10	a.m.	- 4	p.m.
Thursday	10	a.m.	- 8	p.m.
Friday	10	a.m.	- 8	p.m.
Saturday	10	a.m.	- 1	p.m.
NEW	TORONTO			
Tuesday	1	p.m.	- 8	p.m.
Thursday	12	p.m.	- 8	p.m.
Friday	11	a.m.	- 8	p.m.
Saturday	9	a.m.	-12	noon
r
biti Clan
hranilnice -je v korist tebi in v pomoč prijatelju!
A
8.STRAN OKTOBER-NOVEMBER 1992 - SLOVENSKA DRŽAVA
IN MEMORIAM
"Če vas sredi nujnega dela zmoti obisk in bi se mu najraje (morda celo z lažjo) izognili, hitro recite: 'Blagoslovi, Gospod, tega človeka, ki je prišel k meni, in mene, da bi ga tako sprejel, kot bi ga ti. Blagoslovi najin pogovor, da bo tebi v čast in obiskovalcu v korist.' "
p. Simon Ašič
Bilo je 1132 leta - 34 let po nastanku cistercijanskega reda in 20 let po Bernardovem vstopu k belim menihom v Citeaux v francoski Burgundiji, ko so prišli prvi Bernardovi duhovni sinovi v Stično. Bojda jih je osebno povabil oglejski patriarh Peregrin, saj je imel tesne stike z redovnimi središči v zahodni Evropi. Patriarh Peregrin je dal pozidati samostan na zemljiški posesti Sitik, da bi z naselitvijo "belih menihov", tega novega in obetajočega reda, utrdil krščanstvo v slovenskem delu svoje obsežne škofije.
Tako je postal stiški samostan za dolga stoletja versko in kulturno središče osrednjega slovenskega ozemlja. Da je bilo v tem najstarejšem slovenskem samostanu že zelo zgodaj žarišče slovenske govorjene in pisane besede, dokazuje tudi znamenti "Stiški rokopis" iz začetka 15. stoletja.
Ves ta čas so cistercijanski menihi živo ohranjali Kristusovo veselo blagovest in jo posredovali slovenskemu človeku. Zatopljeni v molitev in delo, zazrti v Boga so stiški duhovni možje pričali o večni Ljubezni. S svojo molitvijo je "stiska božja hiša" ohranjala Gospodovo luč, da bi vse razsvetljevala, da ne bi blodili v temi, temveč da bi prisluhnili in zaupali Njemu, ki celi še tako globoke rane.
Ta božji klic je začutil in se mu odzval tudi pokojni prior p. Simon Ašič, ko je kot 1 3 letni gojenec prišel v Stično. Najbrž pa takrat niti slutiti ni mogel, da bo od Boga danih 86 let in na poseben način Njemu podarjenih 68 let meniškega življenja ter 62 let zahvaljevanja in slavljenja Boga za milost mašniškega posvečenja zaznamovanih z nesebično skrbjo do "najmanjših bratov", ki jim je prinašal luč resnice, tolažbe in neminljivega upanja ter nebeške blaženosti.
Te vrstice so torej namenjene od Boga blagoslovljenemu delu le enega med mnogimi - meniha p. Simona.
Jožef Ašič se je kot prvi od treh otrok rodil 30. novembra 1906 v zaselku Trebež, v župniji Brestanica na Štajerskem. Brat Maks je kmalu umrl, sestra Micka je postala redovnica. Čeprav je bil oče kovač in mati šivilja, so se težko preživljali. Da bi življenje na majhni posesti vendar postalo boljše, je oče odšel leta 1910 po zaslužek v Ameriko. Tam se mu je zgodila nesreča, saj ga je v jami zasulo. Kot težak invalid je umrl daleč proč od svojih dragih. V Trebežu je moralo življenje teči dalje. Leta 191 5 je Jožef začel hoditi v ljudsko šolo v Brestanici.
"Otroci smo hodili tja skoraj dve uri. Nazaj pa smo rabili skoraj tri ure, ker se je pot vzpenjala navkreber v naše hribe domov," je zapisal v svojih spominih.
Kot gojenec je prišel leta 1919 v Stično, kjer so ga vpisali na klasično gimnazijo v Ljubljani. Po končanem 4. razredu je Jožef 4. oktobra 1924 vstopil v samostan in začel enoletni noviciat. Dobil je redovno ime Simon in za vse življenje postal stiški menih. Prvič se je zaobljubil 18. oktobra leta 1925. Slovesne večne zaobljube pa je izpričal 28. oktobra leta 1928. Kmalu po prvih zaobljubah je bil skupaj še z enajstimi člani samostanske družine poslan na Poljsko, kjer naj bi pomagal pri ohranjevanju redovnega življenja v cistercijanski opatiji v Mogili.
Na Poljskem na piaristovski gimnaziji Rakovice je maturiral 19. maja 1927. Istega leta je bil poslan v cistercijansko opatijo Marienstatt na Nemškem, kjer je naredil I. letnik bogoslovja, ostali bogoslovni študij je nadaljeval v Ljubljani in bil 24. avgusta 1930, že po III. letniku, posvečen v duhovnika. Pater Simon se je v Mogilo na Poljskem vrnil še dvakrat (1931-33), 1934-36). Najprej je bil magister novincev, nato redovnih bratov, nekaj Saša je poučeval bodoče duhovnike v bogoslovju. Takrat je tudi veliko spovedoval v tamkajšnji romarski cerkvi in hodil spovedovat v okolico Krakova. Po vrnitvi s Poljske je 13. septembra 1936 postal prefekt in študijski inštruktor v Slomškovem zavodu v Ljubljani, ki so ga ustanovili cistercijani za svoje bogoslovce in dijake. Med počitnicami je p. Simon redno pomagal v župnijah, največ v Dolenji vasi pri Ribnici. V Slomškovem zavodu je ostal do 10. aprila 1941. Drugo svetovno vojno je preživel v cistercijanski opatiji v Stični.

PATER SIMON AŠIČ nabira
zdravilna zelišča.
12. avgusta 1942 je postal subprior, prior pa 25. februarja 1945. Ponovno je bil imenovan za pomočnika opata 26. februarja 1963, kar je ostal vse do smrti, škof Vouk je p. Simona 23. junija 1947 imenoval za vikarja namestnika župnije Stična, 22. aprila 1949 pa potrdil za župnika vikarja.
Leta 1947 je bil p. Simon prvič v zaporu za teden dni v Grosupljem, brez pravega pojasnila. Do 1957 je bil še štirikrat zaprt; 1952 je bil obsojen na štiri leta strogega zapora zaradi "sovražne propagande", a po devetih mesecih oproščen po ukazu maršala Tita.
"Vsega skupaj sem bil po letu 1945 nad 50-krat zaslišan, 15-krat pred sodiščem, 8-krat obsojen, pa sem 5 obsodb ovrgel.
tako iz trte so bile obdolžitve izvite." je zabeležil p. Simon. 1954 je postal magister bogoslovcev, ki jih je tudi poučeval kot domači učitelj. Ponovno mu je bila zaupana stiška župnija 5. oktobra 1963, ko je bil imenovan za kaplana v župniji Stična, čez leto dni pa za župnika vikarja. Meniško življenje je povezoval s skrbjo za župnijo vse do svojega 75. leta, ko je delo na župniji prepustil p. Janezu Novaku.
Mnogi ubogi in zapuščeni se spominjajo p. Ašiča kot dobrosrčnega spovednika in duhovnega voditelja, saj je njim načrtno posvečal svojo dušnopastirsko službo.
V	Mariborski škofiji je večkrat deloval v Slovenj Gradcu, kjer je vodil duhovne obnove, ob romanjih spovedoval na Svetih gorah, hodil na Senovo nadomeščat župnika in pomagal v Brestanici.
Pri vseh Slovencih doma in po svetu je p. Simon postal znan s svojo prvo zeliščarsko uspešnico 'Pomoč iz domače lekarne', ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celju leta 1984 in jo do danes kar večkrat ponatisnila.
Iz svojih začetkov se je p. Ašič spominjal, da je že kot pastirček po bližnjih dobravah razkrival svet zdravilnih rož. Kasneje, v šolskih letih, so mu prve izkušnje prav prišle pri lajšanju lastnih tegob. S svojimi zelišči je nato najprej pozdravil bolno mamo in bližnje sorodnike. Krog Simonovih pacientov se je povečal za število ozdravljenih ali bolj okrepljenih redovnih sobratov, ki jih je zdelala starost in krute medvojne ter povojne življenjske razmere.
Bolj zagnano pa se je p. Ašič začel ukvarjati z zdravilnimi rožami v petdesetih letih, ko so na vrsto prišli tudi bolni župljani. Tako je novica o stiškem patru s čudodelnimi rožami preplavila celotno Slovenijo.
Patra Ašiča so začeli obiskovati in prositi pomoči celo bolniki iz tujine. Zaradi vse večjega navala, ki ga ni zmogel več obvladati, se je v osemdesetih letih odločil, da bo svoje zeliščarske izkušnje povzel v prvo zeliščarsko knjigo. Pater Ašič je o tem večkrat povedal: "Ker se je število mojih bolnikov večalo in nisem zmogel več vsem pomagati, sem se odločil in napisal knjigo. Tako lahko vsi preberejo zdravilne nasvete in se po njih ravnajo."
Prvi uspešnici sta sledili še dve: 'Pomoč iz domače lekarne II', bistveno bolj izčrpna in z več domačimi recepti (MD 1987). Da pa bi mogli ljudje sami zdravilne rože tudi nabirati, je p. Ašič poskrbel še za tretjo knjigo 'Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč' (MD 1989). Lani so njegove knjige prevedli tudi v hrvaščino. Centar za informacije i publicitet Zagreb je poskrbel za dokaj visoko naklado 10.000 izvodov. Za natis je pripravljen še prevod v poljščino, žal je zaradi finančnih težav zaostalo delo pri angleškem prevodu.
Patra Simona je skrb za človeka gnala naprej, v svoji meniški celici je začel pisati četrto zeliščarsko knjigo. Zamislil si jo je kot nekakšen izčrpen pregled nad celotnim delom z zelišči. Vselej je ostajal skromen, tako da nam ni veliko govoril o svojih zamislih in načrtih. Ko smo ga spraševali, kako je s pisanjem, se je značilno nasmehnil, se za hip zazrl nekam mimo nas in dejal: "Samo Boga prosim, da bi mi pustil dokončati to delo, potem pa dovolj. Prosite tudi vi zame." Te dni bi knjigo dokončal....
Bili so dnevi, ko so bolni trumoma prihajali in trkali na samostanska vrata. Pater Ašič je vse velikodušno sprejemal, če več ne, vsaj s spodbudno besedo. Zaradi visokih let smo se bali zanj, skušali smo mu prihraniti kakšen telefonski pogovor in obisk, vendar, če je zvedel za to, nam je "ušel" k bolnim. "V dneh, ki so mi preostali, bi rad čimbolj koristil Bogu in ljudem," se nam je opravičeval in dodal, "Ko se mi pa ljudje tako smilijo! Kako nekateri trpijo I"
Večkrat se je zgodilo, da smo mu na vrata celice prinesli zajeten kup pisem. In pozno v noč so se izza vrat slišali udarci pisalnega stroja.
V	torek, 25. avgusta, so ostala pisma zaprta...
Zgodaj zjutraj je manjkal v kornih klopeh stiške bazilike. Na trkanje ni odgovoril.
Tako je pater Ašič živo ohranjal staro samostansko tradicijo in bogato etnološko izročilo o nabiranju zdravilnih rož, ga približal našemu času ter oplemenitil s predano ljubeznijo do Boga, ljudi in stvarstva in ga nesebično posredoval današnjemu človeku.
Vest o smrti se je hiro razširila. Med prvimi so prišli kropit stiški župljani, potem pa vse do pogreba, 27. avgusta, številna množica.
Pogrebno sv. mašo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar ob somaševanju 60-tih duhovnikov.
Ob svetopisemski priliki o poslednji sodbi iz Matejevega evangelija je g. nadškof razmišljal, da je p. Simon v svojem življenju krepčal in tolažil ravno uboge, bolne in zavržene, zavedajoč se, da po dobroti do "najmanjših bratov" služi Njemu, ki pravičnim daje večno življenje.
Stiški opat p. dr. Anton Nadrah je v poslovilnem nagovoru izrekel zahvalo v imenu samostanske skupnosti za pokojnikovo nesebično in veselo služenje Bogu in ljudem.
"Kot dober in zvest redovnik in duhovnik ste bili najprej mož molitve. Vaša jutranja molitev se je vsak dan začela vsaj pol ure pred rednim jutranjim molitvenim bogoslužjem. Vaša prva molitev je bil križev pot ob umetniških postajah Fortunata Berganta, nato rožni venec...
Pogrešali Vas bomo še posebej pri petju v koru, kjer ste s svojim močnim glasom kot kantor, prvi pevec, dajali oporo vsem drugim. Bili ste mož vztrajnega dela, sposobni in pripravljeni prijeti za vsako delo, umsko in fizično...
Bili ste srčno dober človek, vedno prijazen, spoštljiv in uslužen, pripravljen pomagati v duhovni ali telesni stiski vsakemu brez razlike in ob vsakem času. Po Jezusovem zgledu ste se za različne bolnike naravnost žrtvovali. Zanje ste imeli vedno čas. Potrpežljivo ste jih poslušali in s toplo človeško in duhovniško besedo ste zdravili ranjene duše in strta človeška srča. Tako so Vaši čaji postali mnogo bolj zdravilni, kakor bi bili sicer...
Ko se Bogu in Vam zahvaljujemo za Vašo bogato življenje, Vas prosimo, da pri njem prosite za nas.
Naj Vam bo dobri Bog bogat plačnik!"
Na meniškem pokopališču stoji med mnogimi črn železni križ, na njem je kovinska ploščica: p. Simon Ašič - 30. 11.1906 +
25. 8. 1992 - REQUIESCAT IN PACE - NAJ POČIVA V MIRU.
Ljubljana, 5. 9. 1992
Vasjan Bazilij Kecojevič, bogoslovec
i'
. Stiška Opatija.
PRIJATELJU FRANCETU FLISARJU V SPOMIN
V torek minulega 30. junija je svojem domu v mestu Hurlingham pri Buenos Airesu po kratki možganski bolezni umrl prekmurski rojak France Flisar. Naslednjega dne smo ga spremili k večnemu počitku na bližnje pokopališ če v Pablo Podesta. France Flisar je bil rojen v Prekmuiju 1. novembra 1919. Srednješolske študije je rajni France dovršil v bližnji Murski Soboti, kamor je vsak dan hodit peš iz rojstne vasi Tešanovci na soboško, v onih letih končno že popolno realno gimnazijo. Na ljubljanski univerzi se je vpisal na rudarski oddelek tehnične fakultete. Dovršiti je mogel le osem semestrov tehničnega študija, pač zaradi nepotrebnega vstopa prve Jugoslavije v II. svetovno vojno proti silam Osi Rim -Berlin, ki so v nekaj tednih zmešnjave to državo razkosale in so seje polastili njenemu nastanku nikdar prijazni sosedje. Slovenija je bila razdeljena med Madžarsko, Hitleijevo Nemčijo in Mussolinijevo Italijo.
Po pobegu iz Zagreba, ki je 10. aprila 1941 postal glavno mesto Paveličeve ustaške Nezavisne Hrvaške države, je France bil z nekaterimi drugimi prijatelji iz aka. kluba Straže, katere član je postal takoj ob vpisu na univerzo, ujet na vlaku, ki so ga v Zidanem mostu Nemci ustavili in zajeli vse potnike, večinoma civiliste,ki so za velikonočne praznike potovali na obisk svojih domov. Ženske so Nemci že s celjske postaje poslali, kamor je pač bilo mogoče umakniti se, moške med 15. in 60. leti pa so zajeli kot vojne ujetnike in jih odpeljali v spodnjesaško mestece Falkingbostel in jih internirali v tamkajšnjem taborišču za vojne ujetnike, Stalag XI. B.
Že nekaj dni po končanih administrativnih formalnostih: vpisovanje v kartoteke, slikanje, cepljenje, striženje las, zamenjava civilnih oblek v stare, že davno neaktualne vojaške uniforme vseh do takrat zasedenih evropskih držav, vse • uniforme 19. stoletja tja do Napoleonovih vojsk.
Nemci so 22. junija 1941 vdrli v Sovjetsko zvezo in so mobilizirali vse moške od 18. leta starosti naprej in to ravno v času žetve. Potrebovali so delavne sile ne le po tovarnah ampak takrat še bolj na poljih in sojo vzeli iz novo zasedenih dežel brez ozira na okolnost, da so ti delavci bili tudi mladoletni in med njimi mnogo srednješolskih in univerzitetnih študentov.
Rajni France Flisar je bil priključen skupini ujetnikov, po večini Slovencev, ki so bili poslani na t. i. Arbeitskomando - Delovno poveljstvo - v neko vas ob železniški progi, ki križa Nemčijo od severa proti jugu. Čez nekaj tednov je pobegnil in z vlakom prišel do Celovca na Koroškem, kjer gaje odkrila Gestapo; bilje namre č kot vsi drugi ujetniki že v taboriš ču do golega ostrižen. Po vrnitvi v taboriš če je po prestani kazni za pobeg - 14 dni v baraki za kaznjence - bil znova poslan na isto delovno mesto. Ob drugem pobegu se mu je posrečilo priti na Madžarsko, takratno njegovo domovino, kjer je kot študent univerze bil obsojen na prisilno delo in so ga pred napredovanjem sovjetske vojske umikali z ostalimi ujetniki vedno bolj proti zahodu. Posrečilo se mu je tudi bližajočemu se vojnemu peklu izmuzniti in se je pretolkel v Ljubljano, kjer se je po kratkem oddihu vključil v Vaške straže in kmalu postal poveljnik postojanke v kraju Sela-Šumberk na Dolenjskem. Ko so partizani sredi meseca julija 1943 napadli Žužemberk, je France Flisar s skupino fantov med patruliranjem padel v zasedo in bil ujet. Na zasliševanju se je soočil s svojim znancem iz Dolnje Bistrice, takrat političnim komisarjem, Ferdom Godino. Ta se je spomnil sedem let mlajšega prekmurskega študenta Franceta Flisatja, ki mu je v Ljubljani posojeval univerzitetno knjižico, da je z njo mogel obiskovati univerzitetno knjižnico in tam prebirati zaželjene knjige.
Godina je bil namreč 'stara bajta', študent, ki ni položil nobenega izpita in ni imel pravice do ponovnega vpisa. V znak hvaležnosti je nekdanjemu dobrotniku Flisaiju in njegovim fantom omogočil pobeg.
Ob prevratu v maju leta 1945 se je z drugimi umaknil na južno Koroško, od tam v Rim, kjer se je preživljal kot civilni praznik pri britanskem letalstvu. Po preselitvi v Argentino je bil zaposlen pri holandskem petrolejskem podjetju Shell, napravil tečaj iz gradbene stroke z diplomo stavbenika - maestro mayor de obras. Za dosego te diplome je moral končati celotno argentinsko ljudsko in srednjo šolo. Vbil si je v glavo sklep, da se mora dokopati do diplome na univerzi, ker mu ni bilo dano doseči jo na ljubljanski. Sredi leta 1985. je na buenosaireški pravni fakulteti dobil diplomo odvetnika. Odvetniškega poklica pa ni izvrševal, ker je po statistikah ugotovil, da je v Argentini, zlasti v buenosaireški provinci na vsakih 600 prebivalcev en odvetnik.
Poročen je bil z Marijo Drobnič. Ker jima Bog ni naklonil lastnih otrok, sta pohčerila Marijino sorodnico iz Kamnika. Živel je v Hurlinghanu, precej oddaljen od slovenske skupnosti. Bilje vseskozi navdušen zagovornik samostojne slovenske države, katere razglasitev, mednarodno priznanje in sprejem v OZN je še dočakal.
Rajni France Flisar je bil znan kot dovtipen in šaljiv človek. Med Slovenci, ki so ga poznali, zlasti še med slovenskimi rojaki in sosedi v Hurlinghanu je bil splošno znan kot Švejk. To ime se ga je prijelo že v ljubljani po znanem češkem filmu Dobry vojak Švejk.
Dragi France Flisar - Švejk - , mimo počivaj v tuji zemlji. Vsemogočni Bog te je za Tvoja dobra dela in trpljenje gotovo že poplačal v onostranskem življenju. Tvoji prijatelji in znanci te bomo ohranili v nepozabnem
spominu.
Tine Duh
©offlCfö 3© nmHo
Minulega 18. junija sta profesor France Novak in njegova žena Marija odpotovala v Slovenijo. Prvič po 47 letih begunstva oz. zdomstva kot pravimo zdaj, sta mogla obiskati to pot svobodno slovensko državo, odkar sta se v maju leta 1945 pred napredovanjem in divjanjem komunističnih Titovih tolp morala umakniti na južno Koroško. Ob letošnjem prvem povratku v rodni kraj je Republika Slovenija že bila mednarodno priznana 176. članica Organizacije združenih narodov.
Ob vrnitvi prve dni avgusta sta se ustavila pri sinu inženirju v benosaireškem predmestju Haedo, kjer je France 4. avgusta zjutraj nenadoma umrl. Še istega dne so njegovo truplo prepeljali na njegovo stalno argentinsko bivališče v Cinco Saltos v provinci Río Negro, naslednjega dne, 5. avgusta, pa so ga pokopali ob spremstvu vse družine, razen sina Mihe, ki kot član kongregacije fokolarjev misijonari nekje v srednji Ameriki. Ob Francetovem pogrebu je bilo lahko videti, kako zelo je bil prib-ljubljen med svojo sosesko, ki ga je v množici spremila na njegovo zadnje bivališče v njegovi novi domovini, vendarle vkljub temu tuji zemlji.
France Novak je bil rojen 8. aprila 1912 v Naklem pri Kranju, kjer je njegov oče, trdni gorenjski kmet, bil obenem tudi ena izmed vodilnih osebnosti v krajevni zadružni mlekarni in tovarni sira. Tudi med nemško zasedbo Gorenjske je zaradi svoje vestnosti in strokovnega znanja ostal na svojem službenem mestu. Domači terenci so ga zaradi njegovega nasprotovanja komunizmu in naraščajoči revolucionarni dejavnosti raznih zapeljancev in delomr-znežev opečatili kot kolaboracionista in narodnega izdajalca. Seveda je bil tudi France Novak obdolZen izdajstva. Že proti koncu srednješolskih študij je rajni France bil zajet v naraščajoč odpor slovenskega
Prodajate ali kupujete rabljeno vozilo? To morate vedeti...
S prvim oktobrom, 1992, Ontarijski tržni prodajni davek ko plačate če privatno kupite rabljen avto, kombi, ali tovorni avto bo temelj kupljene cene ali povprečna splošna vrednost, katero je več. Vrednost je določena v Kanadski Rdeči Knjigi (Canadian Red Book). Ta knjiga je splošno znana ki določa cene o rabljenih vozilnih kupčijah.
Davek je plačan ko spremenite vozniške lastninske pravice pri vašem lokalnem Šoferskem in Vozilnem Lecencni Izdajnem Uradu (Drivers and Vehicles Licence Issuing Office). Nekaj sprememb o lastninski pravici, kakor na primer darila med sorodniki, so brez davka iz zakonitih dokazov.
S prvim aprilom, 1993, če hočete prodati vaše vozilo privatno, boste morali kupiti vozilni prenosni paket in dati kupovalcu predno je prodaja zaključena. Ta paket bo na razpolago pri vse Šoferskih Vozilnih Licencnih Izdajnih Uradih (Drivers and Vehicles Licence Issuing Offices) in pri Ministrstvu Potrošniški in Trgovski Odnos (Ministry of Consumer and Commercial Relations). To bo pomagalo kupcem, ker bodo dobili vse informacije od vozilne preteklosti, neplačan dolg na vozilu in informacije o tržnem prodajnem davku.
Ce planirate prodati ali kupiti rabljeno vozilo in če hočete več informacij, kličite 1-800-263-7965 v angleščini ali 1-800-668-5821 v francoščini. Ali, lahko zahtevate brošuro. Samo pošljite kupon in Vam bomo poslali brezplečne informacije.
iS Telefonski Izum za Gluhe. Kličite 1-800-263-7776 (samo po Angleško ali Francosko).
r-
X-
Da, Jaz bi hotel/hotela več informacij zaradi Programa za Rabljena Vozila (Used Vehicle Information Program).
Name:_
Ime:
Address:_
Naslov:
City: _Postal Code: _
Mesto:	Poštna številka:
Send to: Ministry of Transportation Pošljite na: Communications and Public Education Branch 1st Floor, West Tower 1201 Wilson Avenue Downsview, Ontario M3M U8
©Ontario
[—i English/French Angleško/Francosko
Program Za Rabljena Vozila
naroda proti Aleksandrovi in Živkovičevi diktaturi, ki je s svojo šolsko politiko pripravljala počasno raznarodovanje Slovencev in uvedbo enotne jugoslovanske narodnosti, ki naj bi sčasoma vsrkala tudi slovenstvo. Kot zaveden Slovencc je rajni France malo pred koncem srednješolskih študij zaradi „protidržavnega" obnašanja bil izključen iz gimnazije in je zato matu-riral na mariborski klasični gimnaziji.
Po končani srednji šoli se je France vpisal na filozofsko fakulteto ljubljanske univerze in študiral botaniko, zoologijo in kemijo. Leta 1941 se je poročil z Ivanko Škrabčevo, ki je bila učiteljica na ljudski šoli v bližnji Sodražici. France je bil zaposlen v Ljubljani pri Gospodarski zvezi in se je ob sobotah vozil v Sodražico na obiske k svoji ženi. Oba, France in Ivanka sta bila odločno proti brezumnemu ravnanju malo prej nastale OF, in ju je skrito terensko partijsko sodišče obsodilo na smrt. Ob nekem obisku Franceta v Sodražici so ga domači terenci prišli iskat; posrečilo se mu je skočiti skozi kuhinjsko okno na vrt in od tam pobegniti v bližnji gozd. Tako se je rešil. Njegovo ženo Ivanko, ki je bila že v osmem mesecu nosečnosti in se zato ni hotela umakniti, so partizani odpeljali v gozd. Morala si je skopati jamo. Predno so jo s krampom pobili, je prosila, naj jo pustijo živeti vsaj do rojstva otroka, pa je niso hoteli uslišati.
Kaki dve leti pred koncfem vojne je France položil diplomski izpit na ljubljanski univerzi. Kot begunec je na spittalski begunski gimnaziji bil srednješolski profesor, dokler ga niso partizani odkrili in ga prijavili angleškim oblastem — obenem z drugimi profesorji iste gimnazije — kot kolaboracionista. V taborišču se je znova poročil z Marijo Družovič, ki jo je poznal še kot študentko z mariborske klasične gimnazije. Z ženo in otrokom se je prebil v ameriško zasedbeno področje in se od tam izselil v Argentino. V Buenos Airesu zanj ni bilo delovnega mesta, zato se je naselil v
komaj nastajajočem novem naselju Cinco Saltos v dolini reke Río Negro. Prva leta v novi deželi je preživel kot vsi oz. velika večina slovenskih priseljencev ob ročnem delu, dokler ni — kot profesor kemije — dobil zaposlitev v laboratoriju tamkajšnje francoske kemične tovarne, kjer je čez nekaj let postal šef laboratorija. V nekaj letih si je
„prigaral" lastno hišo, kjer so se jima rodili še trije sinovi.
Oba z ženo Marijo sta se aktivno udeleževala organizacije stalno naraščajoče nove naselbine, sodelovala pri organizaciji farnega življenja, ustanavljanja šol, seveda vse v okviru farne organizacije, dobrodelnih ustanov ipd. Gospa Marija je še danes zelo spoštovana oseba v mestu.
Rajni France se je že od srednješolskih let naprej navdušil za delo v korist slovenskemu narodu. V srednji šoli kot delaven član Slovenske dijaške zveze, po vpisu na univerzo pa v akademskem klubu Straža pod duhovnim vodstvom profesorja Ehrli-cha. Tako je sodeloval pri vseh k slovenski državnosti samostojnosti usmerjenih akcijah. Rajni univ. prof. dr. Ciril Žebot v svoji knjigi Neminljiva Slovenija pravi na str. 315, da ga je France Novak kmalu po njegovem (Žebotovem) umiku iz po Nemcih zasedene Ljubljane prišel posvarit pred Gestapom, ki ga je v Ljubljani iskala. Tudi druga važna sporočila v Rimu živečim slovenskim osebnostim so večkrat prihajala iz Ljubljane skozi roke Franceta Novaka.
Rajni France Novak je bil tudi velik prijatelj in podpornik slovenskega tiska v Argentini. Redno je plačeval naročnino vseh v Buenos Airesu izhajajočih slovenskih časopisov in revij. Številne slovenske družine so vsako leto dobivale zastonj zaboje jabolk in drugega sadja, ki ga je rajni pošiljal na svoje stroške vsako leto po trgatvi.
Ne le njegovi prijatelji iz SDZ, iz jezuitske Marijine kongregacije, iz Akade-
STUDIA SLOVENICA
RAZISKOVALNI INSTITUT/ RESEARCH INSTITUTE KNJIŽNICA/ LIBRARY, ARHIV/ ARCHIVES, UMETNOSTNA GALERIJA/ ART GALLERY
DIRECTOR: DR. JOHN A. ARNEZ
IN MEMORIAM
nadaljevanje s str.
mskega kluba Straže in iz Slovenskega državnega gibanja, ampak vsi, ki so ga poznali in kdaj imeli priložnost poznati ga, se ga bodo vedno spominjali ne le kot zavednega in za slovensko stvar zavzetega Slovenca, ampak predvsem kot srčno dobrega človeka.
Dragi France! Bog Ti daj večni mir daleč od Tvoje in naše domovine!
Tine Duh
-4- OLOA MEVLJA
V cerkvi Marije Pomagaj v Torontu smo se v sredo 18. novembra za vedno poslovili od drage gospe Kuke, Olge Mevlja, ki jo je Gospod po dolgi in hudi bolezni poklical k sebi. Pokojnica je z veseljem prihajala v to našo cerkev.Bila je navdušena Slovenka in trdna, nepremakljiva v svoji ideologiji. Naj ji VsemogoSni bogato poplača vso dobroto in skrb,ki ju je izkazovala prebivalcem Doma Lipa in drugim. Soprogu Miranu naše iskreno sožalje. Pogrešali jo bomo vsi J
NOVO IZSELJENSKO DRUŠTVO
Na ministrstvu za notranje zadeve je registrirano novo izseljensko društvo SLOVENIJA V SVETU s sedežem na Poljanski 2 v Ljubljani. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo izseljencev iz ZDA in potomcev izseljencev, ki zdaj živijo v Sloveniji. Namen društva je, da doma zastopa koristi slovenskih izseljencev, informira javnost o zdomskih vprašanjih in seznanja slovenske izseljence z verskim, kulturnim, političnim in gospodarskim položajem v Sloveniji.
P- P- 28
61210 Ljubljana - Šentvid SLOVENIA
Lansko leto je bil ustanovljen v Ljubljani katoliški raziskovalni institut pod imenom STUDIA SLOVENICA. Cilj instituta je raziskovanje slovenske kulturne, politične in gospodarske zgodovine. Institut, ki je registriran pri ljubljanskem sodišču, je nastanjen v takoimenovanih Škofovih zavodih v Ljubljani.
Naslov:
STUDIA SLOVENICA P.P. 28
61210 LJUBLJANA-ŠENTVID SLOVENIA - EUROPE
Institut sedaj zbira gradivo za svojo knjižnico, arhiv, muzej in umetniško galerijo. Trenutno je najvažnejša naloga zbrati vse slovenske tiske, ki so izšli v taboriščih Avstrije, Italije in slovenskih naselbinah v ZDA in v Kanadi. Treba je rešiti, kar se še rešiti da in tako preskrbeti potrebno gradivo 2a objektivno zgodovinopisje. Noben listič ni nepomemben, temveč delček v mozaiku slovenske kulturne dediščine. Nekateri listi so zelo redki kot n.pr. prvi štirje letniki lista Božja beseda, ki so bili razmnoženi in ne tiskani. Prav tako manjka institutu veliko letnikov in številk lista Ave Maria pred letom 1944, Zarja pred letom 1953. Mirko Geratič je v Chicagu izdajal list BRAZDA in je baje izšlo sedem številk; institut, na žalost, nima nobene. To je le par
primerov iz dolge vrste listov, ki jih je treba zbrati in ohraniti. Institut se obrača na vse Slovence, ki hranijo tiske ali arhivsko gradivo, da ga poklonijo in s tem omogočijo ohranitev gradiva, ki je izraz naše kulturne dejavnosti, za poznejše rodove.
Doslej smo pripeljali v Ljubljano tri kontejnerje gradiva (iz New Yorka, Kanade in Buenos Airesa). Konec aprila načrtujemo še en kontejner iz New Yorka. Do srede aprila 1993 je treba zbrati vse, kar naj bi šlo v kontejner. Gradivo pošljite po pošti na:
STUDIA SLOVENICA
P.O. BOX 232
NEW YORK, N.Y. 10032
Če pošljete po UPS pa na naslov:
PETER ARNEŽ
654 W. 161 ST. APT. 1D
NEW YORK, N.Y. 10032
Lahko pa tudi pošljte v Baragov dom, Cleveland in točno označite, da je pošiljka za STUDIA SLOVENICA.
Iskrena hvala vnaprej darovalcem. Vsi se zavedajmo, da vse, kar delamo na tem področju, je za slovensko in katoliško stvar.
EHRLICH NA PARIŠKI MIROVNI KONFERENCI
Pripravljena za v tisk je knjiga Ehrlichovega rokopisa iz Pariške Mirovne Konference:
"DR. LAMBERT EHRLICH SLOVENSKI VIDEČ IN DRŽAVNIK"
Izbrani spisi - Uredil dr. Rudolf Čuješ
Research Centre for Slovenian Culture
Antigonish, N.S. Canada 1992.
POGLEDI IN PRESOJA
MEDSEBOJNI OBRAČUN.. (V.Blaiič Slovenec 24.10.92.1
flneksija naše zemlje po okupatorjih je bil samovoljen neligitiaen akt, ki na dejstvu dejunske okupacije, ne Spreieni ničesar.
Ne glede na formalnosti zasedbe, je bil» dolžnost najvišjih uradnikov banovinske Natlačenove uprave, da ostanejo na svojih mestih. To določajo haške konvencije z motivacijo, da posredujejo pri novi oblasti sprejemljive pogoje začasne zasedbe.
81 alič ponavlja, da je okupator hotel izvesti genocid nad narodom in da se je zato narod spontano zatekel v NOB. Ne eno ne drugo ni točno, Okupator je i se1 namen in je Izvajal etnocid-potuj£eyanje. Za Slovane je znano, tipično in paketno, da v sili utihnejo, čakajo, To je nal narod pod okupacijo razumel in se tako obnašal. Vojno bi preživeti z 10* irtev kot smo jih v resnici imeli. Kot na češkem, bi Nemci ustvarili boljšo infrastrukture, modernizirali in povečali industrijo in le nemščine bi se, hoče*-noče!, privadili. V take» vzdušju bi priprava na vojaSki udar, ob pravem času, proti okupatorju, bila neprimerno bolj učinkovita in vojaško uspešnejša.
Spontana vstaja naroda v NOB je nit. Resnica je , da je partija pozvala v partizane, dne 22. VI. 41,, s primarni» namenom, da se reši Sovjetska zveza in komunizem! To naš pisec dobro ve!
BlaJičeva teza, da je kolaboracija ojačala pozicije KPS, bo drlala. Druge motnosti narod v smrtnem boju za imetje in iivljenja leta 1942 ni imel! Poje« začasne kolaboracije, po B laliču, dovoljene, in one trajne, usodne, ne prepriča.
Kolaboracija nujno traja do konca okupacije. Vsekakor F laiif napravi korak k spravi, ko odklanja za opozicijo označbo izdajstva. MoJnost izdaje še vedno nakazuje za pronacistično usmerjen krog okoli Rupnika. Tudi to ne drii.
Ovaduštvo je bila prefinjena, organizirana metoda KPS. Pri opoziciji tega ni bilo! Pregled italjanskih policijskih in karebinjerskih aktov na Beethovnovi, ki hranijo samo ovaduštvo opozicije, ne pokale, presenetljivo, kaj posebnega. Nekaj seznamov fantov, ki naj bi jih izpustili iz 6onarsa in Raba, ki so jih izročili duhovniki Italjanom, ne pomenijo ovaduštva.
Nasprotno, kar trdi Blafič,emigracija ni nikdar tajila dovoljene, Mednarodno definirane, kolaboraelie. Ni nobenega razloga.
Blafič, v razumljivi skrbi, da ornih krivdo in vest OF, NOB, partizanom in Knojevcem, zagovarja abolicijo. Krivično in povsem za lase privlečeno, skuša ustvariti, ie v naslovu, tezo medsebojnega obračunavanja! Odgovorni se obnašajo ir> pišejo,kot, da se ne bi zavedali grozote tragedije, ki terja obračun. Umori tisočev, nezaslišana mučenja, sramotilni sprevodi, taborišča, po grozoti prekašajo vse kar se je v Evropi dogajalo zadnjih 500 let. To ne more in ne sme končati v pozabi, brez pravnega postopka in obsodbe. To bi bil nezbrisljlvi nadel v slovenski zgodovini, Vatikan je pred kratkim razglasil priznanje in obialovanje krivične obsodbe Galileo-ja, ki je bil kaznovan samo s hišnim priporom!
Pisec velikodušno, pogojeno z abolicijo, nudi driavljanstvo
in vračanje politične emigracije, domobrancev. Te« pa za tako 'usmiljenje" ne gre!
Blaiič, pravilno, ne smatra komemoracijo 1990 v Rogu kot dokončno spravo, Ne nudi pa druge poti. Do te pa bo hitro prišlo ako se definira zločin, edini objekt sprave, ki je obdobje terorja, 1941/2, ki je »profil državljansko vojno in vse njene posledice. Iz procesa sprave mora«o izločiti vse druge irelevantne faktorje kot NOB, s katero ni bil nihče skregan. Po tej poti se bD hitro prišlo do krivcev, obžalovanja, motne poprave krivic, odpuščanja in sprave.
Dr. Peter Urbane
Ljubgctjna, draga.
vas domača (Marica Cerar-Bastič)
V Ljubljani je zagledala dan Bala knjižica gospe MariceCerar-Bastič, pod gornjim naslovom. Lepo in preprosto je pisana in resnico izraža, ko govori o vseh strahotah tistih naših mladostnih dni. Jasno govori o toliko opevani "Osvobodilni Fronti" in njenem delovanju. Ta knjižica, ki opisuje nasilno smrt njenih staršev in bratov, bi morala najti mesto v vseh slovenskih domovih, v domovini in na tujem, da bi se vsi Slovenci seznanili z resnico o najhujši zgodovini našega naroda med komunistično revolucijo v letih 1941-1945.
Knjigi dodaja filozofsko razpravo poznani Justin Stanovnik in ob koncu navaja imenik 103 mladih fantov iz Horjula in okoliških vasi, ki so postali žrtve barbarskih komunistov.
Republic of Slovenia
Special Counsellor of the Ministry of Foreign Affairs Canada
IZ PISARNE REPUBLIKE SLOVENIJE TORONTO - CANADA
MEMORANDUM
ZADEVA: VOLILNI POSTOPEK NA KANADSKEM PROSTORU
LEGALNA VPRAŠANJA IN IZVEDBA VOLITEV 6. DECEMBRA T.L. V REPUBLIKI
SLOVENIJI SO V KOMPETENCI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE
RESLJEVA 14 61000 LJUBLJANA SLOVENIJA
ZA IZVEDBO VOLITEV IZVEN REPUBLIKE SLOVENIJE TE ZADEVE UREJAJO PREKO MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE IN SLOVENSKIH PREDSTAVNIŠTEV V DRŽAVI PREBIVANJA.
ZA KANADSKO PODROČJE COORDINIRA IZVEDBO VOLITEV PISARNA REPUBLIKE SLOVENIJE V TORONTU.
PISARNA REPUBLIKE SLOVENIJE V TORONTU JE PRIPRAVILA LISTO SLOVENSKIH OVEROVITELJEV VOLILNE KARTE - GLASOVNICE BODO VELJAVNE SAMO S TEM PODPISOM TEH OVEROVITELJEV,ALI KANADSKEGA SODNEGA ZAPRISENZENCA - NOTARJA ALI PRAVNIKA,
NASLOV IN KRAJ OVERAVLJANJA NAJ VSAK OKOLIŠ UREDI PO SVOJI ZMOGLJIVOSTI. VSAK POSAMEZNI OVEROVITELJ OVERAVLJA VOLILNE KARTE KJER KOLI NA-PROSEN.
I ys-Afi - V)
K^dr. ^tl^ko A- Verbic Posebni svetovalec MZZ Republike Slovenije
Suite 700 • 67 Yonge Street • Toronto - Ontario, Canada • M5E 1J8 Phone: (416) 363-3442 • Fax: (416) 863-5006
Zaključno slavje
ob 150-letnici
torontske nadškofije
"Tukaj smo, da ojacimo našo vero in da se zahvalimo Bogu za vso pomoč. " dr. Alojzij Ambrožič, nadškof na proslavi v Midlandu.
27. septembra je torontska nadškofija zaključila praznovanje 150. obletnice svojega obstoja z uspešnim romanjem v Midland. Kljub slabemu vremenu se je slovesne maše , ki jo je daroval nadškof dr.A. Ambrozič ob koncelebraci-ji 6 škofov in 40 duhovnikov, udeležilo nad 12 tisoč romarjev, ki so se v nepretrgani vrsti prišli poklonit
relikvijam kanadskega mučenca St.Jean de Brebeuf-a, ki se je za to priliko vrnil na kraj mučenja.Sestre Uršulinke iz Quebec-a, ki so relikvije častile in oskrbovale zadnjih 342 let, so jih velikodušno poklonile Jezuitom v Midlandu. Nadškof je nato izpred papeškega oltarja vodil molitve križevega potu in nato še posvetil z molitvijo svojo nadškof i jo blaženi Devici Mar i j i. Prekrasna glasba in petje sta odmevali med mašo in nato še ves dan po svetem prostoru.
V Vatikanu je izšel nov katekizem, ki govori o grehih moderne družbe, obenem pa potrjuje osnovne tradicionalne navke Cerkve. Vera je vedno ista, le nova o-kolja in situacije vstajajo, na katere mora Vera (Cerkev) odgovoriti. Papež Janez Pavel II. pravi, da bo ta novi katekizem "Fidei Depositum" imenovan - velik doprinos k obnovi v življenju katoliške Cerkve.
100% ČISTI GINSENG
Zdravilo za vse bolezni Novi 1992 pridelek na razpolago.
V	v
Ce ste utrujeni in izčrpani, zgarani ali depremirani, ^nezadovoljni ali sitni, v ce trpite na nespečnosti Ce se na splošno slabo počutite, če imate previsok ali prenizek krvni pritisk, e imate previsok kolesterol, e imate težave z želodcem, v (ulcer ali gastritis) Ce imate pogoste prehlade , ali glavobole,
^m .VV*»' fl	gl
1 ;;; ji	
	Ü
	pKnf^m
mE	itmm
POSKUSITE NAJBOLJ UČINKOVIT ADAPTOGEN PANAX QUINQUEFOLIUM
NE BO VAM ZAL! Za vprašanja ali naročila kličite ali pišite na:
Kuks' Ginseng Farm, 16 Northfield Road, Scarboro, Ont. Canada MIG 2H4 Teleph. & Fax (416) 439-8387
OBVESTILO IN PROŠNJA
VSEM NEKDANJIM DIJAKOM IN DIJAKINJAM KLASIČNE GIMNAZIJE V
MARIBORU
Iz Maribora je prispelo vabilo za naročilo spominskega zbornika klasične gimnazije, katerega izid je bil združen s srečanjem vseh generacij dijakov in profesorjev.
Podpisana se obračava na vse nekdanje dijake klasične gimnazije v Mariboru, ki živijo v ZDA in Kanadi z vabilom na naročilo tega spominskega zbornika.Istočasno posredujeva zasebno prošnjo organizatorjev za dodatno podporo, ki naj pomaga pri financiranju zbornika, v katerem so vključena imena vseh gimnazij cev.
Zbornik stane 25 US dol. Naročila za zbornik in morebitno denarno podporo pošljite na najin naslov.
Prireditelji so prepričani,da bo ta akcija pospešila prizadevanja za obnovitev klasične gimnazije v Mariboru.
STANE ŠUŠTERŠIČ TEL. 301/657-3499
KONRAD MEJAČ
4445 BUTTERWORTH PL.,NW
WASHINGTON, DC 20016
ZA KANADO SPREJEMA NAROČILA: FRANC PEPEVNAK 87 DUNBLAINE AVE., TORONTO, ONT. M5M 2S2
V OBLJUBLJENI DEŽELI
Andrej
Tisk; Tone Toašič Ljubljani 1992. Driavna zaloiba Slovenije. Knjiga je uspešnica, je ie razprodana. Gre za zaniiivo usodo argentinskega povratnika, glavnega urednika Slovenca, odpuščen iz sluibe po 9 lesecih. Odkrivajo se tajnosti delovanja SKD (Slovenska krščanska deiokracija), njene povezave s SLS v diaspori. Nakaiejo se najiočnejše osebnosti SKD, vpliv cerkvenih osebnosti, v okv<-u novega dnevnika Slovenca.
23. IV. 91. Pisec v predavanju v Cankarjeve* doiu, trdi, da se tora argentinska skupnost deaokratizirati. Obsoja ostro debato eiigrantov s S. Hribarjevo in A.Puhar v Buenos Aires. Pisec pravi, da se eiigracija, po 43 letih iivljenja v lastne* krogu, ne znajde v novih razierah.
9. V. 91. Piscu ni znano zakaj so bili za Slovenca kupljeni računalniki Macintosh, ki so najdraiji. Isto trdi za software in tečaje od firie Graf, ki so stali preveč. DN 70.000!
17. VI. 92. Ob obisku pri nadškofu Dr. A. Su£tarju,ta pravi, da o projektu dnevnika Slovenca nič ne ve. Povea, da sta pri zadevi angaiirana Janez 6ril (urednik Druiine) in - lazarist Drago Ocvirk. Avstrijci (Kleine Zeitung) nudijo ogroano finančno soudeleibo, toda hočejo začeti s tednikoa.
11. VIII. 91. V gospodarski redakciji Slovenca nastopi Peterletov svetovalec Borit Pleskovit. Bral naa je levite. Časopis je slab, prodajo aanj kot S000 izvodov, novice so zastarele, ni linije, sredinska linija je prazna. Prikazal se je tudi Toaai Kunstelj, Peterletov tajnik, ki bo Sel k Avstrijce«, naj ti podpro Slovenca.
13. VIII. 91. dolg pogovor s Peterlete» glede Slovenca. Mu razloiia teiave, da ni aogoče ugoditi tolikia interesoa Bernika, Stresa, Pučnika, Capudra itd. 61ede denarja, pravi Peterle, ni problea, se bo dobil od nekaj naših podjetnikov.
22, VIII. 91. Upravni odbor sestoji od 5 članov. Dr. J. Bernik, Pavle Bratina, Rev.* Drago Ocvirk, Hanzi Toaaiič, Ivan Oian. Foraalni lastniki z investicijo $ 1.500, bi sedaj v krizi razširili krog lastnikov. Podporo je zaenkrat dala vlada in Falei. Mogoče so nekateri verjeli, da bo z vladno poaočjo aoino priti do profitnega podjetji, vsak naj bi iiel petino. Pošteno je ravnal Pavle Bratina, ki zastopa s svojia delete* SKD in Drago Ocvirk z zaslotbo Cerkve ali lazaristov.
Rot
nihče od Slovencev, ki se danes hočejo (aičevati nad svojiai nasprotniki in krvniki (B).
31. HI. 91. Slovenstvo je nekdaj bila aora, zaradi katere se ni5*o «ogli odpreti v svet. Zdaj ko je Slovenija saaostojna, ko lahko zalivi kot norialna driava, ko se pred naii odpirajo novi izzivi... ni več poaeibno, če sio tu ali kje drugje. Tiste poklicanosti za slovenstvo, kakor sio čutili nekdaj, ni več. Danes ne čuti* več dolžnosti, da bi «ajhnost Slovenije za vsako ceno okrepil s svojo družino......
Gornji so glavni obrisi Rotove odisejade povratka in delovanja v obljubljeni deieli. Opis njegove prve dejavnosti in izgubo sluibe vzaae preveč tragično, draiatično, laščevalno. Dejstvo je, da je Rot kulturnik prvega reda, ki pa je bil postavljen na vaien, odgovoren politično gospodarski poloiaj. Koliko je on, eiinentno kulturnik, človek peresa in besede bil za to pripraven je in še bo stvar debate. Dejstvo je, da Slovenec z nji», glavni* uredniko* ni prosperiral in to kljub aasivni vladni podpori 1.5 (iljonov DEM!,
2e začetek sa* je bil tragično koiiten. Ustanavljati tak ■akro projekt s petiii aoiii s $ 1.500 vloge je neodgovorna in »eji na siešno. To je bil vendar čas javnega razpisa delnic do noiinale saj par »iljonov dolarjev.
časopis je bil z A. Rotoa, glavne* uredniko*, skoraj pred poloio*. Časopis je zgubljal tudi po 150.000 US t na lesec! V tej nuji so odgovorni nujno iskali novih poti. Nova linija se obrača publiki, ki vidi krivdo današnjega teikega poloiaja v revoluciji, njihovih zaveznikih in borcih vse od poletja 1941 naprej. Ta publika je v odločni opoziciji stranka*, ki so nasledniki koiunistične noienklatue. V te» okviru se Slovenec tudi ne izogiba opisu, delovanju, trpljenju in irtva» slovenske deiokratske opozicije, Ta je v preteklosti 1941/45, pa tudi kasneje «ogla zagrešit inogo taktičnih napak, nikdar pa se ni narodu izneverila.
Epilog. A. Rotu so nudili po debaklu pri Slovencu sluibe v Parlamentu, pri SIM-u, V »estni upravi, v «inistrstvu za Slovence po svetu itd. Odločil se je za ponudbo Spo»enke Hribar v Kongresu. Konce» junija 1.1. je Rot z drulino odpotoval v Argentino'. Bo sledil novi povratek v Slovenijo.*"
29. Aug. 1991. V Dragi (1). Zadaj je stal hotelir, Vinko Levstik. Ko sva bila s P. Fajdigo* pri Levstiku, sta bila ta* Zajdela in Leljak. Kdo lahko ja*či za Levstikovo poštenost, če je osualjen, da je sodeloval z UDBD 1949 do 1953? Kdo aore zagotoviti zdravo in pošteno ravnanje Zajdele, ko je v odkrivanju zaiolčane polpretekle zgodovine odkril zlat rudnik in ga povezal z Levstikovi* suiljivia izgnanstvo*?- Denar opravi svoje, saj so se tudi nekateri najbolj ortodoksni buenosaireški politični predstavniki v emigraciji dali kupiti z Levstikovi* denarje*. (2)
12. IZ. 91. P. Bratina pravi, da bi Jože Bernik dal finančno podporo ($ 250.000), če bi jaz odstopil. J. Jarc potrdi to izjavo,
18. IZ. 91. Branko Rozian (3) ne prihaja več. Sprva je bil pripravljen "lupiti kroipir', a popravljati pisaa bralcev se »u je zdelo preaalo.
25. IX. 91. Pri Capudrovih (4). Hišni gospodar se jezi nad izboroa člankov v politiki, nad intervjuje» s Sonjo Lokar
(5).	Na sestanku izvršnega odbora je zahteval *ojo odstavitev. Ne zdi se ai iskreno, da ai to šele sedaj pove.
1. X. 1992. J/Z sporoči, da je klical iupnik Plazar iz Toronta, češ, da Zajdela spravlja Slovenca na slab glas.
(6)	In drugo sporočilo iz Toronta 'Zajdela te je oiigosal kot anti-doaobranca'<
3. X. 1992. Jože Duhovnik, novi predsednik upravnega odbora *i preda sklep upravnega odbora o razrešitvi. Obrazloii; časopis kreniti rahlo na desno in bolj provladno. Nudijo «i vlogo svetovalca, odvrne*, ne hvala.
7. X,. 91. Moja prošnja, da se li plača vrnitev v Argentino je po H. Toiaiiču običajna, upravičena in pravzaprav že sprejeta. Novi člani skupščine, poleg prejšnjih petih še Štefan Falei, Jože Kastelic (Torontol, Janez Pudj (Neičija),Janez Jarc in Anton Staraan.
17. XII. 91. V doiobrancih, kolikor jih poznaa ne vidia •aščevalnosti. Isto velja za Ivan Korošca, po»e»bnejšega predstavniki doaobrancev. Sicer je prosil za objavo nekaj spisov v Slovencu, važno je bilo , da je prosil (!. o.p.), in da v tekstih ni bilo obračunavanj. Pravo nasprotje z 'grobarje» Zajdelo" in vseh tistih politikov,' ki se danes borijo za oblast in vihtijo zastave povojnih in »edvojnih pokolov. V iaenu 12.000 pobitih doiobrancev zahtevajo oblast, kazen za njihove nasprotnike. Slovenska politična eiigracija je uspešno kljubovala povojneiu režiau, danes pa so jo izigrali veljaki iz eiigracije in iz doaovine v iaenu oblasti (7). Aanestiji za arg. vojaško hunto ni nasprotoval
(1) A. Rot je v Dragi izpovedal "0 do*obranstvu v Slovencu ne boao pisali'.
(2) Tu je A.R. v pravni in «oralni dileii. Brez istočasno podanih prepričljivih dobrih dokazov, so take izjave deplasirane in nepriierne. Reakcija prizadetih je logična posledica.
(3)	B.R. je duhovnik, bivši izdajatelj Naše Luči v Neičiji. Pri Slovencu je presenetljivo veliko število klerikov. Njihov vpliv je dejstvo.
(4)	Dr. A. Capuder je Krščanske deiokracije (KD), »očno povezan s Celovški* Zvonoi, krščansko revijo z izrazito kocbekovo linijo. Močna osebnost v stranki, ki i*a pri Slovencu
prvo in zadnjo besedo.
(5)	Vodilna sila v novi ko*unistični stranki SDP. (Slovenska deaokratska prenova).
(6)	Pretirano. Gd Zajdela je v Toronto na vprašanje iz publike podal povse* točno analizo teikega poloiaja pri Slovencu.
(7)	Tu je A.R preaalo konkreten. Ali gre za neforialno (sedaj foraalno) povezavo KD s SLS v diasporii*Dejstvo je, da je SLS tu, nehote preveč upala v podporo in solidarnost KD. Ta pa je kot veao iz 'višjih interesov' irtvovala legitimne interese bivše politične eiigracije
s krivicaai v »nogih zakonih predvse» državljanski».
(8)	Tu je A.R. šibak, krivičen. Kje zaznava «aščevalnost ■ed politiki v diaspori'!' kje zaznava zahtevo po oblasti zaradi poboja doiobrancev?; tega enostavno ni! Za grozote, ki jih niso poznali sovjetski in neiški lagerji, za dojenčke, iene duhovnike, doiobrance za njihovo »učenje in nasilno sart nobena pravna civilizirana driava ne »ore ostati pasivna. Kazenski postopek,priznanje, zadoščenje nujno koraka pred odpuščanje» in spravo. Ali to eiigrantsko
pa tudi doaovinsko zahtevo Rot saatra za laščevanje^
Dr. Peter Urbane
Smernice
za duhovnike
ob volitvah
1.	Duhovniki naj sc zanimajo ist pripravo volitev, za kandidate ter spremljajo volilno propagando.
2.	Opozarjajo naj vernike na njihovo pravico in dolžnost, da sodelujejo v pripravi volitev in se volitev udeležijo.
3.	Kakrinakoli politična Ali volilna propaganda na prižnici, >ri verouku in verskih obredih e v nasprotju z duhovnikovim poslanstvom in zato nedovo jena.
4.	Kot enakopravni državljani imajo duhovniki pravico udeleževati se javnih zborovanj in prireditev različnih strank in se oglalati k besedi. Ker pa je velika možnost zlorab, duhovnikom to odsvetujemo.
5.	Uradno stališče Cerkve na Slovenskem o volitvah bo objavila Slovenska Škofovska konferenca. Duhovniki naj Jo izjavo
Ijurtrm r»7lufjaj n. iit^mrljnjrjn
in dajejo dodatne informacije.
6.	V Času pred volitvami je treba It prav posebej unoitevati in spoStovati načela o Cerkvi in politiki, ki so bila že večkrat objavljena. Politično delovanje v ožjem pomenu besede, posebno v strankarski politiki, je stvar in naloga laikov, ne pa duhovnikov.
7.	V cerkvenih prostorih ni dovoljeno razdeljevati predvolilnega propagandnega gradiva.
H. Kristjani, v prvi vrsti duhovniki, se moramo zavedati svoje odgovornosti za poiteno, resnično, spoštljivo in etično neoporečno govorjenje in pisanje.
9.	Dolžnost duhovnikov in z90icvsr.il kristjanov jr. da se nvze.
mamo za kulturo in etiko dialoga tudi med nasprotniki in da zavračamo vsako podtikanje, laž, obrekovanje, neutemeljeno sumničenje in krivično posploševanje.
10.	Duhovniki in vsi kristjani si moramo prizadevati, da bi bili drugim zgled in najprej sami storili to, kar pričakujemo in zahtevamo od drugih.
U. Priprava n« volitve je v demokratični družbi vedno čas medsebojnih izzivov, tekmovanja in uveljavljanja raznih strank in »kupin, ne ame pa biti Čas osebnega nasprotovanja in sovraštva.
12.	V pripravi na volitve s« na poseben način razodeva po itenost in plemenitost, kultura srca in velikoduinost politikov. To naj bo tudi eno od meril za presojanje kandidatov.
13.	Od sredstev javnega obveščanja zahtevamo, da poiteno, resnicoljubno in nepristransko poročajo v duhu poklicne časnikarske etike in programa Združenj« u demokratizacijo javnih glasil.
14.	Duhovniki n»j vedno zna. va vabijo vernike k molitvi za domovino v zaupanju v Svetega Duha, ki je Duh resnice in Duh ljubezni.
Dr. Janez Gril,
voditelj komisije i» družbeno obveščanje pri S$K