DRZAVN0TUZIL8IVUVU Došlo • 12. VII. 1930 Leto LXIII., št. 155 krat, „ prilog. V Ljubljani, petek 11. julija 19)0 Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldn«, izvzemši aedelj« ta praznike. — Inseratj do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji toserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dozovorn. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12, za inozemstvo Din 25—. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana. Knaflova ul. 5 Telefon 5t. 3122. 3123. 3124. 3125 ta 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trz 8.-- CELJE. Koccnova ulica 2. - lel 1*0 NOVOMESTO. LjubUatska cesta, tet Št. 26, JESENICE Ob kolodvoru 101--- Račun pri poit. ček. zavodu v Ljubljan; št 10-351 ODGOVORI NA BRIANDOVO SPOMENICO se vse države izjavljajo za Briandov predlog, vendar pa sta-pogoje in zahtevajovijo nekatere z Italijo na čelu ne revizijo mirovnih pogodb Pariz, 11. julija d. Doslej je prejelo francosko zunanje ministrstvo že lepo število odgovorov posameznih evropskih držav na Briandovo spomenico o potrebi osnovanja evropske unije. V vseh doslej dospelih odgovorih pristajalo Prizadete države v nače'u na osnovanje pa ne v ropske unije, vendar Pa se dele po pogojih za sodelovanje v tej uniji v dve veliki skupini. V pni skupini so odgovori onih držav, ki zahtevajo, da služi osnovanje evropske unije predvsem osiguranju svetovnega miru in stanja nastalega po podpisu mirovnih, pogodb. V drugi skupina pa so države, ki zabtevafjo kot predpogoj za sodelovanje pri izvršitvi Briandove-STa načrta temeljito revizijo mirovnih pogodb in stanja nastalega po svetovni VOJTlL Na čelo teh revizijon-ističnih drža«v se je postavila Italija, ki je v svojem odgovoru na Briandovo spomenico sicer pristala na osnovanje evropske unije in obljubila Pri tem svojo pomoč, obenem pa tudi odločno podčrtala svojo zahtevo po reviziji mirovnih pogodb, ker smatra, da je bila takrat znatno prikrajšana. Ta njen odgovor je še podkrepil s svojo izjavo generalni tajnik fašistične stranke Turatti, ki je dejal, da ne bo Italija nikdar služila komurkoli za vzdrževanje hegemonije gotove države. Pri tem je mislil na Francijo, proti kateri je danes naperjeno vse delovanje rimske diplomacije. Francoski tisk je primerno odgovoril na te italijanske pogoje za sodelovanje v evropski uniji ter ugotovil, da stremi Italija samo za revizijo tistih delov mirovnih pogodb, kjer se Italija čuti zapostavljeno in da hoče izrabiti ostale države, ki streme po reviziji mirovnih pogodb, samo za svoje namene. V prvi vrsti misli tu Nemčijo, kateri posveča francoska javnost poslednje čase največjo pozornost. Politiki in listi, ki so bili še pred letom dni odločno proti vsakemu zbližanju z Berlinom, danes javno izjavljajo, da je glavni nr^dpogoj za ohranitev miru in reda v Evropi sklenitev trajnega sporazuma med Francijo in Nemčijo ter podkrepitev tega s sklenitvijo prijateljske pogodbe med obema državama. Tako piše »Pariš Midi«, ki ni bil nikdar naklonjen politki spo- $,Rov smrti" Število smrtnih žrtev rudniške katastrofe v Šleziji bo znašalo 192 — Reševalna dela so morali vstaviti in prepustiti vseh 70 še nerešenih rudarjev njihovi usodi — Vratislava, 11. julija. Kakor se je bilo bati je zahtevala rudniška katastrofa v neurodskem revirju ogromno število smrtnih žrtev Do včeraj ob 10. zvečer so spravili iz zasutih rovov 92 mrtvih in skupno 49 težko ranjenih rudarjev, izmed katerih pa se jih 30 v bolnici zaradi zastrup-Ijenja s plinom bori s smrtjo. Okrog 70 rudarjev je še vedno zasutih v glavnem rovu, do katerga reševalno moštvo doslej še ni moglo prodreti. Iz rova uhajajo namreč še vedno take množine strupenih plinov, da je reševanje nemogče. Izbruh plina je tako silen, da trga reševalnemu moštvu maske z obraza, tako da se je pri reševanju 6 rudarjev smrtno ponesrečilo in tako še povišalo število žrtev. Sinoči so morali zopet popolnoma ustaviti reševalna dela, ker so se vse naprave za odvajanje plinov in dovajanje svežega zraka izkazale za preslabe. Na to, da bi rešili doslej še zasutih 70 rudarjev žive, ni niti misliti. Tudi svojci pogrešanih rudarjev so se že udali v usodo in prištevajo pogrešance k mrtvim. Po dosedanjem stanju reševalnih del je torej zahtevala grozna katastrofa skupno 162 mrtvih in 49 težko ranjenih, izmed katerih pa bo po mnenju zdravnikov kakih 3^ podleglo poškodbam, tako da bi se število smrtnih žrtev povišalo na 192. Med rudarji vladata groza in obup. V Kurtovem rovu, kjer se je pripetila katastrofa, so bile v zadnjem Času eks- plozije plinov zelo pogoste. Rudarji so bili zaradi tega skrajno previdni, a kljub temu so bile nesreče skoro na dnevnem redu, tako da so nazivali ta rov za rov smrti. Cesto so se rudarji upirali delu v tem rovu, toda zaradi redukcij in odpuščanja so bili prisiljeni, da za malo plačo tvegajo svoje življenje v tem nevarnem rovu. Glede na to, da po mnenju strokovnjakov ne bo mogoče zajeziti uhajanja plinov, ker je prišel rov do velikega podzemeljskega plinskega zbirališča, premišljujejo v merodajnih krogih o tem, da bi ta rov sploh popolnoma zasuli. Lastništvo rudnika se temu predlogu upira in grozi, da bo v tem primeru moralo odpustiti več tisoč delavcev. Pred bolnico, kjer leže rešeni rudarji, se zbirajo noč in dan ogromne množice rudarjev in svojcev ponesrečenih nestrpno čakajoč poročil o usodi ranjencev in pogrešancev. Ker nudijo tako ranjenci kakor trupla smrtno ponesrečenih rudarjev grozen pogled, ne puste rudarjev in svojcev k njim. Le najbližnjim sorodnikom je dovoljeno, da posečajo ranjence in da se poslove od rajnkih. Trupla smrtno ponesrečenih rudarjev spravljajo iz rovov samo ponoči ter jih polože takoj v krste in odpeljejo na pokpališče. Skupni pogreb žrtev se bo vršil danes popoldne. Udeležile se ga bodo deputacije vseh šle-skih rudniških revirjev. Madžari zahtevajo zopetno uvedbo vojaške obveznosti Značilne izjave vojnega ministra Gombosa — Uvedba stalne vojske naj bi razbremenila državni proračun Budimpešta, 11. julija. Honvedski minister Gombos je potrdil pred zastopniki tiska intervju, ki je izšel v pariškem >Echo de Pariš« in v katerem je minister izrazil nado, d.i bodo velesile zopet dovolile Madžarski, da uvede splošno vojaško obveznost Minister je izjavU, da si madžarska vlada v smislu svojecasnih sklepov poslanske zbornice prizadeva, da bi izvedla splo- šne vojaško dolžnost, ker najeta armada de 35.000 mož. ni v skladu s tradicijami madžarskega naroda in bi splošna vojaška obveznost razen tega za večji znesek razbremenila državni proračun. Rešitev tega vprašanja ne zavisi seveda samo od Madžarske, toda če bi velesile pristale na zopetno uvedbo splošne vojaške dolžnosti, bi se Madžarska obvezala, da tudi v bodoče ne bi prekoračila dosedanjega Številčnega stanja arcna- razumevanja z Nemčijo, med drugim*: »Če se sporazumeta Nemčija in Francija, potem je mir v Evropi za dolgo osiguran kljub še tako bojevitim stremljenjem gotovih sil. Francija je rade volje pripravljena razpravljati z Nemčijo o vseh perečih vprašanjih in pristati tudi na velike koncesije, ki iih je pričela dajati že z izpraznitvijo Ptvrr nja, če bo nemški narod pokazal, da je razumel veličino poslanstva, ki ga imata on in francosko ljudstvo za ohranitev miru v Evropi.« Praga, 11. julija. V smislu dogovorov na konferenci Male antante bo odposlala češkoslovaška vlada svoj odgovor na Briandovo spomenico koncem tega tedna francoskemu zunanjemu ministrstvu. V odgovoru bo naglasila češkoslovaška vlada, da pozdravlja z navdušenjem Briandov načrt ter da bo pri njegovi izvedbi z vsemi silami pomagala. Koncept odgovora je že sestavljen ter ga sedaj proučuje zunanji minister dr. Beneš, kakor tudi posebni memorandum Male antante, v katerem bodo izraženi njeni pomisleki in pogoji za vstop v evropsko unijo. Kakšna bo letina ? Beograd, 11. julija. Predsednik udruženja izvoznikov Milivoj Sičarevič, direktor Jadransko podunavske banke, je izjavil na vprašanje novinarjev o letošnji letini naslednje: Pričakovanja o letošnji žetvi so ug»>d-na. žetev ne bo po količini tako velika kakor lani, toda kvaliteta zlasti pšenice bo mnogo boljša. Lani je znašala žetev pšenice okoli 26 milijonov met stotov, letos pa bo za 25 % manjša in bo znašala torej okoli 20 milijonov met. stotov. Koruza je sedaj na polju dobra, toda neobičajno velika vročina zadnjih dni je izzvala gotovo skrb v gospodarskih krogih ter so cene poskočile za približno 20 Din pri 100 kg. Signal za porast cen je dala budimpeštanska terminska borza. Poslednje dni je bilo nekoliko dežja, kar je preprečilo nadaJJno naraščanje cen. Za koruzo bo potreben izdaten dež ob koncu meseca. Ako bo prišlo do dežja, bo pridelek dober. Izgledi za prodajo pšenice niso ugodni. Nemčija in Avstrija skoro onemogočata uvoz pšenice z barikadami pretirano visokih uvoznih carin. Za pšenico ima še gotov interes češkoslovaška. Za njo se bodo zanimali trgi Italije in Grčije. Po vesteh iz Italije bodo tamkaj potrebovali okoli 20 milijonov met. stotov pšenice, ker bo njihov pridelek za 40 % manjši. Tudi v Grčiji bo pridelek manjši in bo zato morala uvesti večjo količino pšenice. Obe državi moremo založiti, ostanek pa bo šel preko Braile v zapadne dežele. Koruza ima dobro ceno, ki je vedno v naraščanju. Naša nacijonalna parobrod-na društva so že napravila najširše koncesije naši izvozni trgovini. Pričakujejo se tudi korekture v železniških tarifah, ker znašajo mnoge relacije prevoza do meje 30 do 60% vrednosti blaga. To ne more ostati. Redukcija prevoza žita za izvoz mora nastopiti v vseh smereh, zlasti v relaciji proti Italiji, ker bi drugače lahko izgubili njen trg. Boriti se moramo z madžarsko konkurenco, ki uživa vse tarifne ugodnosti. Isto se mora storiti za prevoz proti Gjeugjeliji, da bi si mogla banatska pšenica osvojiti solunski trg. Povišanje bolgarskih carin Atene, 11. julija. AA. Gospodarski in politični krogi so iznenađeni nad zadnjim zakonom, ki ga je sprejelo bolgarsko sobranje in ki so z njim znatno zvišane carine za uvoz grškega blaga na Bolgarsko. Ta zakon ni na mestu, ker obstoja med Grčijo in Bolgarsko začasna trgovinska pogodba, zlasti pa zato ne, ker znaša uvoz bolgarskega blaga v Grčijo 300 milijonov drahem, uvoz grškega blaga na Bolgarsko pa komaj 25 milijonov. Polslužbeno glasilo »Hestia« kritizira postopanje Bolgarske in veli, da razmišljajo službeni krogi ministrstva za zunanje zadeve o odpovedi trgovinske pogodbe med Grčijo in Bolgarsko. Ta sklep bo odgovor na ravnanje Bolgarske in bo stopil v veljavo že v prihodnjih dneh. Istega mnenja je grški minister za zunanje zadeve Mihalakopu-los, ki pravkar proučuje to vprašanje. Kdo je kriv nesreče „Karag jorgja" ? Mednarodni predpisi o trčenju dve cev v Zadru — Sušak, 11. julija. Italijanski parnik >Francesco Morosinit, ki je za vozil v Paš-manskem prelivu v našega >Karat;jorpjac, se je ž njim srečaval vsak teden, ker sta oba vzdrževala svojo redno proiio ob dalma-linski obali. Oba parnika sta bila s svojimi lučmi vidljiva najmanj 20 km daleč. Sr«-danje v Pašmanski ožini nikakor ni bilo priporočljivo glede na brzino obeh parnikov, čeprav ni bilo prepovedano. Zato bi MttraJ >Morosinic pluti počasneje ali pa vsaj počakati, da bi >Karagjorgje: prišel iz ožine. :>Morosink je imel na svoji desni ?trani dovolj prostora in bi ne smel preprečevali izhod >Karagjorgja« iz ožine, ker je imel ta I-arnik na svoji desni strani samo hribe in plitvino. Po pomorskih pravilih mora vsak parnik pluti pri srečanju na desni strani tako, da kažeta parnika drug drugemu sa mo rdečo luc, ki jo imata na levi strani. >Morosinic tega ni storil. Nehote se pojavlja spričo tega vprašanje, zakaj so bili na poveljniškem moslu >Morosinija< v času katastrofe kapitan in dva njegova oficirja in zakaj je poveljnik >Morosinija< dajal povod l.apitunu Prodanu, poveljniku >Karagjor-gja«, da se je že prej ponovno pritoževal, da mu >Morosini< pri srečevanju onemogoča prosto pot? Zagreb, 11. julija. V >Jugoslovenskem Lloydu< objavlja strokovnjak za pomorsko pravo in docent na zagrebškem vseučilišču dr. Julij Mogan članek, v katerem navaja, po katerih zakonskih ustanovah se bo obravnaval slučaj >Karagjorgjac. Istočasno objavlja tudi >Jutamji list« razna pojasnila dr. Mogana o tem slučaju. Ako gre za krivdo italijanskega parnika, kakor se splošno misli, bo morala vsekakor družba, ki je njegova lastnica, povrniti vso nastalo škodo. 0 trčenjih na morju obstoji posebna mednarodna konvencija, sklenjena 23. septembra 1. 1910 v Bruslju, ki sta jo podpisala poleg drugih držav tudi Italija ter Avstro-Ogrska :n ki je veljavna tudi za nas. Ta konvencija ureja odnošaje, kadar gre za trčenje dveh ladij različne narodnosti ter razlikuje štiri vrste slučajev trčenja in sicer slučajnega, dvomljivega, povzročenega od ene ladje in povzročenega po skupni krivdi. Ako je trčenje slučajno in ako je nastalo vsled višje sile, trpi Škodo oni, ki ga je doletelo. V dvomljivih slučajih nosi škodo oni, ki ga je doletela. Ako je nesrečo zakrivila h ladij na morju — Položaj rarjen-Potek preiskave ena izmed ladij, nosi škodo povzročitelj, kar odgovarja splošnemu naiVlu k^ja 7akona, da je vsakdo odgovoren za £kr»do, ki jo je povzročil. Krivda se mora »e^eda dokazati. Preden izreče sodnik, da ie kdo zakrivil trčenje ladij, se mora izvesti popoln dokaz, ker so posledice ogromne. Povračilo škode je navadno veliko, proti ispitanu in posadki pa se uvede disciplinarno postopanje, ako že ne kazensko, kar ima običajno za posledico izgubo kapitanske diplome. V slučaju obojestranske krivde, je vsaka ladja odgovorna za škodo sorazmerno glede na lastno krivdo ter ima sodnik določiti, koliko škode mora vsaka ladja povrniti. Če se razmerje ne more ugotoviti, &e deli škoda na polovico. Konvencija ne rešuje vprašanja, katero sodišče je pristojno za posamezne spore, in se pristojnost ravna po splošnih zakonih. Ako ima toženec v naši državi podružnico ali agencijo ali kako imetje, je pristojno za odškodninsko pravdo naše sodišče, na Č^srar področju se zastopstvo ali imetje nahaja. Sušak, 11. julija. Po poročilu našecja konzula v Zadru Stanoja Sirnica, je stanje ranjencev s >Karagjorgja^. ki se nahajajo v zadarski bolnici, naslednje: Kašpareku Vaclavu je zlomljena noca pod bokom. Stanje je sedaj zadovoljujoče, potrebno pa bo daljše zdravljenje; Hostniku Karlu je zlomljena leva ključna kost, stanje je dobro in bolnik ne leži; Gregorju Ferdinandu je zlomljena lesna noga, potrebno je daljše zdravljenje, stanje je zadovoljujoče; Matuška Jakob ima več poškodb po telesu in na glavi, splošno stanje je dobro; Borčić Albert, natakar na >Karagjorgju<, :ma zlomljeno desno nogo ter poškodbe na glavi, splošno stanje je zadovoljujoče; Turato Luka se počuti zelo dobro in bo kmalu odpuščen iz bolnice. Bolnike vsak dan poseča osobje našega konzulata v Zadru, ki jim je vsem na razpolago. Iz tega poročila je razvidno, da je netočna vest, da je že 8. t. m. umrl natakar »Karagjorgja< Albert Borčić. Sušak, 11. julija. Po informacijah iz Biograda na moru, se preiskava o katastrofi >Karagjorgjat razvija redno in sicer v smeli, da se ugotovi popolna odgovornost italijanske ladje, ki ni plula v določani smeri. Dos1*1) je absolutno ugotovljeno, da je >Ka-iagjiiiije< plul povsem po predpisih in da rahlo kot sapica pokriva polt Nove vesti o generalu Kutjepovu Pariz, 11. julija. Kakor poročajo, je umrl general Kutjepov, znani vodja ruskih nacijonalistov, v avtomobilu, s katerim so ga odpeljali sovjetski agenti iz Pariza. Doslej so menili, da je bil odveden Kutjepov na neko rusko ladjo, ki ga je odpeljala v Rusijo in predala čeki. Voditelj belih Rusov Borgzif pravi, da ima dokaze, da je umrl general Kutjepov v avtu zaradi klo-rofora, s katerim so ga omamili sovjetski agenti. Ti so bili v Rusiji ustreljeni, ker so preveč nerodno izvedli vso zadevo, tako da je prodrla v javnost in povzročila svetoven škandal. Silna vročina na severu Berlin, 11. julija. V severnih predelih Evrope vladajo trenutno čudne temperature. Dočim ima Berlin že nekaj dni okoli poldneva komaj 16 stopinj Celzija, poročajo iz severne Norveške, posebno pa iz La-ponske, o hudem vročinskem valu. V dopoldanskih urah je kazal tamkaj toplomer v senci nič manj kot 32 stopinj Celzija. Zupan obdolžen požiga Atene, 11. julija. AA. Zanimiv pripetljaj je zadel načelnika misolungijske občine, ki je bil aretiran v trenutku, ko je hote! odpotovati na mednarodni kongres občinskih zastopnikov kot delegat Grčije. Ob-lastvo ga sumi, da je zanetil ogenj v občinski hiši. Ta incident bo po vsej priliki mirno poravnan, ker uživa prizadeti načelnik obče spoštovanje po vsej Grčiji. Pogreb kardinala Vanutellija Rim, 11. julija. AA. Svečan pogreb kardinala Vanutellija bo v soboto dopoldne. Med prebivalstvom je za pokojnim obče žalovanje. Razprava proti dr. Dvofaku Praga, 11. julija. Včeraj se je nadaljevala razprava proti podpolkovniku dr. Dvofaku. Kot strokovnjak, ki je govoril v prilog dr. Dvofaka, je nastopil referent za personalne zadeve v obrambnem —inistr-r stvu, za njim pa so govorili zdravniški strokovnjaki. Razprava je bila nato odgođena na danes, ko bo izrečena razsodba. Znižanje obrestne mere Bern, 11. julija, švicarska banka je znižala obrestno mero od 3 na 2 % odstotka. Kalkuta, 11. julija. Indijska banka je znižala obrestno mero od 6% na 5%. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.685, Berlin 13.445 do 13.475 (13.46), Bruselj 7.8828, Budimpešta 9.8822, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 794.89—797.89 (796.39), London 274.07—274.87 (274.47), Newyork 56.31, Pariz 221.98, Praga 166.95-167.75 (167.35). Trst 294.30—296.30 (295.30). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.125. — Pariz 20.25875. — London 25.04625. — Newyork 514.85. — Bruselj 71.90, — Milan 26.96. — Madrid 60.5. — Amsterdam 207. — Berlin 122.83. — Dunaj 72.67. — Sofija 3.74. — Praga 15.27. — Varšava 57.70. — Budimpešta 90.175, — Bukarešta 3.06. Stran 2 »SLOVENSKI NAfcOD«, »ine 11. julija loso Mev. 133 Celjski nameščenci za nedeljski počitek Vse, kar ukrenejo zasebni nameščenci v borbi za nedeljski počitek, mora biti legalno jr Celje, 10. julija. Snoči sta sklicala Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije in Pomočniški zbor pri Gremiju trgovcev v Celju sestanek svojih članov v vse spodnje restavracijske prostore v Narodnem domu Sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan, je otvoril ob 21. in ga vodil predsednik pomočniškega zbora g. P i b r o v c. Dnevni ied ie obsegal predsednikovo poročilo o zgodovini borbe za pravice privatnega na-meščeustva in o akcijah proti podaljšanju delovnega časa ter ukinitvi nedeljskega počitka, dalje poročilo podzveznega predsednika g. P e t e j a n a iz Maribora in slučajnosti. Predsednik je toplo pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnike vseh lrstov, na katere se s posebnim zaupanjem obračajo zasebni nameščenci za podporo, nato je pa izvajal v glavnem sledeče: Znano je razmerje, ki je nastalo v Celju po 1. juniju, ko je stopila v veljavo nova banska naredba o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic, ki za Celje izjemoma dovoljuje tudi obratovanje ob nedeljah od 8. do 10. dopoldne. S tem pa seveda ni bilo rečeno, da celjski trgovci morajo imeti trgovine odprte tudi v nedeljah. Nameščenci so poslali svoječasno k banu v Ljubljano deputacijo, ki je pojasnila novo nastali položaj in izročila banu resolucijo glede spoštovanja nedeljskega počitka, nakar ji je bilo zagotovljeno, da se delovni čas ne bo* podaljšal. Zt pred 13 leti je bilo ukinjeno nedeljsko delo v celjskih trgovinah in zaradi tega je bil gremij naprošen, naj vzdrži staro stanje in naj ne uvaja nedeljskega dela, zlasti ker zahteva nedeljsko obratovanje samo par članov gremijalnega načelstva, dočim je 907e celjskih trgovcev, med njimi celo nekaj odbornikov gremija, za neokrnjen nedeljski počitek. Ponovno deputacijo, ki je obiskala pozneje bansko upravo v Ljubljani, je v odsotnosti bana sprejel načelnik trgovinskega oddelka dr. Mam, ki ji je svetoval, naj skušajo nameščenci stopiti v čim tesnejše stike s svojimi delodajalci in na ta način dobiti vpliv na gremij, da bi skrčil delovni čas. To se zaenkrat glede pridobitve omenjenega vpliva nameščencem ni posrečilo, dasiravno imajo 90% šefov na svoji strani. Zasebne nameščence je z vso solidarnostjo podprlo v borbi za nedeljski počitek in zmerni delovni čas tudi vse državno nameščenstvo v Celju. Zdaf je odvisno edino le od gremija, da izda kratko izjavo, s katero soglaša z zopetno uvedbo nedeljskega počitka in vseh nesoglasij bi bilo konec. Nameščenci se zaradi težke celo-tedenske in povrhu še nedeljske zaposlitve nikakor več ne morejo udejstvovati v raznih nacijonalnih, kulturnih in športnih dru-štvih. Zato grozi vsemu javnemu življenju v Celju in okolici neizogibna smrt, ker tvorijo večino članstva in vodilnih funk-cijonarjev v celjskih društvih ravno zasebni nameščenci. V zadnjem času se Je zgodilo, da je postalo nad 400 celjskih trgovskih nameščencev v svojih starih pravicah popolnoma brezpravnih. Tudi zdravstveni razlogi se morajo upoštevati. Nameščenec, ki se po celotedenskem napornem delu v nedeljo ne more odpočiti, ne bo dolgn ostal zdrav in čil delavec svojega šefa. Tudi samoizobrazbi in čitanju knjig se bo moral odreči. Z uvedbo nedeljskega dela se kupna moč prebivalstva gotovo ne bo prav nič dvignila. Z željo, da bi upravičene zahteve zasebnih nameščencev ne naletele na glub.a ušesa pri gremi-jalnem načelstvu, je predsednik zaključil svoja izvajanja in podal besedo drugemu govorniku g. P e t e j a n u. Ta je v daljšem govoru podal celjskim zasebnim nameščencem celo vrsto nasvetov, kako naj se z legalnimi in trezno premišljenimi sredstvi spustijo v obrambo svojih starih pravic in v dosego uvrstitve Celja in okolice v vrsto Ljubljane, Maribora, Kranja in drugih mest, kjer ne poznajo nedeljskega dela. Nameščenci tudi ne smejo pozabiti, da jih v njihovi borbi za pravično in človečansko stvar podpira vsa javnost z večino trgovcev vred. Vedno pa morajo biti vsi koraki, ki so že bili in še bodo storjeni v dosego teh ciljev, odkriti in , na legalni podlagi. Solidaren ln trezno premišljen nastop nameščencev bo gotovo rodil zdrav in lep sad. Nato je g. Petejan izvajal: V Ženevi se je te dni vršila konferenca Mednarodnega urada dela. Sklenjena je bila konvencija, ki v prvi vrsti poleg drugih važnih določb vsebuje določbo o splošno enakem delovnem Času, ki ne sme trajati dnevno nad osem ur in tedensko ne nad 48 ur. Izposlovati bo treba, da bo tudi naša država konvencijo takoj po prejemu v vsem obsegu ratificirala. Končno pa naj bi se že zdaj pripravil ves materijal za rešitev najvitalnejšcga vprašanja vseh nameščencev, t. j. kolektivne pogodbe. Najbrže bo rešitev dosegljiva z mirnim, sporazumnim dogovorom med nameščenci in delodajalci. Na predlog g. Petejana niso bile sprejete nobene nadaljne resolucije in so navzoči soglasno poverili oba odbora, da po lastnem preudarku storita vse potrebno za dosego vseh življensko važnih zahtev zasebnih nameščencev. Sestanek je bil ob 22.15 v najlepšem redu in solidarnosti zaključen. Wolfa Luckmanna še niso našli Poročilo o požrtvovalnem prizadevanju prve rešilne ekspedicije Druga ekspedicija se še ni vrnila Po drugem gostovanju madžarskih plavačev Zmagovita turneja Madžarov — Menažer FTC o vodnem sportu pri nas in o naših plavačih Ljubljana, 11. julija. Včeraj se je plavalna in waterpolo ekipa budimpestanskega FTC na povratku s svoje zmagoslavne turneje po Italiji zopet ustavila v Ljubljani, kjer je nastopila prott plavačem in \vaterpolistoni SK Ilirije. Turneja FTC je šla čez Avstrijo, Jugoslavijo v Italijo in po isti poti nazaj. Madžari so povsod zmagali. V Gradcu so porazili GAC. ki že par let goji vaterpolo v razmerju 15:0, v Ljubljani so pri prvem gostovanju odpravili Ilirijo z 10:1, v Trstu so porazili italijanskega državnega prvaka Unione Sportiva Trieste z 9:1, potem so pa gostovali v Milanu ob slavnostni otvoritvi novega kopališča in porazili Rarinantes Milano z 8:0. Na povratku so se zopet ustavili v Trstu, kjer so igrali z Unione Sportiva Trieste revanžno tekmo. Čeprav je bil sodnik skrajno pristranski in ga je izžvižgala c+lo domača publika, so Madžari zopet zmagali nad Tržačani in sicer s 3:1. Četrta njihova zmaga je bila ponovno včerajšnje gostovanje v Ljubljani, ki se je pa za en dan zakasnilo. Madžari so z lahkoto porazili ilirijansko uaterpolo moštvo z 12:1. Na celi turneji so torej dosegli skupni seore 54:4. To je za nje pač najboljša piopaganda in priporočilo. Včeraj so se pomerili tudi z našimi plavači. Plavali so sicer samo nekaj točk, vendar so izvzemši hrbtnega plavanja, kjer jih je porazil naš najodličnejši plavač, nada Slovenije Draško Wil!an (Primorje), vedno zasedli prva mesta pred našimi plavači, ki so se sicer v splošnem dobro držali. Kakor v waterpolu, tako so tudi pri plavanju Madžari pokazali, da so še daleč pred nami in da bo treba se mnogo dela, treninga in rutine, da se jim bomo v formi približali. Naš urednik je imel priliko razgovarjati se z manažerjem in potnim maršalom FTC g. Nadasom, ki je dejal glede vodnega sporta in njegovega razvoja v Jugoslaviji, zlasti pa v Ljubljani: Pri nas niti pojma nismo imeli, da je v Jugoslaviji sport, zlasti plavanje, že tako razvito. Sele danes sem prvič zvedel, da plava vaš državni sprinterski prvak Senja-rović iz Splita 100 metrov v 1.02, kar j.j internacijonalno najboljši čas. Po mojem mnenju se mora v Jugoslaviji plavanje v najkrajšem Času zelo razviti. Pogoji za to so dani, zlasti pa prednjači v tem pogledu Ljubljana. Odkrito vam moram priznati, da tako lepega, skoro izključno sportu posvečenega kopališča .kakor je ilirijansko, Še nisem vioel, čeprav mnogo potujem. Vodstvo kluba, ki je gmotno toliko žrtvovalo za napredek plavalnega sporta v Ljubljani, zasluži vse priznanje. Zato sem prepričan, da se bo z dobro voljo in intenzivnim treningom plavalna kultura v do-glednem času v Ljubljani krasno razvila. Ugodnosti, ki jih tu uživajo plavači, so neprecenljive. Prost vstop v kopališče, redno omogočeni trening za plavanje in vaterpolo, to je za plavača velike vrednosti. Pri nas v Budimpešti, se ne moremo ponašati s tem. Naši plavači nimajo prostega vstopa, niti kopališč na razpolago za redne treninge, kljub temu se pa vodni sport na Madžarskem z neverjetno naglico razvija in po pravici lahko rečem, d« je Madžarska v tem pogledu sedaj vodilna v Evropi. To pa napravi samo dobra volja in — disciplina! Prepričan sem, da bodo vaši plavači pod veščo roko trenerja g. Deutza kmalu dosegali mednarodne uspehe. Naravni in drugi pogoji so dani. Ljudje so zdravi in močno razviti, samo zdi se mi, da vsi nekoliko preveč telovadijo. Dober plavač ne sme nikoli preveč telovaditi, ker postane mišičasL MišiČaste figure pa niso dobre za plavanje. Opazil sem tudi, da imate naravne talente pri plavanju. Eden teh je Vilfan, ki ima vse pogoje, da se razvije v najboljšega plavača. Pa tudi drugi so nadarjeni. Najboljša pri Iijriji se mi zdi damska sekcija, čeprav niso vse dame nastopile. Glede waterpolistov moram žal reči, da so zelo šibki. V plavanju če dosti dobri, tehnično in taktično pa zelo šibki- V tehničnem pogledu je treba omeniti oddajanje in tudi lovenje žog z iztegnjeno, trdo roko. Roka mora biti upognjena in prosta. S trdo roko je težko oddajati in še težje loviti, obenem ima pa nasprotnik vedno čas preprečiti oddajanje ali lovenje. Drugo, kar primanjkuje moštvu, je start Plavač mora tako ležati v vodi, da lahko vsak hip starta na vse strani. Tudi oddajanje je netočno. Taktično je moštvo ie slabše. Često vidiš, da gresta po dva plavača na enega, dočim sta dva druga nekrita. Oddajanje in obvladanje žoge je šibko, streljanje zelo slabo. Napaka je, da se strelja močno. Žogo je treba ležerno poslati v gol, seveda pa jo j« treba znati plasirati. Zato je pa treba vedno tako igrati, da je en igrač prost Pri kritju j c treba bolj paziti na srednjega napadalca kot na stranska. Zlasti velja to, če ie branilec sam proti dvema. Tedaj je bolje, Če starta na srednjega, kajti stranski nima toliko razgleda in prostora, kakor srednji. Vašim igračem manjka tudi potreben pre- gled čez igro. Po mojem mnenju bi bili da-ues lahke dosegli najmanj rezultat 10:3. Seveda ao to še zaeetniSke napake, upati pa je, da se bo moštvo sčasoma izpopolnilo. Izostane naj tudi nepotrebno faulanje. Priznati moram, da ste ▼ skokih mnogo pred nami In da bi bil n. pr. vaš junior Zine rl nedvomno madžarski draavni prvak. To je seveda ▼ zvezi s telovadbo, ki je skakačem potrebna. Madžari ostanejo samo ie danes v Ljubljani, potem se pa vrnejo v Budimpešto. Ljubljana, 11. i«-'Iija. O pogrešanem visokošolcu Wolfu Luck-mannu, ki se je izgubil v triglavskem pogorju, še ni nobenega sledu. Rešilna ekspedicija, ki jo je organiziralo SPD, je sicer našla kraj, kjer je Luckmann nazadnje prenočil, toda o njem ni bilo duha ne ?luha. Ekspedicija se je vrnila praznih rok, včeraj dopoidne pa je odšla znova v Triglavsko pogorje. O ičkanju pogrešanega Wolfa Luckmanna je prejelo SPD iz Mojstrane naslednje poročilo: Dne 28. julija je odšel \Yolf Luckmann, kartograf na ljubljanski univerzi in slušatelj filozofske fakultete, v Vrata z namenom prebiti nekaj dni v gorati. Hotel je delati ture ter obenem fotografirati okolico Dovškega križa in Rokava. S seboj je rnel dve volneni odeji, ker je hotel prenočevati na prostem, dežni plašč, velik fotografski aparat s 36 ploščami, ki je last ljubljanske univerze, nekaj perila ter malo zalogo jjro-vijanta. V soboto, na Vidov dan. so ga videli zadnjič pii lovski koči v Vratih, kjer je popil malo mleka in odšel naprej po grapi na Jezera (kotel med Kališcem, Rokavom. Oltarjem. Križem in Splevto), kjer je ž*» od lani poznal skalnato votlino, zelo pripravno za bivakiranje. Bil je zelo navdušen za ta skoro še neznani predel Julijskih Alp, kamor sicer zahajajo le pastirji in lovci. Zatrjeval je. da ie tam skalnat rob (lovci ga imenujejo skala), ki se vidi iz doline m z jezer nad Pragom in ki je zelo podoben Matterhornu. Luckmann je doma povedal, da se bo vrnil v sredo 2. julija, najkasneje pa v četrtek domov. Ker ga pa le ni bilo, so domači počakali se do petka, v soboto se |o pa organizirala rešilna ekspedicija, ki j« odšla v Vrata. Ekspedicijo so tvorili Jože »*op, Albin Čop, Matevž Frelih. Aleksander Bi-lenc, Pavlin iz Radovljice in Miha Potočnik, sodelovala sta pa tudi pogrešanceva brata Kari in Pavel Luckmann. Bratoma in reševalcem in sploh nikomur ni bilo znano, kje leži j Mart erh orne. Vedeli so samo, da je odšel Luckma;:n v hribe, ki leže med Križem in škrlatico. Zato je bilo iskanje zelo težavno in se jo morala ekspedicija deliti. Albin Čop, Freiih. Bitenc, Pavlin in Luckmannova brata ?o odšli v Vrata, da bi poizvedel i kaj o njegovi usodi v Aljaževem domu. Tam pa se ni oglasil. Zato so odšli v nedeljo zjutraj proti škrlatici na tako zvano Glavico, rob ;ned Skrlatico in Roghco, ki je zelo podoben Matterhornu. V treh skupinah so preiskali vse dovške Dolke, Bovški Križ, snežišca pod Ste-narjem. Roglico, Skrlatice itd. Popoldne so se vrnili brez uspeha. Jože Čop in Miha Potočnik sta pa odšla v Martuljek, kjer sta bivakirala, potem sta pa krenila skozi tako zvani amfiteater za široko pečjo na Križ, iskala sta v tamošnji okolici z daljnogledi ter izstopila v grapi, ki vodi k lovski koči v Vrata. Mislila sta namreč, de je o-«šel Luckmann v hribe iz lovske koče. Tam se je namreč res mudil. Zvečer je prišla ekspedicija skupno v Aljažev dom in sklenili so drugega dne, to je v ponedeljek, preiskati nižje lege pod Pečmi, Rokava, Kališča in Brinove glave do Peričnika. Frelih in Kari Luckmann sta odšla po Rokavu in Kališču, Albin Čop in Bitene pod Brinovo glavo do Peričnika, Jože Čop, Pavel Luckmann in Potočnik pa od Mihtarjevega rovta skozi grapo na Jesera. Jože Čop, Pavel Luckmann in Miha Potočnik so šli po grapi na Jezera in se pod s.Matterhornom< ločili. Čop je krenil levo pod stenami Kališča, Miha Potočnik desno pod stenami Splevte, Pavle Luckmann pa je šel po sredi. Na sredi poti je Pavel Luckmann opazil skamato votlino, pred katero so bile razebešene nogavice, v jamo si pa ni upaL Poklical je Potočnika in ta je pogledal v votlino, pa ni opazil niko*jar. Prišel je še Čop in nato so vsi trije preiskali votlino. Na tleh sta ležali obe odeji, i-od v zglavjem je bil zravnan Luckmannov jopič, na skali pri zglavju pa je viselo pet parov nogavic, par robcev in dežni plašč*. Tam blizu je bila tudi steklenica, v kateri je bik) še nekaj kompota, dalje so ložale tam kopalne hlačice, papirnata vračica z limonami in suhimi brušamL Pred vhodom je bila na kamen prikapana do polovice dogorela sveča. Iz vsega tega so reševalci sklepali, da je Luckmann prebil samo eno, kvečjemu dve noči v votlini. Njegovo perilo je bilo še mokro. V steklenici je bilo še nekaj kompota in čudno je tudi, da se ni dotaknil suhih hrušk, čeprav je imel samo mak) provijanta s seboj. Ekspedicija je mnenja, da je Luckmann izginil v nedeljo ali v ponedeljek in da se ni več vrnil. Eno je gotovo: ponesrečil se je smrtno kje v robeh okrog Jezer aH pa je izgubil življenje na kak drug način. Morda ga je pičila kača ali mu je postalo slabo, pa je strmoglavil v prepad. Popolnoma izključeno je, da bi zašel na italijansko stran. Na mejo se pride od tam le čez Rokav in Škrlatico, ie pa to skrajno težka plezalna tura, ki zahteva dob- Pri zdravniku. — Gospod doktor, po cele noči ne zatisnem oči. — Kaj če bi pili kamelčni čaj, preden greste spat? — Saj ga pijem. — Torej ga pa ni treba piti._ Naročajte „Našo dobo"1 rega plezalca ter izvrstno opremo. Luckmann pa je bil šibek mladenič, neplezalec. zelo slabo opremljen m je imel navadne, le malo okovane čevlje, plezalk pa sploh ne. Na strme stene sploh ni plezal, zlasti ne, ker se je bal za aparat, ki ni bil njegova last. Druga pot v Italijo pa vodi skozi Vrata, tam pa ga tudi nihče ni opazil. Gotovo bi ga tudi opazili graničarji. Reševalci so po grapi zlezli na »Mat-terhorn*. preiskali vso okolico, odšli so v zadnje kotle med Rokavom, Oltarjem In Križem, obkrožili vse kante, preiskali vsa snežišca in jame, pregledali vse grape in stene, odšli končno na vrh Splevte. preiskali okolico do Dovškega križa tako, da ni ostal nepreiskan noben kotiček. Po dolgotrajnem, brezuspešnem iskanju so se vrnili na Jezera in po drugi strani preiskali »Materhorn«. Cop in Potočnik sta odšla čez Pode po zelni poti na škrbino nad Rokavom in Kališcem, pregledala vso grapo proti suhem plazu, pa zopet nič. Končno se je ekspedicija po brezuspešnem iskanju vrnila v Alažev dom v Vrata. Tudi druga dva dela ekspedicije nista ničesar našla. V torek je odšla zopet sedemčlanska ekspedicija po Suhem plazu in v Vrh Kališča, tam se je razdelila, en del je krenil po grebenu proti Rokavu, drugi pa z vrha pc vzhodni strani po zelenicah in po gamsovih stezah po sredi Kališča k Civaku nad Jezeri. Tudi Kališče je bilo natančno preiskano, toda brez uspeha. Ker je nastalo slabo vreme in je ekspedicijo zajela gosta megla in dež, se je morala vrniti v dolino. Včeraj dopoldne je rešilna ekspedicija znova naskočila Triglavsko pogorje. Tz Mojstrane nam poročajo, da se še ni vrnila in da še ni nobenega poročila, če so pogrešanega Luckmanna že našli. 40 letnica učiteljske mature Včeraj so slavili učitelji 401etnico učiteljske mature na ljubljanskem učiteljišču iz leta 1990. Bilo jih je 13 in od teh je še živih 9. Torej neznatno število novega učiteljstva za nekdanjo Kranjsko, dokaz, da tedaj ni bilo učiteljstvu z rožicami postlano. Za učiteljice sta obstojala le dva alternativna letnika brez vsakih privatnih učiteljišč. In včeraj se je zbralo prvič po 40 letih od teh še živečih tedanjih maturantov 8 v Ljubljani, da obude spomine na mlada dijaška in poznejša leta. Kakor so ti možje pred 40 leti polni idealov stopili v takrat še preziram" učiteljski poklic, taki so ostali tudi v jeseni svojega življenja. Četudi v marsičem razočarani, vendar so se oprijeli svojega poklica in izven tega še dela na gospodarskem, kakor tudi na prosvetnem polju kot čebelarji, sadjarji in obče kulturni delavci. Razen enega so že vsi vpokojeni, vsi so nad 601etni možie, vendar še ne počivajo, temveč posvečajo svoje skromne sile še vedno napredku in blagru naroda. Želimo, da bi zdravi in čili kakor 401etnico, dočakali najmanj še zlati jubilej. 401etnico mature so praznovali: Martin H u m e k, Jože K r i ž n a r, Fortunat L u -žar, Srečko Nagu, Jože Pavčič, Lovio P e r k o, Ivan P e t r i č, Franc S t e -f a n č i č in Jože V e r b i č. Nedolžni kosi in ljubke veverice Kaj bi bil Tivoli brez ptičjega petja in prirrogavanja kosov? Sicer krasen in vsak dan lepši park, a mrtev in puščoben. Privadili so se kosi in postali domači, da lahko kamen vržeš na češnjo, pa še ne zlete. In toliko je naših črnih prijateljev, da nam piihranijo trgatev grozdja tudi o najboljši letini, češnje in višnje so pa leto« domale-ga že pozobali. Od zore obirajo rumenoklju-ni sladkosnedneži češnje in se sladkajo z agrasom, proti večeru se pa v vrhovih obranih dreves pc»žvižgajo na jezo okradenih gospodarjev. Vsako leto je več teh humornih pevcev in vsako leto je manj drugih tičkov, ki obirajo gosenice in druge škodljivce sadnega drevja. Čudno, saj je vsako leto več gosenic in mrčesa. V Nemčiji in na Angleškem so lastniki parkov, vrtnarji in sadjerejci opazovali kosa in presenečeni so morali ugotoviti, da je naš veseli pevec postal krvoločen ropar, ko se je iz gozda preselil v parke in mestne vrtove. Dolga leta že zasledujejo kosovo početje in prišli so do prepričanja, da so kosi najnevarnejši preganjalci malih koristnih pevk. Ker v negovanih parkih ni kakor v gozdu pod starim, gnilim listjem toliko črvov, da bi se nasitile jate črnih požreš-ntiev, so kosi jeli ropati po gnezdih jajčka in moriti še gole tičke. Če ne razredčimo jate kosov, bodo oni pregnali najljubše nam in najbolj koristne male ptice. V svetu, kjer so veliki parki in ogromni sadni vrtovi. zalo preganjajo kose kakor pri nai mačke, najnevarnejše sovražnice ptic. Nobena žival nas pa v parku tako ne razveseljuje kakor nagajivka veverica. Res je opica na.-ih gozdov ta ljubka, vedno vesela zi\alica. In kako so postale krotke po parkih, da jih lahko opazujemo ure in ure. Tosebno na gradu jih je dosti, dosti j« pa pod drevjem tudi mrtvih mladih tičkov. Veverice niso tako nedolžne, kakor aplošno sodimo, pač so pa požrešne tatice delikatnih jajčk in neusmiljene morilke mladičev. Na gradu so jih opazovali in se prepričali, kako krvoločne so te male hinavke. V enem dnevu so ljubitelji ptic našli blizu 30 zadavljenih in iz gnezd pometanih tičkov. Upravitelj mestnih nasadov je uvedel najstrožjo preiskavo, ki je nepobitno dokazala, da so neštetih roparskih umorov krivo veverice. Pravica je pravica in pravični sodnik g. Lap je podpisal smrtno obsodbo. Maisikatera bo brez milosti ustreljena, še več jih bo pa pobegnilo in nas .-c dalje zabavalo s svojimi telovadnimi um?!no*iini. KOLEDAR. Danes: Petek, 11. julija 1930, katoličani: Pij, pravoslavni: ?8. junija, Kir i Jovan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: ObeŠniakova Tončka. Kino Ideal: Zloba DEŽURNE LEKARNE. Danes: sušnik. Marijin trg, Kuralt, Go- sposvetska cesta. SOKOL Iz murskega sokolskega okrožja (Polletna bilanca prosvet. is teh. dela). Za nami je pol leta dela v Sokolu. Kakor v starem JSS, tako je to okrožje tudi v novem SKJ v polnem razmahu. V vseh društvih so se vsi oddelki pomnožili, posebno pri mladini in članstvu (voj. ugodnosti). Vendar naša pot še ni povsem uglajena. Nekateri cerkveni krogi, ne oziraje se na zakonske predpise, še vedno ovirajo s pro-tiagitacijo sokolsko-državno in posebno za nas važno nacionalno delo. Saj tvori ravno to okrožje meje proti Avstriji in Madžarski, zato je Sokol tu s svojim delom prvi poklican braniti naše meje in siriti jugoslavenstvo v obmejnih krajih. Okrožje šteje danes 9 društev ter zavzema ozemlje sev. in zap. dela Slov, Goric, Mursko polje, vse Prekmurje in celo del Medjimurja z druMvi: Ljutomer, Murska Sobota. Križevci pri Ljutomeru. Gor. Radgona, DoL Lendava, Beltinci, Sv. Jurij ob Ščavnici. Veržej in Salovci. V splošnem je članstvo večji del iz krneč, vrst, le Ljutomer in Sobota imata v svojih vrstah urad-rištvo. Sedež okrožja je zibelka Mnrskeca Sokola — Ljutomer. Župa je imenovala naslednjo upravo okrožja (teh. in prosvetno): okr. načelnik br. Liub^i Franjo, okr. na?, s .Skezova. podnač. br. C, Hočevar, podnuc s. P. Gruden, poročevalec in okr. prosve-tar pisec teh vrst, tajnik in zapisnikar br. Si, Stopar ter vsi načelniki in načelnice okr. sok. društev. Novoimenovana teh. uprava i« imela svojo 1. red. sejo 4. maja, na kateri se je uredilo teh. delo v poletju in določilo dr. nastope, ki so se izvršili: Dne IS. maja t. 1. je otvorilo zletno dobo v okrožju agilno mlado kmečko sok. društvo v Sv. Juriju ob Sčavnici z dobro uspelo telovadno akademijo. Prihod, nedeljo 25. maja je sledila lepa akademija sok. društva v Beltincih, ki se dobro razvija. Dne 1. junija L 1. pa se je vršil v Murski Soboti del. žup. zlet Mur. in Drav. sok. okrožja ob priliki otvoritve 2. sok. hrama v okrožju ,združen z izbirnimi žup. tekmami za Beocrad, pri katerih se je posebno odrezal iz našega okrožja vrli Ljutomer. Ni binkošt ponedeljek, 9. junija je slavil Kri-ževski Sokol lOletnico s druŠt. nastopom, ki ga je žal prekinil silen naliv. 15. junija pa je zaključil polletno delo Ljutomerski Sokol s svojo tel. prireditvijo. V jeseni pa bodo podala svoj obračun še oetala društva. Kakor tehnično, tako se vrši tudi v prosvetnem smislu primerno sokol, nacional, vzgoja članstva in ljudstva. V vseh društvih so se vTŠila številna predavanja, društveni večeri, zabave, koncerti, posebno pa se zelo primerno goji igranje na odru, kjer se posebno nekatera društva prav odlikujejo (Ljutomer, M. Sobota, Veržej, Sv. Jurij). Tudi glasba se ne zanemarja. V svrho organizacije prosv. dela v tem okrožju, so se vršili v Ljutomeru pod piščevim vodstvom 2 seji društ. prosvetarjev (okr. protv. zbor), katere (druge) se je udeležil tudi žup. pro-sveta r br. R. Lindner. V splošnem je napredek v Mur. s. okrožju zadovoljiv in želeti je, da bo ob koncu ieta uspeh še večji. Zdravo! —ar. • Na izlet unakov v Solijo, ki se vrši v nedeljo 13. t. m. odpošlje ČOS poleg dveh oficijelnih zastopnikov tudi osmerico članic in vrsto 10 članov, ki bodo tamkaj javno nastopili ter pokazali izdatnost Tj rševe sokolske telovadne sestave. Potrebno je, da se ojači v bolgarskih unakih slovanska misel in preneha dolgoletno naslanianje na tujerodne gimnastične organizacije. Sokoteky Vestnik uradno glasilo GOS prinaša v zadnji številki na uvodnem mestu kratek Članek o prvenstveni tekmi v Beogradu, kjer se je vršil trd a plemenit boj med vrstami slovanskega Sokolstva za primat. Pisec izraža zadovoljstvo nad uspehom čeških borcev, navajajoč pri tem dejstvo, da je bila tudi jugoslovenska vrsta izredno dobra in prav dobro pripravljena, O celi tekmi bo prinesel list sicer podrobnejše poročilo izpod peresa strokovnjaka, vendar pa naglasa list že sedaj, da je bil nivo tekme zelo visok, svetoven. Stev. 155 »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. julija 1930' Stran 3 Dnevne vesti — Vrbaska banovina za spomenik kralju Petro. Vrbaski ban Milosavljević je odredil, da bo prispevala banovina za spomenik kralju Petru v Banjaluki 100.000 dinarjev. Banialuška občina je pa določila prostor, kjer bo spomenik stal. Kakor smo že poročali, postavi tudi Ljubljana, odnosno dravska banovina kralju Petru spomenik, ki bo po sklepu odbora odkrit prihodnje leto avgusta ob llletnici smrti velikega pokojnika. Ljubljana ni v tako srečnem položaju, da bi mogla postaviti kralju Petru monumentalen spomenik, kakor ga postavi Beograd, Zagreb in Banjaluka in kakor so ga postavila že nekatera druga mesta, vendar se pa moramo potruditi, da se po svojih najboljših močeh oddolžimo spominu našega kralja — Osvoboditelja. Odbor je nabral doslej okrog 300.000 dinarjev in vse to so dali naši mali ljudje. Prispevkov za spomenik kralju Petru v Ljubljani pa še ni od banovine, ljubljanske občine, velikih industrijskih podjetij, bank, premožnih zasebnikov itd. Trdno smo prepričani, da bodo pokazali svojo ljubezen in spoštovanje do manov velikega kralja tudi ti krogi, zlasti zdaj, ko je akcija zaključena in ko je že'definitivno sklenjeno, da bo spomenik kralju Petni v Ljubljani postavljen prihodnje leto v avgustu. — Promocije. Jutri bodo promovirani na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani za doktorje prava absolvirani pravniki gg. Tone Zupančič z Iga pri Ljubljani, Joža Logor iz Kranja in Mia F r -lan iz Ljubljane. Čestitamo! — Diplomiral je te dni na dunajski tehniki za inženjerja elektrotehnike g. Anton B a j e c, sin znanega ljubljanskega vrtnarja g. Antona Bajca. Čestitamo! — Z naše univerze. Na iuridicni fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani ie razpisano mesto docenta za javno pravo. Prošnje je treba vložiti do 30. septembra. _ lr »Službenih Novin«. ^Službene Novine« št. 153 z dne 9. t. m. objavljajo zakon o berneki konvenciji za zaščito književnih in umetniških del, popravljeni in dopolnjeni v Berlinu 9. novembra 1908 z dopolnilnim protokolom, podpisanim v Bernu 20. marca 1914, kakor tudi o bemski konvenciji za zaščito književnih in umetniških del. popravljeni in dopolnjeni v Rimu 2. junija 1928. _ Natečaj za sprejem učencev v obrtno železoieko solo. V obrtno železniško šolo pri železniški delavnici v Nišu bo sprejetih 1. septembra do 50 učencev, ki se bodo učili vseh v obrtno stroko spadajočih del. žola bo trajala 4 leta, pouk bo teoretičen ia praktičen, po teoretičnem in praktičnem izpitu dobe učenci potrdilo o dovršeni železniški obrtni šoli. — Število gostov v Rogaški Slatini. Iz zdraviliške statistike, ki jo izdaja Rogaška Slatina, je razvidno, da je od 16. do 31. junija posetilo to priljubljeno letovišče 642 gostov. Vseh gostov je bilo letos v Rogaški Slatini ?1?4. Največ ie Madžarov in Zagrebčanov, katerim slede po številu Beograjčani, Ljubljančani i. t. d. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V "Detroitu je umrl Janez Klobučar, sin trgovca iz Calumeta. 13. junija je v Calumetu umrl Miha Pavlin, star 53 let. Pokojni je Že deli časa bolehal. Zapustil je ženo in pet otrok. V kraju El>\ država Minnesotta, je v maju umrl Janez Jerič. Pokojni je bil doma iz vasi Možjance pri Cerkljah na Gorenjskem. Zapustil je ženo in štiri otroke. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Snoči ob 31.01 je bila polna luna in zato se je bati, da bomo imeli nekaj Časa slabo vreme. Sicer so nam pa tudi vremenski preroki napovedali za julij in avgust deževje. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj aH manj oblačno. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 31, v Zagrebu, Beogradu in Skoplju 27, v Sarajevu 26, v Ljubljani 35, v Mariboru 34.2. J>avi je kazal barometer v Ljubljani 757.7 mm, temperatura je znašala 16 stopinj. _ Še o zločinu v Praprotnera pri Radečah. Poročali smo, da so našli v torek dopoldne v Savi v Praprotnem pri Radečah mrtvega železniškega uslužbenca Franceta Mavca, ki je bil zavratnO umorjen. A* sredo popoldne je bila obdukcija trupla nesrečnega Mavca. Zdravniška komisija je na glavi ugotovila težke, a ne smrtne poškodbe, zadane s steklenico, ne pa z nožem. Morilec je težko pošodova-nega Mavca zavlekel k Savi in ga vrgel v vodo, kjer je utonil. Pogreb ubitega Mavca je bil včeraj. Orožniki poizvedujejo za zločincem, vendar, kakor nam poročajo, do sedaj še niso nikogar aretirali. — Toča povzročila ogromno škodo. Po uradnih podatkih znaša škoda, ki jo je povzročila toča v Sisku in okolici milijon dinarjev. Vasi Selo, Grede, Dužica, Stupna in Jazlenika so najbolj prizadete. Površina uničenih posevkov znaša okoli 1S0O kata-stralnih oralov. Občinski uradi prizadetih vasi so napravili skupno prošnjo, da se prebivalstvu letos davki Znižajo. — Slovenec utonil pri kopanju na La-padu. Zagrebške >Novosti~ poročajo, da je na Lapadu pri Dubrovniku utonil kuhar tamošnjega hotela »Lapad«, ?51etni Franjo Lockner, rodom iz Slovenije. Skočil ie s čolna v vodo, takoj nato pa se ie pojavil na površju in s slabotnim glasom zaklical na pomoč. Še predno so mu priskočili na pomoč, je izginil pod vodo. Njegovega trupla še niso našli. Zdi se, da ga je v vodi prijel krč, ni pa tudi izključeno, da ga je zadela srčna kap. — Velik požar v Slovenski Bistrici. V Vrhlogu pri Slovenski Bistrici je izbruhnil v hiši posestnika Bračića velik požar, ki se je naglo razširil tudi na sosedna poslopja. Zgorele so tri hiše, več gospodarskih poslopij, skednjev in hlevov. Trije posestniki so ostali brez krova. Škoda znaša okoli 400.000 Din. — Samomori. V Dubrovniku si ie končal življenje mesar Jovan Popović. Skočil je v vodnjak in utonil. Vzrok samomora so bile rodbinske razmere in smola pri kupčijah. **i V Trebinju se je obesil pošt- ni uradnik Risto Kojević. Vzrok samomora ni znan. Mož je bil zadnje dni precej potrt in zamišljen. Našla ga je obešenega lastna žena v hlevu. Naglo je prerezala vrv, toda mož je bil že mrtev. Iz Ljubljane —I j II. državna realna gimnazija v luči statistike. Ravnateljstvo H. državne realne gimnazije v Ljubljani je izdalo Izvestje za šolska leta 1918-10 do 1030.30, iz katerega posnemamo, da je bilo v šolskem letu 1929-30 na gimnaziji 307 učencev in 448 učenk. Od teh je bilo novincev 388 učencev in 418 učenk, ponavljačev pa 9 učencev in 30 učenk. Na koncu šolskega leta je ostalo 378 učencev in 434 učenk, ker so se nekateri preselili v druge šole, drugi so izstopili ali pa so bili izključeni, odnosno odpuščeni. Z odličnim uspehom je dovršilo poedine razrede 13 učencev in 33 učenk, s prav dobrim 112 učencev in 145 učenk, z dobrim 144 učencev in 136 učenk, kot neizprašani polagajo izpite 2 učenca in 2 učenki, popravni izpit ima 73 učencev in 81 učenk, razred ponavlja 33 učencev in 37 učenk, pravico do Šolanja pa izgubi en učenec. Po narodnosti so bili razdeljeni učenci in učenke takole: Srbov, Hrvatov in Slovencev je bilo 376 učencev in 427 učenk, Čehov in Slovakov 1 učenec in 3 učenke, 4 učenke so bile Nemke, en učenec je pa pripadal nekemu drugemu slovanskemu narodu. Zanimiva je tudi razdelitev učencev in učenk po poklicu staršev. Največ je bilo na gimnaziji sinov in hčerk državnih uradnikov in sicer učencev 150, učenk pa 195; tem slede trgovci, industrijalci in rentniki (4$ in 40). dalje nastavnik! (33 in 57), obrtniki (26 in 20), kmetovalci 30 in 10) itd. NAJNIŽJE CENE in največjo zalogo razne kuhinjske posode emajlirane in aluminijaste priporoča tvrdka z želernino STANKO FLORJANČIC Sv. Petra cesta 35. Ljubljana Iz Celja —c Ponočni avtobusni promet na Dobrno se bo omejil zaradi pičlega obiska odslej le na nedelje in praznike. Le ob takih dneh bo vozil torej avtobus-iz Rogaške Slatine zvečer ob 19.6o in iz Celja ob 21.20 na Dobrno ter se vračal v Celje ob 22.30. — Avtobus mesta Celje. —c Ukinitev električnega toka v Celju. Prebivalstvo Celja in okolice se obvešča, da bo v nedeljo 13. julija falska elektrarna ukinila električni tok v Celju in okolici med 6. uro zjutraj in 14. uro popoldne, ker bo popravljala električni daljnovod in čistila transformatorske postaje. —c Otrok pod vozom. V torek zvečer je povozil kočijaž barona \Varsberga petletno hčerko gostilničarja *Pri pošti« Ko-šenine v Smartnem ob Paki in jo težko poškodoval. Deklica je na nepojasnjen način prišla pod kolesa kočije in ji je še? voz z vso težo čez trebuh Otrokove poškodbe so smrtno nevarne. —c Velika tombola vojnih invalidov v Celju. V nedeljo 13. t. m. popoldne bo na Dečkovem trgu v Celju velika običajna \sakoIetna tombola tukajšnjega krajevnega pododbora UVI. Tablice za tombolo, ki obsega krasne in bogate dobitke, si bo nedvomno nabavil vsak, ki sočustvuje z ubogimi žrtvami svetovne vojne. Iz Laškega V kopališču v Laškem je živahna sezona, tako v toplicah kakor tudi v mestu je polno tujcev. Vidi se, da je Laško Še vedno priljubljen letoviški in zdraviliški kraj. V toplicah so vse sobe že zasedene. Med odličnimi kopališkimi gosti sta občinski svetnik in podpredsednik mestne hranilnice ljubljanske g. Josip T u r k in dr. Fran T e k a v Č i č, odvetnik v Ljubljani. O« — Koturaški savez kraljevine Jugoslavije Triglavski pododbor v Ljubljani priredi v nedeljo 13. t. m. velike propagandne kolesarske dirke na progi Ljubljana-Jesenice. Dirke so odprte za vse dirkače, člane klubov Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije. Start pri mitnici v Zg. Šiški na državni cesti, za seniorske skupine ob 6.30, za juniorske skupine ob 7., za prvo razredne ob 7.10. Istočasno priredi na novo ustanovljena kolesarska sekcija SK Bratstva na Jesenicah prve klubske dirke. Po izvršenih dirkah sprevod po mestu, nato skupni sestanek vseh klubov v hotelu Triglav. Popoldne skupni izlet na Bled. Zaključek prijav danes 11. t m. Počitnice. — Zakaj greS na počitnice v tako dolgočasen kraj? — Ker imam zelo kratek dopust, pa se mi bo zdelo, da je neskončen. PRAVI : FRANCK vedno odlična kakovost! Sličice izpred sodišča Madžar Grošelj — Zaradi pomote v zapisniku so jo hoteli soditi Čeprav ima jetniško obleko in ni obrit, vendar se mu vidi, da ni kmečki sin. Sloka postava, neka eleganca kretenj, male, ozko roke in fine poteze podolgovatega obraza niso vsakdanje pri zločindh. Na Madžarskem ga je rodila mlada 21 rovka in kdo jo je ljubil ter kaj je bil njegov oče, njegov pravi oče, ne vemo. Žirovci niso tako nežni in madžarski kmetje so Čokati in štirioglatiii obrazov, kaznilnice pa menda na jetnike tudi ne delujejo tako požlahtnjevalno, saj so j:a poslali celo neobritega v sodno dvorano. Epileptik je in nezakonski seveda brez doma. Torej vlačugar in tat po poklicu, kaznovan že 15krat Iz ječe je prišel in iskal je dela. Kdo vzame v službo tatu? Pravi, da je prosil po Ljubljani kruha, pa je iz prazne kuhinje vzel še čovlje in suknjič. Nikdo ne more oporekati, da ni bil lačen in ni rabil obleke. Sploh je pa rad čedno oblečen, kakor je razvidno iz kronike njegovega življenja, ki je vestno zabeležena v dolgem spisku kazni. Le tega ni nikjer zapisanega, kako je nebogljeni sin dekleta iz žirovske dolino pričel do madžarskega materinega jezika. Ne zagovarja se, saj je teh stvari vajen in jih smatra le se za formalnost. Tudi ne protestira, ko državni pravdnik razširi obtožbo tudi zaradi beračenja, ker pravkar iz ječe izpuščeni tat iz navade v treh dneh ni našel službe. Čemu bi govoril, saj gospoda, ki mu še nikdar ni bilo treba iskati dela, tudi ne bo prepričal. Nič mu n* zameri očitanj, ker ve, da državni pravnik ie opravlja svojo službo natanko po UsKa-nih predpisih. Samo vljudno se pokloni zagovorniku, ki se trudi zanj le za božji eks-penzar in ginljivo slika bedno mladost epi-leptične sirote brez doma. Ne, ni brez doma saj je njegov dom kaznilnica, kjer ga nikdo ne preganja in ne zaničuje, zato pa zadovoljno posluša obsodbo na poldrugo leto robije in 3 !eta izgube Častnih pravic. Čemu bc pa častne pravice, ki mu jih še nikdo ni priznal, rabil v kaznilnici? Rubež napravi človeka iznajdljivega. Tudi gospa Ana iz ^iške je imela kredenco v kuhinji in lepe slike po >tenah. ampak kredenca je bila le iz desk zbita polica, ki jo je mož zopel razbil, predno so prišli rubit, slike pa niso bile njena last. Tam na zelenem štajerskem je imela njivico in travnik, ki ju je prepisala na sina, ko se je iant ženil, le užitek si je pridržala. Ko je zaradi teh stvari morala priseči, je protokol pisal mlad odvetniški kandidat. Po pravici inu je razložila, da ta užitek ni nič vreden, ker na njivici zraste i>strašn-> nič- koruze, da se delo ni plačano. Ona izmislila povedati, da nima od njive nobene loristi, mladi gospod je pa zapisal, da nima nobenega užitka. To pa ni res, ker je užitna pravica zapisana v zemljiški knjigi, in zato so radodarna mati mora zagovarjati zaradi krive prisege, češ, da je užitek hotela utajiti. Pred senatom se je razvila prav zanimiva razprava o pomenu besede užitek, ha-sek in nuc, kjer se ie izkazalo, da obtožen-ki ni znana beseda hasek, niti njen pomen, ker sama pravi >hacek;. Zapisano je bilo že pravilno, kakor je izpovedala, pa je zapisnikar prečrtal in napisal drugače, kor se nista razumela. Ponosno je oproščena gospa odšla domov, zapisnikar se je prijel za nos, tožnik se je pa obrisal pod njim za svojih 1011 Din. Tudi mala „Tatra" na Urški gori D\ocilinderski motor z 12 HP premaga najslabši gorski teren — Prvi osebni avtomobil 1700 m visoko Ko se je pred tedni vrnil velik« >Ta-tia-, kakor je podrobneje poročalo -Jutro«. *> svojega zmagovitega pohoda z Urške gore, je popolnoma ignoriral svoje manjš« tovariše, ki so stali ž njim v isti garaži-Kakor ima zmerom slabejši strah pred močnejšim, tako so se plaho stiskali mali Tatra-vozovi, ki jih ima g. Stiger pripravljene v veliki garaži, kjer čakajo svojih Kupcev, in zavistno gledali svojega tovariša ^Goljata«, ki je počival na lavori kali, pridobljenih pri svojem avtomobilskem višinskem rekordu. Le tam daleč v temnem kotu se je tiho muzal mali avtomobilček — dali so ga kot starino v kot na >užitek^r — saj je pa tudi bil eden izmed prvih, ki ie vozil po jugoslovenskih cestah, nad S0.000 km že ima na svoji grbi, ves siv je že revček od starosti, na več straneh, nosi vidna znamenja, katera si je pridobil pri raznih sakrobatski h nastopi h c v cestnih jarkih in pri vpodiranjus brzojavnih drogov; vendar je ponosno dvigal glavo, ko je >Goljatc pripovedoval o svoji vožnji na Urško goro. čutil je v sebi še večjo moč, kakor v svojih mladih dneh in je vidoma razodeval željo, da bi bil tudi on pripravljen enkrat naskočiti Urško goro — mislil si je: saj v avtomobilski vožnji ni več devica, bo že šlo. Isto željo je na tihem gojil g. Gustav Stojnšek. Ker se pa sorodno dušo zmiraj najdejo, ni Čudno ako si je izbral baš nje-ca, da izpolni svojo tiho željo za dosego tega cilja. i-Nesrečen. ki v nesreči biva samli si je mislil g. Stojnšek, zato si je izbral za svoje spremljevalce še svojega brata in gg. Voiovšeka in Kvaca, ki so bili pripravljeni, da sodelujejo pri tem drznem podjetju. In tako se je napotila imenovana družba z malo Tatro na Urško goro. V zgodnjih jutranjih urah smo jo odrinili iz Sloveni-gradca. Urška gora je bila zavita v gosto meglo, kakor, da bi se sramovala tega pritlikavca, ki se hoče pospeti v njene višine. Vendar on zato ni nič maral. Veselo je brnel mimo Podgorja skozi romantičen Suhi dol do gostilne Male. Ves prestrašen je priletel gostilničar gledat, kdo ga moti v teh zgodnjih jutranjih urah. Ko je videl naš avto nas je opozoril, da moramo plačati 70 Din avtomobilske takse. >Saj bi bila polovica za naš majhen avtomobilček tudi dovolj?* Vendar naredba je naredba. Ko smo obiskali še >rekonvalescenta* v osebi gamsa, katerega so pred dnevi ranjenega pobrali v gozdu in se sedaj pri Male ju nahaja v >bolnici- smo jo veselo odkurili naprej. Premagali smo brezhibno vse strme klance in'ostre ovinke, ter smo že bili na dvorišču gradu >Urškin dvor<. Tu smo srečali gospoda grofa, ki se je ravno podal na jutranji izprehod. >Pač ne greste na Urško s tem malim avtomobilom? Stavim, da ne pridete na vrh!c Nezaupljivo smo se spogledali, nemo smo motrili strme bresove Urške gore, ki se je ravno pred nami prikazovala iz jutranje megle. Vendar koraj-ža velja. Naprej! Po kratki vožnji smo ie pri kapelici, kjer s<> štiri razpotja od katerih desna strma steza pelje na Urško goro. V vseh akordih je začel brneti motor, kar v glavo mu ni šlo, da si upamo kaj takega od njega zahtevati. Ko pa je le videl, da ne razumemo nobenega -špasa -, nora gospoda«. Pri šiserniku zavijamo na desno, kjer gre položnejša pot do razpotja Slovenjeradec - GuŠtanj in je bil ta del poti tudi kmalu absolviran. Tako s« nahajamo pred zadnjim delom gore. ki je pač najbolj strm. Ako smo prišli do sem, moramo tudi na vrh, je bila naša parola. Z vso vztrajnostjo smo nadaljevali strmo pot — in avto je gotovo čutil bližajoči se cilj, kajti korajžno jo je rezal po strmi stezi navzgor, brezobzirno je premagal vse težave in zapreke, ki so se mu zoperstavljale ip. po približno pol urni vožnji, nas je že pozdravljala prijazna cerkvica sv. Uršule ... Živio, na vrhu smo ... Zapeljemo kar pred turi6tovski dom, kjer nas je navdušeno i burnim ploskanjem sprejela množica turistov in romarjev, ter čestitanja in izpraševanja kar ni bilo konec. >Ali vam ni zavrela voda v hladilniku?* nas je izpraševala radovedna gospodična. >Seveda, pa še kako — saj smo si med potoma kar hrenovke v njej kuhali!* Skoda, da ni moglo biti res —- saj motor je z zrakom hlajen — A Čim večje je bilo naše veaelje, tem srditejSa je postala Urška, ki ae je takoj po našem prihodu zagrnila v neprodirno meglo, a da bi bilo maščevanje še večje je zlila na nas vso jezo v obliki pravega planinskega dežja. A kaj je to bilo nam — zmaga je le naša. cilj dosežen — v domu nas pa čaka prijetna streha in še drug-š dobrine. Brhka oskrbnica Mimica, kar ni vedela s čim bi nam postregla, a nam se $a tudi prileglo. Le čas nam je prekmalu minil in bilo je treba misliti na odhod. Urški-na jeza kar ni hotela ponehati, in tako smo »e v detju in megli napotili zopet nazaj v dolino. Vožnja ie bila topot z ozirom na mehek in vsled dežja polzek teren izredno nevarna, a zraven tega smo imeli samo dve zavori. Pa je le šlo in po tričetrt urni voznu smo bili zopet na dvorišču gradu Ur-škin dvor, kjer nas je presenečen sprejel grof Thurn in nam Čestital na doseženem uspehu. Po prijetni vožnji skozi Suhi dol, smo srečno prispeli v Slovenjgradec, kjer al seveda ni dal nikdo dopovedati, da smo a tem malim vozom res bili na vrhu. Le ži-vordeč rododendron, ki je še pred tremi urami sanjaril tam visoko gori v svojem planinskem kraljestvu, a je sedaj sprednji d»T našega avtomobila, je pričal, da je tudi mali Tatra zašel med planince. A Urška gora tam daleč se kar ni hotela potolažiti v svoji jezi, da jo je premagal ta pritlikavec, še gosteje se je zavila v meglo in i« celo v šiovenjgradcu zlivala na nas svoio mokro jezo — no, pa sedaj smo se mi smejali in kdor se poslednji smeje, se smeie najbolje, iako smo zaključili naš uspešni smeli izlet pod gostoljubno streho tetke Laure, ki nam ie z materinsko ljubeznijo pokiila mizo z vsem dobrini. M čuda, da smo pri t^m kmalu pozabili na vs^> pr*> stand križe in težave, le šopek rododendro-na in lepo dišečih murkic pred nami na mizi nas je spominjal, da ie za nanii planinski svet. Za tujski promet v Ljubljani Tui>ko-promr-tni svet občinskega sveta je imel 7. t. m. sejo. Tajnik dr. Brilej je poročal, da izda v kratkem dunajska »Neue freie Presse* posebno, obzirno številko o Jugoslaviji z ilustracijami. Seveda bo zastopana tudi Ljubljana. Tujsko-promotni svet izda lepo ilustriran prospekt Ljubljane in okolic** v 10.000 izliskih in 4 jezikih. Sklepi zadnje seje dede ureditve in pospeševanja avtobusnega prometa in avtomobilizma so se izročili mestnemu gradbenemu uiadu v izvršitev. Banska uredba o avto bliaiicm prometu izide v kratkem. Maksimalna tarifa je že uveljavljena. Taksame-!r! se uvedejo s 1. avgustom t. 1. Orientacijske table za dohode na Grad bodo nameščene te dni. Komisija za pregledovanj.' sob za tujce prične v kratkem svoje delo. Načelnik, podžupan prof. Jarc je poročal o svojem potovanju preko Dunaja v Nemčijo; povsod je proučeval tujskopromet-ne naprave in ustanove (slavnostne ttrdne, reklamo, propagandno literaturo, pro-p.-kte. ilustracije, plane, pregledne karte, časopisje, informacijske pisarne, okrožne potne karte na železnicah, crojenje pokrajinske samobitnosti, razstave i dr.) Na prihodnji seji predloži več konkretnih predloaov kot sad izkušenj nemških tujskoprometnih organizacij in lastnih opazovanj tekom tega instruk-tivnega potovanja. Mestni fizik dr. M. Rus je poročal o notranji ureditvi ljubljanskih restavracij s stališča higijene in tujskeaa prometa. Za tujce prihajajo v poštev le hoteli. Manjše gostilne in prenočišča se podrede strogemu nadziranju. Ravnatelj Drag. Sebenik je poročaL da je bilo na poziv mest. magistrata doslej priglašenih od zasebnikov okoli 100 postelj za prenočevanje tujcev. Tudi nekaj peni:j bo po zmerenih cenah na razpolago. ženitev nadvojvode Albrechta Edini sin krvavega Friedricha Albrecht se poroči z ločeno ženo madžarskega poslanika v Sofiji Rudnave-vo. rojeno von Lellbach. Ta dama se mudi zdaj na posestva svoje matere blizu ^abadke. Te dni je prispel tja Albrechtov zasebni tajnik, da pripravi vse potrebno za poroko. Ženin in nevesta se poznata že dve leti. Pred dvema letoma se je seznanil Albrecht z gospo Ireno v Haagu, kjer je bil njen mož takrat mad/arski poslanik. Kmalu ie bil poslanik Pudnav premeščen v Sofijo, kamor mu pa izredno lepa soproga Irena ni sledila. Ta čas se je bila namreč intimno seznanila z Albrech-tom in dala se je ločiti od moža, ki ji ni delal nobenih ovir. Takrat je bil namreč Albrecht še resen pretendent na madžarski prestol in nevaren tekmec mladega Ottona. Zato se je najbrž poslanik Rudnay udal v svojo usodo, ker ni hotel delati preglavic svojemu bodočemu kralju. Ta čas ie preživljal Albrecht z lepo Ireno medene tedne nekje v Avstriji. Gospa je imela s seboj tudi svojega triletnega sinčka, katerga se je nenadoma polotila spalna bolezen. Od njega jo ie dobil tudi Albrecht. Ko je okreval, za kar se je imel zahvaliti v prvi vrsti Ireni, se je ves izpremenil. Do bolezni mu je bilo ljubavno razmerje z Pud nayevo navadna pustolovščina. Tako sta sodila o sinovi ljubezni tudi roditelja Friedrich in Isabela. Nenadoma se je pa vse izpremenilo. Albrecht je iziavil, da se s svojo ljubico poroči. Roditelja sta napela vse sile, da ga odvrneta od tega koraka, češ, da bi bile njegove aspiracije na prestol s tem za vedno pokopane. Oče in mati sta mu dovoljenje za poroko energično odklonila. Albrecht se je pa pritožilna »višjo« instanco, na samega poglavarja rodo-vine, za katerega je priznan mladoletni Otto. Kakor smo že poročali, ie odpotoval Albrecht k Ottonu v Belgijo, prosil ga je dovoljenja za morganatični zakon in se v zahvalo odrekel aspiraci-jam na prestol. Otton je z veseljem sprejel prabratrančevo izjavo in mu obljubil pod častno besedo dati dovoljenje za poroko takoj prvi dan, ko bo polnoleten. S tem so se sprijaznili tudi Albrechtovi roditelji in tako se bo vršila ?1. novembra Albrechtova poroka na domu njegove bodoče tašče. Stran 4 ^SLOVENSKI NAROD«, dne 11. julija 1930 Stev. 1=S5 Avgustus Muir: 44 Krog zločinov Roman Zmajala je z glavo in grof je epa* eil, kako so se ji zaiskrile oči. — Blagajno sem izpraznila včeraj, Toni. Toda to priča o vrsti ljudi, ki so se zdaj lotili dela. Možje, ki so umo= rili Viktorja Hallama in mi ga pustili kar tu na tleh, ne gredo v boj z roka* vicami na rokah. Sorgano je stopil k oknu in pogle* dal na vrt. — Nobenih sledov ne vidim na kras ju, kjer sva pustila truplo. Misli! sem, da bo na vrtu zdaj že kar mrgolelo policajev. — Na vrhi se ni nič zgodilo, — je dejala Julija Farrova. — Nič posebne* ga nisem opazila, čeprav sem bila že na vse zgodaj na nogah in sem ves čas pazila. Sorgan jo je začudeno pogleda!, po* tem je pa pokazal na kotiček vrta za *idom in vzkliknil: — Tamle sva ga položila — tamle! — Kaj se je zgodilo? — je vprašala Julija Farrova vsa razburjena. — Tički, s katerimi imate opraviti zdaj, niso neumni, Julija. Truplo Vik* torja Hallama je izginilo. »Za določeno ceno« Profesor Henry Caspian je vstal oornin.ia, kdo mu je pravil. Dejstvo je, da nahajamo v 4. izdaji Mayer-jevega leksikona ugotovitev, da so Habsburžani židovskega porekla, dočim je v naslednjih izdajah dotični odstavek izpuščen. Na morju. _ Gospod, ali naj vam pripravim večerjo tu na krovu ali se izvolite potruditi v jedilnico? — Veste kaj, vrzite raje vse skupaj v morje. žrebanje drž« rair. I«t#*f^ Dne 8. julija so bile izžrebane sledeče številke: Din 500 so zadele štev.: 29.234, 39.517, 58.828. Din 200 so zadele štev.: 8.064, 8.094, 9.706, 13.866, lb.O.c. ^ »I3t, il>.125, 27.742, 29.209, 29.232, 33.783, 36.647, 37.773, 38.172, 38.189, 49.455, 49.456, 49.462, 49.469, 58.852, 59.589, 66.454, 69.129, 69.147, 69.171, 69.184, 69.195, 69.406, 69.429, 73.982, 75.134, 76.606, 76.662, 77.213, 77.252, 78.014, 86.938, 87.248, 87,932, 96.611, 96.665. Izžrebane velike dobitke smo že priobčili v »Jutru« z dne 9. t. m. Za mal dobitek izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane, da omogočimo našim igralcem igrati na velike dobitke. Zadružna hranilnica r. z, z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 >eAia1i o£fciSf< Vsaka beseda M p&r* Plača se lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko t ~ Na vprašanja brc* znamke ne 1 nrtenvarfamo. - Najmanj** o&a* Wn S-— —— POLETNE novosTi za priletna — lahka damska in meška oblačila PRI N0UHK-U LJUBLJHIM \\rt^.'-.-r*{£rg štev. Is Dva natakarja izvrstna, ki sta izurjena v kavarniškem kakor tudi restav-rantskem poslu, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja je poslati na >Hotel Bosna«, Banjaluka. 2017 Za stavbe vsakovrsten suh tesan In žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60fl Veliko posestvo lepo arondirano, 42 joh., zidana hiša, 5 gospodarskih poslopij, vse v najboljšem stanju, polovica gozda za sečnjo, ostalo njive, travniki in sadonos-nik, z živina in mrtvim inventarjem prodam za Din 210.000. Pojasnila daje Hugo Walland, mesar in gostilničar. Loče pri Poljčanah. 2022 L Mikuš 1UBUANA Mesto 'rp 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni1 palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Lep velik kovček zelo pripraven za letoviščarje, poceni prodam. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2021 Trg. učenca In učenko s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, v trgovino mešanega blaga sprejme Anton Vodenik, Petrovce pri Celju. 2023 Devojko za vse posle, pošteno, močno in zdravo ter ne premlado, z znanjem nekaj nemščine, ki bi prevzela tudi hotelske sobe, sprejme takoj hotel Paar, Jesenice, Gorenjsko. 2018 Posečajte botel -restavracijo »Mariborski dvor« Oset Prenočišča, garaže, kopalnice, avto 5CT I. Stjepušin uffln. imih s; priporoča oajboljie tambare. tiče. tkole, partiture i ostale se-trebštiae za tra glazfcala. . Odlikom bo ptritkijtotfbl Cjeaid franko V novem hotelu Miklič je v podpritličju pripravljena lepa velika dvorana, društvom in klubom za zborovanja, seje in prireditve na razpolago brezplačno. Reflektanti naj se izvolijo pravočasno priglasiti — telefon 2737. Do zime bo urejena še druga dvorana za strelske klube. IHakuCatutni papir irtodaja uprava fS(vven6&ega fla\odaf ¥ t J % Najceneje in najbolje kupite žimo vseh vrst afrique (morsko travo), katero vam po želji odvije in raz-cefra ter očisti prahu samo pri Ivan M. Adamič Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. — Telefon 2441. UteMe Josip Zupančič. — Za »Narodno taskaroo«: Pran Jezeršek. — Za oprave » osi bsta: OttM CenstoL - Vsi v UnMjact