260. številka. Ljubljana, petek 12. novembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI KAROD. Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejeuian za avstro-ofrerske dežele za celo leto 1« za pol leta 8 irt. M četrt leta 4 (Id. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 jrld. M kr., za en mesec 1 *ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dožele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospod« učitelje na ljudskih lolM in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 pld. 50 kr., po poŠti prejeuian za četrt leta 3 *old. _ Za oznanila se plačuje od četiristopne peti t-vrste 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvold frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hisi št. :( ..gledališka stolna". Opravn ištvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročniuo, rekliiuiacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v' „Narodne j tiskarni" v Koluianovej hiSi. Ostavka francoskega ministerstva. Naš včerajšnji telegram z Dunaja zagotavlja, da je odstop francoskega ministerstva Fenvjevega veliko pozornost v političnih krogih vzbudil. Nij čuda. Kajti gotovo je nevesel dokaz, kako nestalne so reči na Francoskem, če precej v prvej seji parlamenta pade vlada, ki je bila mej praznovanjem parlamenta vzeta iz večine njegove in katera vlada zdaj stopa pred zbor in pravi: jaz sem to storila, kar si sklenil. In potem malostni uzrok odstopa! Pa da obrazložimo: Vtorek se je sešla francoska zbornica. Takoj ob početku seje je dalo ministcrstvo izjavo, da je ravnalo po zborničnih sklepih. Zakoni o duhovenskih bratovščinah da nijso slučajni, tudi ne nasilni, nego modri in potrebni. Oni so porok za društvo in državne pravice, katerih ne sme vlada pustiti, da bi se oslabile. Ti zakoni so temeljni, ne dotikajoči se niti dogme uiti vesti. Kdor jih zatajuje, zatajuje državo. A nekaj teh duhovenskih bratovščin je iz političnih strastij organizovalo upor zoper te zakone. Razpustilo se je 2G1 duhovenskih moških bratovščin; ženskih vlada ne bode razpuščala. Ministerska izjava nada ljuje, da se bodo zbornici predložila vsa pisma glede najzadnjih dogodkov na vzhodu — priporoča naučne zakone dovršiti ter zakone o zborovanji in tiskovne zakone. Vlada bode stare zakone toliko časa rabila, da bode zbornica nove sklenila. Zbornica pa splošnega svobodnega zborovanjskega zakona ne more zdaj skleniti, ker vlada ob klicu k domačej vojni ne more biti brez orožja. Pri odločevanji dnevnega reda za prihodnjo Grkinja. (Poslovenil K. O. S.) (Konec.) Mej tem je začel turški pevec svoje pesni prepevati, v katerih je v svojej ognjenej gorečnosti povzdigoval lepoto sultanovih žena do nebes; rabil je najveličastnejše prilike, noj-čudnejše dokaze, imenoval jih je bele golobice, zvezde polne vzvišene svetlobe, navedel je sa-firove oči, koraldaste ustnice, slonokoščene zobe, lase, na koje bi zamoglo biti oglje ljubosumno, z eno besedo, vse tiste laskave izraze, katere so podedovali arabski pesniki od svojih prednikov. Potem začne hvaliti sultana z izrazi, katere more najti le prilizovanje. Solnce in druge zvezde bi se morale skriti pred njegovim bleskom, njegova moč in velikost bi premagala široki nebes in veličanstvo morja bi ne bilo toliko, kot njegovo.' Cela pesen se je kon- sejo zbornice je potem zahteval Ferrv. d«I se inutjo obravnavati naučni zakoni pred zakoni o reformi magistratur in tiskovnega zakona. To njegovo zaktevanje je zbornica pri glasovanji odbila z 200 zoper 10I! glasov, ter je zbornica odločila, da bode najprej obravnavala reforme sodišč in tiskovnega zakona, potlej še le naukove postave. Zoper vlado so glasovali vsi radikalci, Zbornična seja je bila potem še jako viharna in sinova. Bonnpartist IJaudrv d'Asson je imenoval zdanjo francosko vlado pobalinsko, on je dejal, da upa, da je zdaj republika v zadnjih izdibljajih ali nn umiranji. Itaudrv d'Asson je bil vsled tega začasno iz zbornice izključen, a vsled Bplolnega nemira je Gambetta sejo moral skleniti. Celo ministerstvo je dalo potem svojo ostavko ali demisijo samo zarad tega, ker je bil Ferry-jev dnevni red zavržen. Odličnejši republikanski listi sicer upajo, da ostane ministerstvo še na svojem mestu, radikalni časopisi pa hočejo ali novo vlado ali pa razpuščenje zbornice. Nezaupnica Ferrvju je tudi nekaka nezaupnica Gambetti. Kajti ta ga je na mesto zmernejšega Frevcineta poklical na ministerski stol. In še san o en dan prej, 8. nov, je sprejel Gambetta dopisnika velicega dunajskega lista in mu prorokoval, da bode vse gladko izteklo, da bode vpčina ministerstvo podpirala, ker je ono izvršilo nje voljo. Kakor dogodki kažejo, Gambetta sam ne pozna svojih ljudij. Torej tudi nij tak samodržec in tako silno vsemogočen, kakor baron HUbner in drugi mi sijo, ki nam prorokujejo, da Francozi, kadar se njemu zljubi, polete v krvavi boj zoper evropski mouarhizein. Kakor je videti so Fran- čala tako, da stoje nebo in zemlja, senijl in raj v enakej vrsti. Nemogoče mi je našteti tukaj vse neumne besede, katerih se je po-Bluzil. Vendar bogati, inilodoneči jezik in rahle lepoglasne besede so odlikovali petje, tako, da je bilo kljubu pomanjkanja duhovitosti poslušati \endar prijetno. Ko pride vrsta na tujega pevca, postane njegov obraz osormjši, njegove oči, katere povzdigne kvišku, poživi navdušen ogenj, potegne z roko po svojih temnih laseh in začne naslednjo pesen : „Kaj delaš tu v sredi te bliščobe, tega veselja, morejsko dete, grška hči V Zakaj si zapustila svojo domovino se svojimi bogatimi ravninami, sinjim morjem in vedrim nebom? Zakaj svojega brata, ki te je za mrtvo imel, ker nij pričakoval, da te bo dobil kedaj one-časteno ? nAli ne čuješ glas kristijanov, ki segajo po orožji zoper svoje zatiralce, da bi bojevali za lastno svobodo V Ali ne veš da te je Grška cozje svojeglavi, in si ne dajo od Gambettove vlade niti tega malega diktirati, kaj se ima prej, kaj kasneje na dnevni red postaviti, nikar pa, da bi se dali za pustolovna velika dela zlorabljati. Prihodnjo pomlad bodo na Francoskem nove volitve. Od teh bode odvisno, ali bode zbornica ostala tako nestanovitna in slabo organizirana, ter nedisciplinirana, kakor je zdaj, ki vedno vlade meče in menja, ali pa se bode konsolidirala uže na jedno ali drugo stran: na konservativnejšo in mirnejšo, kar bi bilo želeti, ali pa na radikalnejšo. To poslednje bi res morda po Thiersovem prorokovanji moglo prouzročiti, da je ne bode več, republike. Žalostno bi pač bilo, ko bi najnaprednejši narod evropskega kontinenta zdaj Črez skoro sto let po svojej prvej republiki spet v drugič dokazal, da nij sposoben sam vladati se. Potres v Zagrebu. Cesar je brzojavno poročil do bana hrvatskega svojo žalost nad silno nesrečo, ki je zadela njegovo mesto Zagrt b vsled potresa ter je iz svojega daroval unesrečenim Zagrebčanom 10.000 gold. Prebivalstvo Zagrebško je bilo vtorek ves dan silno preplašeno. Zvečer pa so se napolnile kavarne in gostilne v nepoškodovanih hišah : cele rodbine z otroci vred so sedele vso noč okolo miz, namesto plina razvetljali so sobe sveče; drugi so prenočili v kočijah na prostem. A tudi po hišah, ki nijso bile oškodovane, ljudje nijso vso noč on zatisnili boječi se, da se moida potrt s ponovi. Sredo pa je bilo po Zagrebu vse polno ljudij, ki zdaj nemajo nikjer stanovanja. Žtir- vzdignila na boj pripravljena, in da kliče po 1 svojo sveto zastavo vse svoje otroke? „ln vendar, grška hči, ti Še prebivaš v sredi sladnega veselja, pozabljaš svojo domovino in svojega I Joga, dokler te Grk v nevarnosti za svoje življenje ne spomni tvoje dolžnosti!" Komaj se more misliti, kak vtis je to petje naredilo v haremu, misli si, kako naenkrat je prišel glas vstaje v krog teh nedolžnih mirno tja v en dan živečih žensk, izrazi boja in maščevanja v zavetje miru in razkošja. Oči vseh obrnejo se polne strahu na obličje sultanovo, kateri je nepremakljivo sedel in le z roko dal neznaten miglaj svojim mutcem. Ti stopijo bliže, primejo drznega pevca in kmalu se zapro haremska vrata za obsojenim. Le prekmalu zve nesrečna Enneh osodo svojega brata! Nepopisljiva bridkost prešine njeno notranje; .cerajl jej postane zopern in ve njene misli so obrnene na beg in maščevanje. Ubežati hoče iz serajla, poiskati Grke, najst komisij ogleduje oškodovana poslopja, vendar nijso mogle vseh v jednem dnevi ogledati, ker nij je skoraj hiše, ki bi bila neoškodo-vana. Kar je hudo oškodovanih hiš so vse iz-praznene. V noči od vtorka na sredo nijso smeli po hišah svetiti s plinom, ker se je bilo bati, da so plinove cevi kje popokale vsled potresa in bi se zgodila še kaka nova nesreča. Koliko je ranjenih, ne ve se tudi zdaj še, a mno^o jih je takih, ki ne bodo več ozdraveli. Podžupnijskega litografa S t a n i ć a je ubil zrušen dimnik ravno ko je bežal iz hiše se svojim otrokom. Potres se je ponavljal v Zagrebu potem še trikrat a brez slabih posledic. Ob prvem silnem potresu so pričeli po vseh cerkvah zvonovi sami od sebe zvoniti. Narodni muzej zoologiški je silno poško van in nekatere zbirke so popolnem uničene; na pol uničen je tudi kemiški laboratorij, kateri se bode komaj v jednem letu mogel za predavanje urediti. Škode je silno. Okolo 3000 bil je poško-vanih in vsaka ima Škode okolo 500 gl. Cerkve same imajo škode za pol milijona. Delavcev je malo in cena materijalu za zidanje je nerazmerno poskočila. Krovne opeke n. pr. velja jedna tisoč 30 gld. Toliko škode, kakor je potres prouz-ročil na poslopjih, pa imajo Zagrebčanje tudi na pohištvu, kajti zdrobilo se jim je vse, porcelan, steklo, ogledala, slike itd. Tudi okolico Zagrebško je potres silno razdejal. Vsa vetja zidana poslopja so na pol porušena. Gotiška cerkev v Remetah in stara cerkev v Čučerju je toliko oškodovana da se je morala zapreti, isto tako Še več drugih cerkev. Sv. Ivan je močno poškodovan. Stari grad grofa Draškovića je v vseh delih razpokan. Grad sv. Helena g. MikŠiči nij več za stanovanje a stolpi so se sesedli. Ulaznica v Stenjevci in ženska kaznilnica pri Zagrebu sta močno poškodovani. Tudi drugod po Hrvatskem je potres učinil mnogo škode, razkrival strehe in podiral dimnike, tako v Vrabčah, v Brckovljanu, v Karlovcu, Sisku, Martinskej vasi, Križevcih itd. Vendar najhuje je bilo v Zagrebu. Po I i t i čil i raz,g led. Notranje «!«'£«* IV. V Ljubljani 11. novembra. Pri dopolnilnej volitvi kandidata za državni zbor v bukovinskih mestih Sučava, Badavec, Seret je bil 9. t. m. voljen vladni ali avto-no ni i stiski kandidat, okrajni sodnik v Su- čavi, Kornelij KosoviČ. Dobil je 744 glasov, Oflenheim in Miskolczv, ki sta tudi kandidirala, sta ostala v manjšini. Dunajska oficijozna „Montags-Revue" konstatira v svojem zadnjem članku, da so zadnjih dvajset let češki Nemci vse druge Nemce v Avstriji zatirali ker so le oni vladali nad vsemi. V ■■ Milje drr.uc. I IciiifttUo vprašanje se vleče na dolgo kakor morska kača. Turčija vidi, da se od Evrope" nema ničesa bati, zato je pričela zopet svojo perfidno igranje: „albanska liga" je postala zopet važen faktor — vsled turških novcev in tudi — Derviš paša te albanske lige ne more ukrotiti. Črnogorci sumijo, da je Derviš paša odposlan mej Albanci ščuvat. Novi srbski vnanji minister je poslal C. t. m. vsem srbskim diplomatskim zastopnikom po drugih državah okrožnico, ki izraža njegov program. Mijatović pravi, da se morajo na Srbskem uvesti reforme, da se mora Srbija v pravem duhu ustave vladati, reforme da imajo zadevati tudi trgovino, da se bode ta razvila; zato pa da mora Srbija v prijateljstvu živeti se sosednjimi državami, a mora Srbija pravice drugih držav spoštovati in svoje dolžnosti izvršiti. — Dne 8. t. m. se je v Tourcoingu na ■Francoskem raznesel glas, da bodo maristi izgnani. Vsled tega se je zbralo pred tamošnjim samostanom okolo 5000 ljudij in prišlo je mej pristaši vladnih naredb in prebivalstvom, ki ne mara za znane marceve dekrete, do krvavega boja. Okolo GO osob je bilo ranjenih, mej temi več nevarno. V Londona je bil vtorek banket na čast novega lord-majorja. Na tem banketu je dejal Gludstone, da mu irska zadeva dela največ skrbij. Od parlamenta bode zahteval večje oblasti, če bode treba, da se bode na Irskem red vzdržal. Glede vzhodnega vprašanja je dejal Gladstone, da hoče angleška vlada samo to, da evropski koncert izvrši sklepe berlinskega dogovora, sama pa da ne želi nobene posebne akcije, ne želi ločiti se od evropskega koncerta, ter ne dvomi popolnem, da bi evropski koncert ničesa ne dosegel. Sultan da je brzojavi!, da bode denes ali jutri Ulcinj izročen Črnogorcem. Glede Afganistana je dejal Gladstone, da more tam Anglija zagotoviti neodvisnost prebvalstva in biti ž njim v prijateljstvu. Doslej se to še nij doseglo, a bode se doseglo. V Afganistanu je uže 30.000 angleških vojakov menj. — Vse angleške novine, konservativne in liberalne, so močno zadovoljne z Gladstonovo izjavo, češ, da je pomiriteljna. V JužneJ liriki se je boj zoper Angleže pričel. Poroča se namreč iz Cap-stadta, da je polkovnik Clarke prisvojil si Mo-letsauovo gorsko tvrdnjavo, mej tem pa je njegove vojake od strani napadlo 5000 Afri-kancev ter se je Clarke moral odmakniti nazaj ter zgubil precej vojakov. Vsi domači rodovi so se uprli zoper Angleže. F) opisi. Z G«»-ei. " - • m 10. nov. |Tzv. dop.] (Prevdarek.) Zadnji list „Slovenca11 je nepoklicano storil napad in izrekel „trdo obsodbo" nad „lastnimi brati" nad lO.Vimi slovenskimi duhovniki, ki smo naročeni na „Narod". Težko je molčati k takej provokaciji, vendar se prosi „Slov. Narod", da naj molči, ker trezni možje to stvar sami razsodijo, in ker tudi izmej onih 1500 „nenaročnikov", ondi omenjena „večina", dobro ve, iz kakšne glave da pride „obsodba". Le to: Aleševčevih vislic se mi ne bojimo! Marveč dokler bosta „Narod" in „Slovenec" taka, kakor sta zadnji čas, bomo z veliko boljšo vestjo čitali in čitati dopuščali „Narod" kot pa „Sloven3aM. Mnogi, ki so pazno brali oba lista zadnjih 5 let, so se prepričali, da bi bilo „s strogimi določili katoliške Cerkve" prej groziti po huj šl j i ve mu „Slovencu", kot „Narodu". Zato mi zaupamo „Narodu", dokler bo pisal tako pošteno, kakor zdaj piše. Za svoj stanovski organ parni ne smatramo ne „Naroda" ne „Slovenca", ker od takega kaj več pričakujemo, za to pa nemarno pri prvem nič besede in tudi za sedanje obnašanje ne garancije, druzega nas je — sram. Naše stališče je mirno in spravno delovanje za dušni in d uievni napredek milega nam slovenskega naroda; iz „Slovenca" se pa očitno vidi, da v miru — umira, v prepiru — oživi. Ker imamo tedaj še nekaj duhovenske dostojnosti, nas je sram takega organa. — Zadnji čas je pa, da se neznosna za leva poravna. Iz Maribora 8. novembra. [Izv, dop.] Vladni in drugi časniki so nam prinesli novico, da je Nj. cesarsko veličanstvo župnika v Lem-bahu g. Lovro IIerga za kanonika pri Labud-skem stolnem kapitelnu v Mariboru imenovalo. To imenovanje je tukajšnje narodne kroge vse obveselilo. Gospod Herg je izvrsten mož, tako kot dušni pastir in izgleden duhovnik, kakor tudi kot odličen slovensk narodnjak, kije pri vsakej priliki svoje rodoljubje pokazal. Iz dobrega vira vemo, da je bil od ško-fijstva postavljen v terni znani g. Scbuscha prvi, a gospod Herg še le drugi. Da je k ljub u temu imenovan bil, je tudi znamenje, da včasi vendar gre zasluga nad protekcijo. potem za orožje prijeti, mej njimi se bojevati in se svojo smrtjo maščevati domovino in brata. Po noči in po dnevi jej hodijo le take misli po gluvi. Pa koliko ovir je morala še odstraniti, koliko težav premagati, da bi ta sklep izvršila! Kako naj bi prekanila pazljivost sužnikov, koji so s tražili ženske v serajlu? Kako hoče uiti očem zoprnih skopcev, kako priti skrita Črez velike nasade, kjer je bilo skoraj nemogoče, se le enkrat prestopiti, da bi je ne videl kak vitar, kateri so obdelavah vrt? Kako hoče zidove priplaziti, kako ne zaiti v samotnih dolgih cedrovih drevoredih? In nazadnje, kako hoče premotiti telesno stražo sultanovo in kako naj bi gledala brez strahu topovom nasproti, kojih krogle dosežejo zidovje in mirne valove Bospora ? Nič nij zamoglo Knneho odvrniti od njenega enkrat storjenega sklepa, nij se bala mnogih nevarnostij, koje bo morala prestati, ne strašne kazni, katera jo Čaka, če pade v roke svojih preganjalcev. Neka temna noč zdi se jtj slednjič pripravna za izpeljavo njenega namena. S pomočjo svojih z ziatom pretkanih rut, katere skupaj zveze, spusti se po zidu harema na tla, splazi se tiho in počasno mej spečimi vrtarji, vidi brez trepeta, kako se orožje vojakov bliska v nočnej tmini in pride na zadnje do tretjega obzidja blizo veličastnega kioska, katerega je sezidal, če se ne motim, Selim III. Enneh išče povsod, pa zastonj, kacega izhoda. Zid preplezati je bilo nemogoče; tudi se nij moglo misliti straže prekaniti in skozi vrata' priti; dneva čakati bi bilo za njo enako po-gubno; slednjič stori obupen sklep. Bil je namreč skozi zid vodotoč napeljan, ki je segal. do Bospora in po katerem se je odtekala iz serajla voda. Enneh se splazi po tem vodotoku' in kmalu je bilo tudi tretje obzidje za njenim hrbtom. Čeravno za sedaj prosta, vendar nij bila še dolgo brez nevarnostij, ker je morala prej priti na nasprotni breg Bospora; v slab čoln stopivši, pride na zadnje na drugo stran. Ves dan je bila potem v Galatskih gozdih, da bi je ne pekli solnčni žarki, in ko se večer približa, bila je tako srečna, da dobi nekega karavanskega vodnika, ki jo je posadil na vel-blod in pridružil svojemu krdelu. Vendar ženska, ki je všla iz serajla, potovati ne more tako očitno, zato zapusti tudi Knneh uže pri prvem mestu, h kateremu je prišla, svoje sopotnike, ker se je bala, da bi je ne spoznali. Vendar na širokem pustem polji, ki se razte-guje mej Carigradom in Drenopoljem, morala je prestati brezštevilno muk in gotovo je bilo za slabo žensko, ki je dozdaj živela v serajlu brez dela, teško, da je bila tako sama na širokih ravninah Tracije. Namesto po mehkih šarenicah js morala s< daj hoditi po osatu in trnu, namesto hladu citronovih drevoredov pre-pekali so jo tukaj solnčni žarki, pred katerimi je nij branila nobena senca in katere tudi nij ohladil dež; tukaj nij .dobivala hladilnih pijač, ne prijetnih sladčic, le mlačna, na pol gnjila Iz ««r.». novembra. |Izv. dop.] Zopet nam je vzela smrt mlado življenje. Pokopali smo včeraj pravoslovca Fr. Lubeya, jednoletnega prostovoljca, ki mu nij bilo dano, v zeml ji bratovskej najti pokoja. Hanjki, rojen je bil Mariborčan, obiskoval je gimnazijo nekoliko v Ljubljani, deloma v Trstu; poln lepili nadej prišel je na vseučilišče, a smrt mu je zabranila daljno delovanje. — Na pokopališči ločili so se tovariši od njepa, vseučiliščniki in vojaci, ko ga je grob zagrnil na vedno. I). Iz Idrijo 9, nov. [I'.v. dopis.] V zad njem dopisu sem obljubil o važnosti in potrebi nove ceste iz Spodnje Idrije do Cerknega in Tolmina obširneje pisati; a nekoliko je uže zapopadek tega uradna „Laib. Ztg." prinesla, ter je bilo tudi v „Slovenskem Narodu" štev. 245 priobčeno; zatorej opomnim jaz še samo nas'ednje: Kdor pozna svet mej Spodnjo Idr jo in Zelinom, in ve, koliko divkn morajo jI če vati ubogi Tolmirci, ki imajo sv« ja posestva večinoma po hribih ; kdor ve, da njih prid« 1 k, ako ga hočejo prodati, morajo na hrbtu v koših znositi v Idrijo, ali pa ga drugim prekup-cem pod vsako ceno dati, ta se bode gotovo začudil, da še denes nij skozi to lepo in silno romantično dolino, kjer se Idrijca tako lepo vije, vozne ceste. Koliko bolje bilo bi potem za delavne in talentirane Tolmince, ko bi enkrat uže cesto imeli, da bi svoj pridelek, posebno sadje, katerega to pridno ljudstvo veliko pridela, lahko na vozove naložili in ga peljali v prodaj, kamor bi jim bilo drago; « tudi drugi večji kupci bi raje do njih hodili, in koliko ceneje bi se potem tudi tukaj sadje dobivalo. Da se od naše strani ta cesta še nij pričela delati, za to gre največja hvala znanemu gosp Onderki, kateri je prvi cenil to tlelo menda 75.000 gld., — in dne 30. avgusta t. 1. se je po licitaciji oddala za 14.21C gld. Ka košen razloček je to! Leta 1877 bil je vojvoda VVUrtemberg z nekim vojaškim oddelkom tukaj; prilično je omenil tudi te ceste, in se nij mogel začuditi zgoraj omenjenej visoko stavljenej Onderkovej ceni. Rekel je, da s 15.000 gld. si jo upa narediti, in glejte, kako jo je dobro zadel! Rekel je tudi, da je ta cesta v vojaškem oziru silno potrebna, in da bode on z vso močjo delal na to, da se kmalu izgotovi, a žalibog moral je uže drugo leto iti iz Trsta v Dosno. Ilavno to leto spomladi bil je prejšnji župan g. Val. T r e v e n sam pri deželnem pred- voda je bila njena jedina pijača. K vsemu temu pride še trud, ko je morala celi dan in celo noč le naprej iti, mej tem, ko se je ši roki obzor razprostiral pred njenimi očmi brez konca in kraja in pod njenima nogama pripekal vroč pesek. Vendar srce mladej deklici ne upade. Večkrat je bila primorana, da pot svojega cilja nij zgrešila, slediti od daleč posameznim turškim četam, ki so sle na bojišče; večkrat so jo zopet srečale trope divjih šakalov, kateri so jo vznemirjali; za požirek vode dala je večkrat kakemu velblodovemu poga-njaču drag demant in polovico svojega življenja bi darovala za eno samo mirno in brezskrbno Bpanje, kakor ga je vžila tolikokrat v haremu. Na zadnje vendar popusti puščavo za sabe, zrak je postal čisteji, sobice menj pekoče, zemlja je bila pokrita z zelenjem in studenci so jej dali hladno pijačo. Kmalu spo/.nn njeno oko gore v Moreji, 'Jjubo Tesalijo in svoje brate Grke! Sedaj se probudi k novemu življenju, k sedniku g. VVidmanu, s prošnjo, naj bi slavna vlada delala na to, da bi se omenjena cesta pričela delati, ter mu je tudi pismeno izraženo potrebo in važnost te ceste izročil, ker je bilo tukajšnje ljudstvo tačas vsled znanega preganjanja ob vsak zaslužek. Ali g. Widman, „meso od mesa", mu odločno in osorno reče: „die llegierung baut keine Strassen !M Dasi-ravno mu je g. župan povedal, da on to dobro ve, ter da je prošnja njegova le ta, da bi vlada malo priganjala k /vršitvi, a žalibog bilo je tudi vse to brez zaželenega uspeha. Tudi letošnjo spomlad bralo se je v čaj nikih, da vojaško ministerstvo Želi vojaško ali državno cesto tukaj črez imeti, (kar je ob času \Yiirtemberg želel). Bralo se je nadalje, da so uže inženirji deloma kantonsko epsto iz Loke skozi Poljane na Cerkno, Zelin, Tolmin in Gorico ogledovali. A kdor taisti svet pozna ter ve daljavo, ta gotovo ne bode svetoval cesto delati tam. za deželo kakor tudi za državo bilo bi bolje in koristneje, ako bi se ta cesta naredila iz Kalcev pri Logatcu, črez Idrijo, Želin, Tolmin do Gorice. Ta proga je skoraj brez vseh klancev, lepa in ravna pot, in slednjič, kar je še najvažnejše, več kot tretji del krajša od one črez Poljane. Tudi vojaki bili bi na tej ce.ti z vsem bolj oskrbljeni, ker je več in večjih vasij, in sploh bolj obljuden svet. Zato nas je jako veselilo zvedeti, da si sam g. deželni predsednik "NVinkler hoče ogledati to cesto, ker važnost njena nij samo za naše mesto neizmerna, ampak za celo deželo in gotovo največja pa za državo. Iz li.<»«l Jan i nit koiiKichiiriii trgu. (izučen) z dežele, marljiv in soliden, sprejme se v službo v nekoj velikoj prodaJHlnici z mešanim blagom, ležečej na deželi na KruviiJMkeiii ob železnici. Ponudbe sprejema opravnistvo tega lista. (570—2) § Gosti In arjem! § \f Lepa in friina v čeva ""»bi ;>] na debelo in drobno prodajejo se prav # ■J po ceni ITI V psi X£e£a.s'j£ y VI v Krakovem št. 8. * V Tu so kupujejo tudi zajčje ^ože O >n druge cLlvjačin.©. (519—9) ■ | ■*■ JB\ Itla. vi«*. Marij m celjske kapljice za želodec, liepresežno izvrstno zdravilo zoper \ne bolezni v želodci in nepresežno zoper ne-slast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napibnenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ielodoi, pre-obloženje žeiodca z jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo. Grlu VIKI /,Sllno-» ; Lekar <'. llratlj, Kremsier, Moravsko. Jedna Bklenica z navodilom, kako se rabi, stane Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnoveni trgu; lekarna J u I i j pl. T r n k 6c zy, na mestnem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. K' i/. /. o I i. V (5 o rici: lekarna A. do Girnn-coli. V Ajdovščini: lekarna Micli. (iu-g 1 i c 1 ni o. W Svaritev! Ker so v zadnjem času nas izdelek posncinlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenib zalogab in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijineeljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Maria-zellur Magentropfeu — Jtrady ft Dostal — Apo-tbeker, sklenica mora biti zapečatena z nadim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba iMarijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utis-neno sodnijsko spravljeno vnrHtv«>iio xiih-lueuje in zavoj mora biti zapečaten z našim TnrNtveniiii sna nun j i-m - Izdelki podobnega ali istega imena, ki m-iuujo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. —15) TTstsizxo-vljera.o 1858. p Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z niedalijo /a ♦ napredek in v Lincu se srebrno medalijo 1. 1875. I Kraj za naročevanje vezenine oIoill. Zlate ^SP/^ t Veliko medalje atestov ml različnih *3lfcjr"i-l»:::li&flBffigjV prvih zdrava. r;i/.s(;i \ . «9^*^^^ avtoritet. Tvorniško p znamenje. Najpopolnejši živež dojenčkom iu slabotnim otrokom. 0Av^aogto8gKofa Dunaj, L, Naglergasse I. V Ljubljani v lekarnah Vilh. Mayr, G. Piccoli, J. Svroboda In Jul. Trnkoczjr, ter v vseli lekarnah cele dežele. Svarilo. "TSSfeC* Samo prava, ^ imaj., pokrovki * ?ru. Iju- puli ^ stojeeo iv; Nknt- registro- vauo > a i -i u i m znamenje. a/ NB Pri nepravih skatljlcah ne nahaje se na ctiouetti pokrovčka rokopis oentral-depo-sitira F. Berlyak-a. (561—3) I IzdateJj in urednik Makso Armić. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".