242. številka. ) Trst, v ponedeljek 21. oktobra 1901. Tečaj XXVI Izitji toiral s» ruun ofdeij n pricnikov. o?) 4. uri Varo^nln« za ~elo leto........34 kron za pol let«.........12 „ za •■ftrt let«........ C, za e a ........ 2 kroni ♦ro"-siao -e piafevau nasrti. Na na-fc prll itiif air.i£nine ■« oprava ne ilriL t lobakarnah v Trstu se predajajo po-sa. i?x-ie Številke po d itodnk (3 avč.i; i «*n Trsta pa po 8 atotink {4 avč.) Telefon Stv. >»70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oflaai • d raČDDBio po vr»tah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poalana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se poMljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Saročnino, reklamacije in oglase sprejema npravnifitvo. Naročnino in ogi»a* jt plačevati loco Trat. UrednlitTo In tiskarna se uabajata v ulici Oarintia Stv. 12. I* pravniStvo, In aprftjemauje inserutuv v ulici Moli* piccolo Siv. 3, II. iiHdnti. Ladajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik konsorcij lista „Edinoat" Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu cccooocooooooooo Vabilo na redni občni zbor politiriiririt društva „Edinost" ki se l>o vršil v nedeljo dne 27. t. m. ob 4. uri pop. v dvorani „Narodnega doma" v Barkovljah p sledečim vsporedom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. ti. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odl>ora. 5. Eventuvalnosti. V Trstu, dne H». oktobra 1901. Na obilno udeležbo vabi ODBOR. nacionalistična stranka stranka šovinizma in taka ntranka se da vzdrževati le na jezikovnih mejah, nikakor pa ne tam, kjer narod prebiva kompaktno in posebno tam, kjer se gospodarski razvija in dviga, kjer je ta gospodarski razvoj jamstva polne zmage naroda, kakor pri nas na Goriškem. Sploh ne morem razumeti, da list »Edinost« ne loči pojmov »naroden« in »naeija-lističen«. V tem smislu izrazil sem se tudi v deželnem zboru goriškem, da nisem nacijona-list, in sicer o dveh prilikah. Ko je bila na dnevnem redu užitni na na pivo, povdarjal sem, da vem dobro ločiti svoje stališče kakor politik in narodnjak od položaja kakor deželni odbornik in razločevati korist dežele od ko-i risti posameznih občin. Naravni razvoj — in tako nas zgodovina uči — vsakega naroda je tak, da 6e pri boju proti tujemu plemenu I najpoprej razvije plemenska strast in ta mnogokrat odločuje obstanek ali neobstanek, posebno manjših narodov. Iz tega razloga tudi ne obsojam nacijonalnega šovinizma na jezikovnih mejah, kjer se instiktivno razvija i u j e n a j- - mogočnejše sredstvo, da se n a- ■ . jij. rodnost ohrani! Obsojam pa gojenje IfcJClVci. t narodnega šovinizma v takih krajih, kjer ni Prejeli smo in objavljamo: več sredstvo za ohranitev narodnosti, marveč Slavno uredništvo! strankarstvo brez konečnega cilja t. j. go- Z ozir« m na članek od 16. oktobra t. 1. spodarskega razvoja naroda, št. pod naslovom »Tudi pred svojim Kjer gre za boj za narodnost, ne gle- prsgom !« prosim, da sprejmete sledeče mojo dam, kakor se sploh v boju ne sme in ne izjavo: more gledali, ali škoduje nasprotniku ; kjer I/ menovanega Članka sklepam, da se pa ta boj ni potreben, tam imam pred očmi na uredništvo »Edinosti« obra- le koristi svojega naroda. Če se gre za Č a'o ni i i politični n a s prot n i k i iz- obrambo in ohranitev narodnosti sem, kakor v koriščaje mojo izjavo v deželnem zb. ru. da vsakem boju za ofenzivo; kjer pa ne gre za to, nis^m naeijonalist. Iz tega članka in iz prej- sem proti vsakem boju. »njih na tudi moram sklepati, da uredništvo V drugič sem se izjavil v deželnem »Edin« -t« napačno tolmači izraz »naeijonalist«. zboru, da nisem naeijonalist, ko je slo za Na<'i;<*nai stično stranko smatram jaz ono, ki preložitev učiteljišča iz Kopra. Tudi tam sem alstiab rai«i gospoda rske in socijalne abstrahiral od narodnega vprašanja in kazal organ za<■ je svojega ljudstva, katere glavno na stvarne razloge, ki govorč za preložitev iz načel" ni izključno ljubezen do lastnega na- Kopra. Iz napadanja domačih klerikalnih in roda in p—tivno delo, marveč !>oj za oi.ram.bo osebnih nasprotnikov rad' teh dveh izjav jezik.i m jez kovn i» mej in sk.iša to d.-seči moram pač soditi, kakor vsakdo, ki se bavi s jm» fanat z-»vanju narodnega čutstva, jk> vzbuji političnim življenjem in pozna posamične po-sovraštva proti nasprotnemu plemenu. Iz na- litične pojme, da nasprotniki ali ne um^jo eijona! -*a g< vori plemenska strast. Narod- izraza naeijonalist ali pa ga nočejo umeti. njak in nae jonalist sta meni d i- Le čudno se mi zdi, da uredni-f e ren t n a p o j m a. Zato izjavljam, št v o »Edinosti« hodi s takimi da - e m naroden, a nisem nacijona- ljudmi in izraža ponovno obli - t. Nari.;ii - } a je tlel humani tete; za- žalovanje, da nisem nacijona-rad, te^a tu ! n -» m internacijonalist ter *»ma- list. Dr. H. Tuma. tram polni razvoj čuta narodnosti kakor po-1 - iroi razvoju čuta humanitete. — Za-me ie n i*. • « • * » , „ „ Politični oreg-led. A!i goapod doktore! Mi \ a« ne umejemo! Mi -ni<> ven i ar o akrat. ko smo govorili o nami-ljeni V TRSTU, dne fcl. oktobra li*)l 7j:i%: V:-i :., r - nuviiona .st, izrecno povdaijali. O položaju. In svet se vendar suče. ia trebalo vei.-ii najprej, da-li ste res storili ono gic€r ne bj fce '• -te jo: v kaki zvezi?! Rahla graja naši . . . . . .r , , . , se včeraj videle neverjetne. V hip, ko vsa je bila torej ui«*m 1«- kondicijonalno. pogojno. » J r I c pa m nigo*<> i doktor. Ia s, njegovi politični poslušna peresa škripljejo slavo g. Korberju, nas k :, • na „Milost". pntem naj nam ki da je s svojo zmagodobitno besedo kapti-, iz vol %-rjV-. > ia - prav t> meljito motil Mi smo o, viral vso zbornico in izvršil veliki čudež, v izjav nje- i. da ni naeijonalist. čitali v -O o r i c i". tjgti hJp je gr0me]0 na stranj političnega To je 1 nas jedini vir! C e pa g. doktor nov- verjeti . ... . . ... .. . ' . ,. . i obzorja, od kjer bi bili naiman e pričakovali, i temu zatrdilu ua^tmu. nai izvoli vzeti v roke -tev.' J J J J r ,-Kdinosti-notico _V i našemu, naj izvoli vzeti v ---- ------ d n In Od i*, oktobra. V prvi n*j vnovič, daje bil gosp. dr. res žrtev svojega narodnega mišljenja, da se mu z rečenim postopanjem goli najhuja krivica, da je postopanje omb ■i stvžrna. ampak borba proti osebi l I z kratka: mi -mo v obt-h noticah obsod ili osebno aovražtvi. in iz tega izvirajočo osebno borbo proti? dru. I umi! Te iaj pa nam g. p. ured. »kolu« so eeU"> rcžljali se sabljo — obstruk-cije. Pomislite, ljudje b<»žji : v poljskem »kolu«. V istem »kolu«, ki se je raje razprlo s Cehi in razbilo prejšnjo večino, da je le ugodilo vladi : v istem »kolu« so imeli viharno razpravo o političnem položaju in je jeden poslancev demokratične frakcije, posl. n:u. ki z.igre-ajo tako krivico, nelojalno in ne- Romant>vi^ stavil reaoludjo naj 8e >kolt)€ ne oiif1 u< . > ser-no pa povdariamo, da taka borba , . . . . . . udeleži na odstranjevanju zaprek, ki se postavljajo na pot nadaljnjemu funkcioniranju državnega zbora in naj ne p o v s p e-šuje rešitve proračuna! To že bi bila ne-Kaka negativna obstrukcija. Ali potem je v resoluciji tudi pozitiven klic po obstrukciji. Resolucija pravi namreč, naj »kolo« podpira prizadevanje druži h strank za zavlačevanje proračunske razprave, ako vlada ne ugodi ,.tfhtevam Poljakov. Ta resolucija je sicer — kakor zatrjajo listi — naletela na odpor večine »kola«, ali fakt je, da je bila razprava burna. A naj-znaČilneje je, da konečno »kolo« ni bilo sklepčno in niso mogli glasovati o resoluciji. Zato je pa se odprto vprašanje, da-li so bili oni, katerih ni bilo, za ali proti resoluciji ? ! Pa povejte, ljudje božji: ali se svet ne suče. »Kolo« in obstrukcija! Jagujeta postajajo volkovi. Parlamentarne vesti. V parlamentarnih kroo-ih se govori, da se po rešitvi obeh nujnih predlogov, ki so sedaj v razpravi, postavi nadnevni red prvo čitanje proračuna za 1. 1902. Ni še gotovo da-li pride do oklajšanega načina proračunske razprave in da-li se ta okrajšani način porabi v odseku ali v plenumu?! Ministerski preds. dr. Koer-ber sprejel je v soboto voditelja katoliške ljudske stranke dra. Kathreina in barona Morseva. »Hlas Naroda« poroča z Dunaja, da se v očigled vedno naroščajoči vsenem-ki agitaciji mislijo vse slovanske stranke združiti v skupno slovansko zvezo, ki bi štela 185 glasov in sicer: 53 Mladočehov, 1M konservativnih veleposestnikov, 5 čeških agrarcev 4 češki naredni socijalisti, 61 Poljakov, f> Rusinov, 21 poslancev slovanskega centra in 16 poslancev hrvatsko-slovenskega kluba. Čudno se nam vidi, da ni v tej kombinaciji tudi kluba, v katerem sede slovenski napredni poslanci in oba Srba. Ta zveza bila bi megoeno protitežje nemškim strankam, ki štejejo skupaj 189 glasov in bi (slovanska zveza namreč) v slučajih, ko bi šlo za narodno jadnakopravnost imela proti Nemcem na svoji strani tudi zastopnike drugih naro-dnostij, s katerimi skupaj bi tvorila večino v zbornici. Program dra. Korberja. Že v drugi seji te dni zapričete^a zasedanja zbornice na Dunaju se je gospod ministerski predsednik dr. Korber oglasil, da p. n. slavne avstrijske narode povabi v svoj circulus vitio-6118. In storil je to — to smo že pripoznali — v najlepši obliki, z frazeologijo, na kateri ni kaj grajati. Temu primeren je bil vnanji efekt, ki ga je dosegel g. Korber z razvijanjem svojega — starega programa. Ne, moramo drugače povedati. Po svoji vsebini govor ni bil star. marveč je bilo tudi akordov, ki so nam jako nenavadno zveneli na uho, ali zaključek, apel do strank, refren je bil jako jako znan. Govor Korberjev je bil sestavljen iz dveh delov : onega, ki je bil posvečen notranjemu političnemu življenju, torej poli-tiškega dela; in pa iz onega, ki je bil posvečen obnovljenju pogodbe z Ogrsko in ob-nr vljenju trg. pogodeb z drugimi državami, torej — narodno-gospodarskega dela. Izvajanjem gospoda Korberja v tem poslednjem delu se mora pridružiti sleherni Avstrijec. Vprašanje je le, da-li beseda postane tudi dejanje ?! V resnici je kar najugodneje delovalo na človeka, ko je čul, kako gospod šef avstrijskega kabineta ubira nenavadno ostre strune na adreso Budimpešte in Berolina. Pošten mir, ki bo varoval tudi naše koristi, vsprejmemo radi. Ce pa bodo zahtevali od nas le žrtev in ne dovole nobenih koristi, se pa ne ustrašimo tudi gospodarskega boja, zlasti ne z Nemčijo. In baš na berolinsko adreso je bil g. Korber nenavadno, neverjetno oster. Tako oster, da se je izrecno in glasno izrekel proti menenju grofa GoluchoNvskega, izrečenemu v delegacijah, češ, da ni potrebno, da bi se vnanja politika monarhije pokrivala z gospodarskimi interesi in da smo torej l^hko v politični zvezi tudi z onim, ki nam — trže kruh iz-pred ust. Gospod Koerber je izjavil glasno, da ulogo potrpežljivega jagnjeta odklonemo naj- odločneje. G. Koerber je rekel: »Svetovni mir, zajamčen po zvezah in po dobro oboroženih vojskah, dobiva svoje naravno spo-polnjenje v gospodarskem ravnotežju držav. Materijalne koristi posamičnika so prevelike, da ki mogel kdo trpeti, da se preko njega prehaja na dnevni red«. Suho jedro teh lepih besed je : če med Avstro-Ogrsko in Nemčijo oziroma Italijo ne pride do pravičnega gospodarskega razmerja, se g. Koerber rad odpove tudi politični zvezi s tema dvema državama... Istotako oster je bil g. Koerber tudi na budimpeštunsko adreso, kateri je sicer, ne prav naravnost ali vendar razumljivo, očital nelojalnost v spolnjevanju sklenjenih pogodeb. Kar se tiče torej tega dela izvajanj, nas ima g. Koerber vse Avstrijce na svoji strani. Sedaj treba še nečesa, brez česar ostaja vse skupaj le prazna beseda, namreč — dejanja !! Pa tudi političnemu delu govora moramo deloma v načelu pritrjati. V Avstriji ni možna narodna vlada — to je res in gospod Koerber ima prav. Tudi to bi na vse zadnje umeli, da se vlada ne more pridružiti nobeni stranki; to pa je, da ne dobimo parlamentarne vlade, torej normalnih odnošajev, dokler ne bo rešeno narodno vprašanje. Ali zaključek, ki ga je napravil g. Koerber iz te premise, je povsem kriv, nelogičen in za nenemške narode jednostavno inakceptabel. Mi vsi hočemo in g. Koerber hoče — tako zatrja vsaj neprestano —, da pridemo do konsolidiranih parlamentarnih odnošajev, da torej dobimo vlado, ki bo odgovarjala načelu parlamentarizma in konstitucijonalizma. Ce torej g. Koerber hoče to, in čim ve, da je narodno vprašanje na poti temu, ne more — ne sme zahtevati, da se to vprašanje zapostavi, ampak bi moral ravno g. Koerber — če je iskreno mišljeno, kar govori — delati na to z vsem vladnim aparatom , da se narodno vprašanje reši ! ! To bi bilo edino logično. Mi vidimo pa, da g. Koerber ničesar ne stori za rešenje tega vprašanja, da hoče to rešenje še nadalje odnašati ad calendas graecas in da obsiplje cel<5 s svojo dobrohotnostjo one, ki so načelno, sploh in srdito nasprotni vsakemu rešenju narodnega vprašanja v pravičnem zmislu! ! Kako kričeče krivičen je bil ta Korberjev apel, nam pravi že dejstvo, daje ta apel naslovil toliko na zastopnike naroda, ki je ne le popolnoma saturiran v narodnem pogledu,ampak uživa nad mero privilegijev, kolikor do zastopnikov m*rodov, ki imajo zahtevati še blizu — vse ! ! Mladočeški poslanec dr. Fort je radi tega izborno apostrofiral g. Korberja, rekši : »G. ministerski predsednik je vnovič izigral gospodarske interese proti političnim momentom, da bi prvi druge postavili v senco. G. Korber je tudi apeliral na naše pozabljanje. Pozabljati more le oni, ki je po begu dogodkov popolnoma saturiran v svojih morda neopravičenih stremljenjih in zahtevah ; n e more pa pozabiti oni, kije dobil udarec s pestjo v o b r a z! Ce se je ravno danes, koje slučajno dan 17. oktobra (Dan i odprave jezikovnih naredeb. Op. ured.) apeliralo na pozabljanje avstrijskih narodov, je bilo to jako neumestno, in zastopniki naroda češkega v tej točki gotovo ne bodo sledili želji g. ministerskega predsednika«. Apel g. Korberja, naj zapostavimo svoje opravičene zahteve in naj pozabimo na vse vnebovpijoče krivice, ki se nam godč, ni bil torej le krivičen in nedopusten se stališča najprimitivneje pravičnosti, ampak je bil tudi nedosleden in za dosego cilja — konsolidira-nje parlamentarizma v povspeševanje gospodarskih koristi — naravnost nepraktičen. Kajti vabi narode v tisti stari circulus vitio-sus. Vlada priznava, da je narodno prašanje' krivo na krizi, na kateri trpita parlamenta- rizem in politično življenje in država žnjiraa ; ista vlada pa noče, tla se to vprašanje resi ! Tako naj bi se vrteli v tem nesrečnem kolobar«...., ki nima konca, kakor vsaki kolobar. Tako prihajajo najpametneji ljudje od zdravih, veljavnih, neoporečnih premis do zaključkov, ki se ne morejo vzdržati ni pred pametnim razumom, ni preti logiko, ni pred ciljem, katerega bi hoteli — kakor trdijo — doseči tudi isti ljudje! Deželnozborske volitve na Goriškem in V Istri sv, l>odo vršile meseca decembra t. 1. in sicer ta ko-le : Dne 5. decembra bodo volile kmetske občine v Istri in ni Goriškem; dne 7. dec. mesta tn trgovinske zbornice v Istri in na Goriškem ; dne 9. decembra veleposestvo v Istri in dne 9. in 11. decembra veleposestvo na Goriškem. Prestolni govor kralja Aleksandra Srbskega Včeraj zjutraj se je izvršila v novi kraljevski palači v Belemgradu slovesna otvoritev nrbskega parlamenta. — Slavnostne otvoritve so se udeležili ministri, senatorji, bivši ministrj, državni Bvetniki in diploma-tični kor Ivo je senatni predsednik Marin-kovic otvori 1 sejo, podala se je posebna deputacija po kralja in kraljico, ki sta bila ob njiju vstopu v dvorano burno pozdravljena. Ko je polegla ovacija, prečital je kralj prestolni govor, iz katerega posnemamo sledeče: Ivralj je prepričan, da u vedenje nove ustave donese Srbiji mir in red. Kralj se zahvaljuje za prijazni vsprejem, ki ga je našla kraljevska dvojica o svojem prvem potovanji po vsej Srbiji. Prestolni govor zatrjuje, da je Srbija v prijateljskih razmerah z obmejnimi in drugimi državami in z velesilami, posebno pa povdarja simpatije in bratsko razmerje, ki vlada me 1 Srbijo in Rusijo, katera poslednja vedno podpira napredek srbskega naroda. ;0 razmerah do Crnegore pravi prestolni govor, da so take, kakoršnje morajo biti med državama, v katerih prebiva ljudstvo iste narodnosti. Vs|K)stavljenje prijateljskih odnosa -jev do ('rnegore se {»osebno izraža z ustanovljenjem srbskega zastopništva v Cetinju. Prestolni govor našteva zakonske načrte, ki se predlože zbornici in senatu ter povdarja, da so se državni izdatki kolikor mogoče skrčili. Potem priznava, da si je vlada stekla popolno kraljevo priznanje, in kralj pričakuje da tudi narodno zastopstvo ostane zvesto soglasju, ki se je pojavilo o proglasu nove ustave in potrdilo od velike večine volileev o zadnjih volitvah. Na ta način se odstranijo vee negotovosti, ki so poprej ovirale razvoj narodnega življenja in se preprečijo vse one zlorabe, ki so bile naravna posledica ponesrečeni ustavni reformi, ki se je v Srbiji dogodila v minolosti. Po prečitanju prestolnega govora je kralj na poziv mitropolita Inocenta prisegel na novo ustavo, kakor določa £ 12. iste. Na to se je kraljeva dvojica, zopet burno pozdravljena oddaljila iz dvorane, na kar je predsednik Marin kovic zaključil skupno sejo. Vojna v južni Afriki. Iz Londona brzojavljajo, da se je v Durbanu v južni Afriki raznesla vest, da je I)ewel umrl. Povod tem vestem je fakt, da se že več tednov ničesar ne sliši o tem generalu. Sicer pa ni to nič novega in se je že večrat dogodilo, da več časa ni bilo ničesar čuti o njem, a slednjič se je vsikdar prikazal in sicer ravno tam, kjer so ga Angleži najmanj pričakovali in želeli. Sicer pa opazujemo že precej dolgo sem, da se sedaj govori skoraj izključno o Bothi, potem nekaj časa pa zopet o De\vetu ! In se zato dogaja tudi večkrat, da, kadar je De\vet na površji, govore « nmrti Bothe, a kadar igra ta glavno ulogo, pa o ^mrti 1 )e'vetovi. Iz Dundee poročaj-*, da je Botha zapustil Tongola-bush in da koraka na sever proti Swazilandu. Po takem »e Angleži, ki so hoteli Botho uloviti, oziroma, ki so že brzojav-ljali, da ga imajo v pesti, lahko obrišejo pod nosom. Dobro bi tudi bilo, da bi se spomnili pregovora: Ne prodajaj medvedove kože, dokler nimaš — medveda ! Tržaške vesti. Osebne vesti. Ministerstvo za trgovino je imenovalo postnega oficijala Dragotina Huss»ak-a v Trstu poštnim kontrolorjem v Pulju. Poštni asistent Pavel P o g a t s c h n igg je uradno prestavljen iz Inomosta v Trst. I Iliri je v noči med soboto in nedeljo na (ireti gosp. Ivan P rasel j s Konto velja. Pokojnik je bil uradnik na c. k. državni železnici. Pokojnik je bil sicer tih ali navdušen narodnjak in je stoiil, kar je mogel v prid naroda. Pevskemu društvu »Danica« na Kontovelju je bil pokojnik prvi predsednik. — Blaga duša, naj ti lx> zemljica lahka ! Električna železnica Trst-Opčine. Dela električne železnice Trat-Opčine se bližajo koncu. Ako ne pride kaka nepričakovana zapreka, se bodo poskusne vožnje na tej progi vršile meseca novembra, prometu pa se železnica izroči še pred koncem t. 1. Vsa proga je dolga 5100 m. Prvi del proge od trga Skorklja do Gheiringerjevega dvorca je dolg 750 m ima 25°/0 strmino, ostali del proge ima samo 7°/0 strmino. Tir bo napravljen iz treh vrst šin. Tir na progi, ki ima 25°/0 strmino, od Trsta gori, bo napravljen iz navadnih železniških šin, a v sredi, med obema, bo še jedna šina na zobovje: drugi del bo iz istih šin, kakor prvi, samo da ne bo imel srednje šine na zobovje tretji del tira pa bo — oziroma je že napravljen iz šin, kakor so pri mestnem električnem tram\vavu. Na gornjem delu proge, t. j. blizu Op-čin, kjer je samo 7°/0 strmina, bodo tekli električni vozovi sami potom dotike se zračnimi elektrovodnimi žicami, kakor po mestu. Na spodnjem delu, ki ima 25°/0 strmino in kjer so v sredi med navadnimi šinami še one na zobovje, bo vozove porivala, oziroma o vožnji navzdol zavirala, posebna električna lokomotiva, ki bo imela spodaj v sredini kolo na zobovje, ki se bo oprijemalo v zobovje Šine. Ta lokomotiva bo imela tudi posebno avtomatično napravo, k: bo v slučaju potrebe takoj ustavljala vlak. Postaja na Opčinah je blizo dovršena, do-čim se niso začeli graditi tržaške postaje, ki bo v ulici Torrente. Med Trstom in Opčinami bo osem postajališč, kjer se bodo vozovi ustavljali po pol minute in sicer: Trg Skorklja, Sv. Anastazij, ulica Romagna, Skorklja, Kolonja, Konkonelj, Bane, Obelisk. Vsa železnica bo stala 1,460.000 K. Lgodua rest. Še tekom tega tedna pride v naše mesto izvrstna hrvatska potovalna dramatična družba g. Cirič-a, katera priredi tukaj kakih 10 predstav. Sedaj igra ta družba na Sušaku pri Reki in reški >Novi List« piše jako laskave ocene o njenih predstavah. Med drugim posnemamo iz njegovih poročil: »Ciriceva družba je pokazala, da je izvrstna potujoča družba, kolikor se tiče igralnih moči in oprave, kakor tudi izbranega in zanimivega repertoara«. Najbolj je pohvalil »Novi List« gospe Lazic in Barjaktarovi«? ter gospode Barjaktarovima, Stoj ko vić-a (to ni oni g. Stojkovid, ki je načelovai oni gledališki družbi, ki je pred par leti gostovala v dvorani »Terpsi-ehore«) in Jurkovića v u logi čiča Grge v »Graničarih«, ki so se toliko omilili našemu občinstvu. Zanimivo bo primerjati v ulogi čiče Grga igralca Ivanovic-a, ki je v St >j-kovice-vi družbi tako izvrsno igralo to ulogo, z igralcem Jurkovićem, ki isto ulogo igra v v Ciridevi družbi. V naše mesto je že došel tajnik te družbe, gospod Štefan Gašparovid, Ki bo jutri in bodoče dni v »Trgovinski kavarni« na razpolago občinstvu, katero se želi naročiti na sedeže. Izvrstno C'irićevo družbo priporočamo najtopleje slovanskemu občinstvu, ter se nadejamo, da bo z mnogoštevilno udeležbo toliko C: riče vi kolikor tudi drugim slovanskim gledališkim družbam dajala poguma, da bodo večkrat obiskovale naše mesto. Ako bodo razmere dopuščale, priredi Ci-j ričeva družba nekoliko predstav tudi v Bar-kovljah, Škednju in pri sv. Ivanu. Ker, kakor smo se prepričali že zadnjič, hrvatski jezik ne dela prav ni kake težave našemu občinstvu in ker je Ciriceva družba priznano izvrstna, nadejamo se za gotovo, da bo pridno i obiskovalo predstave, tem bolj, ker so le redki slučaji, da se moremo mi tržaški Slo-i vani diviti slovanski dramatični umetnosti. Toliko za danes; vse podrobnosti priobčimo pravočasno. Prva predstava bo bržkone v soboto ali nedeljo zvečer. Sedaj na delo! Pišejo nam : Pred dobrim letom dni je bil šel oddelek pevskega društva »Kolo« cbiskat našo Kolonjo. Ta izletič je svoječasno nekdo opisal v »Edinosti«. Takoj za tem se je zbrala družba kolonjskih mož in mladeničev z namenom, da si ustanove svoj pevski zbor. V izvršenje te namisli, pa je trebalo se samo pevovodje in stvar bi bila gotova! Žalibog, da so vsa prizadevanja Kolonjcev in naša — ostala brez vspeha, kajti pevovodje ni bilo mogoče vdobiti! Včeraj pa se je ponovil lanski poskus, oziroma izlet »Kola« v društveno krčmo (Pri Matevžu) v Kolonji. L'pamo, da to pot ne brezvspešno. Kolonja ima namreč izvrstnih pevskih moči, ki pa so še raztresene ! Kakor minolega leta, tako smo slišali tudi včeraj te krasne domače glasove, ki so prepevali kakor slavčki — žalibog — da največ laških zborov. No, mi jim ne smemo šteti tega v zlo, ko vemo, da bi se bili radi učili narodne pesmi, ako bi bilo mogoče najti mož£, ki bi jih bil hotel učiti. Med raznimi zbori »Kola« in domačih pevcev, (prvi so bili v zgornjih prostorih, drugi v spodnjih) je listal mlad naroden mož, g. Mikeluci in je v lepih besedah napil pevskemu društvu »Kolot. Za tem pa je govoril g. Josip Kuret, domačin. Oba sta povdarjala, | da je Kolonja sicer pozabljena od vseh tržaških in še posebno okoliČanskih pevskih društev, ali vzlic temu da je ista ostala v srcu narodna, kar je dokazala o vsaki primerni priliki. Od strani »Kolašev« so povdarjali, da se to hitro popravi, da imajo vsa naša pevska društva obilo narodnega dela po mestu in po okolici in da je prvi vzrok »pozabljenju« to, ker Kolonja še nima svojega narodnega pevskega zbora. Ko bo v Kolonji prvi nastop novega zbora, pridemo vsi, se spoznamo in posledica bo — večkratno medsebojno obi-| skovanje. Na podlagi govora g. Mikeluca, ki je povdar-i jal, da je otroški vrtec pri av. Ivanu preoddaljen od Kolonje, je g. Kodrič, domačin, nabral svotico za našo prekoristno šolsko družbo. Oni, ki je govoril v imenu »Kola« je pozval domačine, naj se združijo čim prej in naj začnejo s pevskimi vajami, ker dasi mi ne sovražimo lepega laškega petja, moramo vendar želeti in delovati na to, da bo v Kolonji čuti v prvi vrsti — narodno slovensko pesem. Pevovodja »Kola«, g. Kužlin, je pripravljen vsprejeti službo pevovodje v Kolonji in je torej tako odpadel vzrok, ki je lanjskega leta preprečil ustanovitev nove narodne trdnjave. Zato ne treba sedaj druzega nego — na delo! Prihodnjo pomlad, upamo, bo že prvi nastop novega pevskega društva v Kolonji. Kličemo torej : Sedaj na delo ! Drobne Testi. N a j <1 e n o. 11-letni Anton Magris, stanujoči v ulici Capuano št. 15, je našel v soboto zjutraj zlato verižico, katero so stariši Antona Magrisa izročili na policijo. Žalostno. 60 letno gospo Ano B., stanujočo v ulici San Cilino, so v soboto odpeljali v norišnico, ker seje revici zmešalo. — Druga taka nesrečnica je 16-letna Ana R. iz Gorice. R. je služila v neki družini v ulici del Lazzaretto, Bila je nekaj časa bolna. V soboto zjutraj pa je naenkrat začela kričati, da jo hoče gospodinja zastrupiti. No, domači so hitro videli, pri čem da so. Poklicali so gospoda Trevcsa. Ta je dal nesrečnico odvesti v opazovalnico. Tatvine. Marija Zecchini, stanujoča v ulici Cdlogna št. 5, je ovadila v soboto na policiji, da jej je neka ciganka ukradla moš-njiček z 20 krmami in nekoliko zastavnih listkov. Malo pozneje so aretirali ciganko in jo odveli v ulico Tig»r. — Mizarju Oskarju Lemon-u iz Slebe-nau-a (Prusija) so nepoznani tatovi ukradli zlato uio z verižico. — Nepoznani poštenjaki so vdrli v stanovanje Marije Cocco v ulici Montecucco št. 16 in so odnesli uro z verižico vredno 20 kron. Oškodovana je ovadila tatvino na policiji. Za radi revščine. Včeraj se je predstavil na policiji 24-letni Jakob Jahl iz Padove, ker je po več mesecih došel v Trst iskat si dela in — brez novčiča v žepu. Stanovanje je dobil v ulici Tigor brezplačno. Seveda le začasno. Iz gostilne v zapor. Včeraj je bil aretiran 20 letni Anton B. iz Vižinade, ker je pil in jedel v neki gostilni v ulici Far-neto, ne da bi imel v žepu niti beliča. Račun bo poravaaval najbrže v ulici Tigor. Nadalje sta bila aretirana 29 letni Ivan B. in 26-letni Attilio P., ker sta se na ulici tepla med seboj. Na policiji sta bila kazuo-vana vsaki <5 ur zapora. Z g i n o 1 a je. Gospića Erfemija Mas-sutt, stanujoča v ulici Madcmna del Mare št. 15, je ovadila v soboto na policiji, da je njena mati 60 letna udova Alojzija Cavallarin v četrtek ostavila stanovanje, ne da bi se bila povrnila zopet. Direkcija policije, je vse inšpektorate mesta opozorila na ta beg. Svojim starišem pobegnil. V soboto zjuttraj je policijski ofic'jal Schnabl aretiral na južni železnici nekega dečka, ki je isti hip došel z dunajskim vlakom. Na inšpektoratu je deček povedal, da se imenuje Viljelm Lechner, da mu je 14 let, da je dijak z Dunaja in da je pobegnil svojim starišem. Še istega popoludne je direkcija policije dobila brzojav od policije z Dunaja, naj mladega begunca aretira. V pomirjen je starišev je policija takoj odgovorila, da je deček aretiran. Mladega dijaka so odveli v ulico Tigor, odkoder ga ekspedirajo na Dunaj. Dražbe premičnin. V torek, dne 22. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : j ulica Solitario 27, mizarske klopi ; ulica Mer-cato vecchio, hišna oprava ; ulica Geppa-, Carradori, žveplo in verniž; ulica Kandler 1, hišna oprava; uli«*a Farneto 33, hišna oprava in glasovir. Vremenski vestnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 18°.5, ob 2. uri popoludne 23.4 C.° — Tiatojisr ob 7. uri zjutraj 755.4 — Danes plima ob 5.2f> predp. in ob 4.27 pop.; oseka ob 11.12 predpoludne in ob 11.24 popoludne. Vssti iz ostale Primorske. X O d g o v o r g. županu Ivanu M a h n i č u v Dekani na njegov dopis v »Edinosti« št. 224, 225 in 226. t. 1. na interpelacijo p o s 1. Josipa Kompareta in tovarišev v dež. zboru istrskem radi kričečih dogodkov v Dekani. 1. G. župan pravi v svojem dopisu, da ni res, da bi mu bili odborniki soglasno izrekli nezaupno in ie izrekli za suspendiranje, ker da se je 7 odbornikov vzdržalo glasovanja. Temu nasproti konstatujemo, da je v resnici glasovalo 26 odbornikov, izvzemši le dva : Josipa Skorja od sv. Antona in Josipa Roj ca v Prapročah. Res pa je, da sedanji tajnik Klavora ni zabeležil tega v zapisnik, ampak le, da je bila večina. A ravno to zahtevamo, da se popolni. 2. G. župan pravi, da, če je bil občinski urad v neredu, je na tem kriv edino le bivši tajnik Bubnič. 0e bi tudi res bilo teina tako, potem pa moramo vprašati gospoda župana : zakaj ni občinske svetovalce in odbornike pravočasno opozoril na tiste neredno-sti bivšega tajnika Bubniča, katere je obema, županu in tajniku, očital že bivši občinski svetovalec Josip Andrijašič v Crnikalu ? ! Te nerednosti so se dogajale koj v začetku, o nastopu sedanjega župana, to je v mesecu marcu 1897., na dan njegove izvolitve županom. Takrat je plačal iz občinske blagajne za pogoščenje obč. zbora, to je : njegovih vo-licev, 49 gold. Štev. knjige 76. dne 24/4 1897.; pod št. 241 dne 3/8 1897. za dnino županu v Trst, da nakupi — barvo za šolo — 5 gld. Barva pa je stala 1 gld. 35 nvč. To bi bila lahko kupila vsaka ženska za malo odškodnino. Takih slučajev je bilo mnogo v letih 1898. in 1899. In vendar naš župan ni odstavil tajnika, dokler ni bil zopet izvoljen za župana, ker je vedel, da čim bi bil odstavljen Bubnič, bil bi odslovljen tudi — on, župan. 3. Župan, oziroma njegov najeti dopisnik pravi, da ni res, da ne bi bil onih 143 gld., povrnjenih občini po Mariji Mahnič j (točka 1. interpelacije), nikamor vknižil, I marveč da je res, da je oni znesek vknjižen med dohodki ubožnih bratovščin. S to trditvijo bije sam sebi v obraz. A) priznava sam, daje Marija Mahnič povrnila občini ta znesek, torej bi moral biti vknjižen med dohodki občine! To bi bilo pravilno, ker so tudi vsi izdatki za uboge vknjižujejo med stroški občine! Tega ne raoreta utajiti ni župan, ni tajnik. — B) župan pa ni mogel in ne more dokazati tudi tega, da je ta znesek vknjižen med dohodki bratovščine za uboge; C) je župan javno, dne 5/8 t. 1. v občinski seji, ko mu je bil očitan fakt radi 143 gld., izjavil, da je od tega zneska dal bivšemu tajuiku Antonu Šlcrgatu v Kubedu 40 gld., o ostalih 103 pa da žg pove, če bo sila, kam jih je dejal ; D) pred pregledovalci obč. računov, pred pregledovalci računov bratovščin in pred gospodom deželnim nadzornikom Bradicichem se je župan izrazil, da i ma denar pri rokah za povrnenje. Vprašamo torej g. Župana, zakaj ni v občinski seji dnt 5/* t. 1. dokazal tega, kar trdi. da je bil namreč znesek 143 gld. vknjižen med dohodke bratovščin ? ! 4. Župan bi hotel dokazati, da sije bivši obč. tajnik Bubnie zaračunaval 160 K na leto za sestavljanje računov bratovščin, a da nad dve leti ni storil svoje dolžnosti, to je v letih 1 S«.*S in 1S1HI, in radi tega da ni deželni odbor izplačeval obresti od zakladov bratovščine in da je trajalo to poldrugo leto. Kadi tega da je bil prisiljen rabiti denar od zneska 4.~>-S gld., katerega pa je dvignil šele 16. 1. l'.HN»! Vprašamo: kako je to mogoče ? ! Xa očitanje radi 458 gld. »e je župan izrazil pred raznimi osebami in tudi, o priliki, pred bivšim ol»č. svetnikom Josipom Andrijašičem v Crn i kalu, da on lahko dokaže. da ni res, da bi imel samo 10 obligacij j*> lOO gld., ampak da jih ima 15. To je trdil tudi dne 5. avg. t. 1. v občinski seji, ko je imel obligacije pred seboj na mizi. Na vprašanje pa, da li ni teh 15 obligacij kupil isti dan, ko je dvignil denar, je župan — obmolknil! ! Zopet vprašamo gosj>oda župana: kako je mogel trdit: pred raznimi osebami in v občinski seji, da ima 15 obligacij, nabavljenih za dvigneni znesek, omenjeni v 2. točki inter|*elaeije, ako je re*, kar pravi sam, daje bil namreč prisiljen oni znesek 458 gld. porabiti za izplačevanje pavšalov in podpor revnim učencem?! Kako se strinja to? Če je eno resnica, ne more biti drugo! Kajti, če bi bil porabil znesek, ne bi mogel imeti sedaj 15 obligacij po 100 gld., nakupljenih za isti znesek !! Vprašamo tudi go-sp-jda župana : zakaj je bivšemu tajniku izplačeval po 160 K na leto, ako je dobro vedel, kakor r-am pravi, da isti nad '2 leti ni vršil svoje dolžnosti ?! Vidite, kako bije samega sebe po zobeh ! J (Pride še.) Vesti iz Kranjske. * Kaj vse se more dogoditi Slovencu na njegovi lastni zemlji! V »Slovencu čitamo o dogodku, ki mora vsakemu zavednemu Siovencu pognati rdečico v o!>raz. V nekem gledališču so imeli slovensko predstavo. Garderoba pa je bila napolnjena s stvarmi nemških igralcev. Ko so prišle slovenske igralke, je seveda služkinja odstranila te nemške stvari. Radi tega je bil ogenj v — nemških glavah. Neki nemški igralec — Minieh mu je plemenito ime — sejecel<5 povzdignil do psovke: »Slovenische Sch\veine! — (Slovenske svinje!!) — In človek, če ima le količkaj krvi v sebi, naj bi ne zardel ? ! Pa kaj porečete še le, ko vam povemo, da se je to zgodilo v gledališču — metropole tdovenskega naroda J ! Vesti iz Štajerske. — Stara praksa. Na davčnem inšpektoratu v Ptuju je bilo razpisano mesto ad-junkta. Alej prosilci je bilo tudi Slovencev. Cel<5 eden tak je med njimi, ki bi se rad na svoje stroške preselil v Ptuj. Ali to službo je dobil Nemec, ki ne zna ni besedice slovenski in katerega prestavijo tjakaj na državne stroške. — To je stara praksa, katere bič občutimo Slovenci vsepovs »di v obmejnih pokrajinah. O t**j praksi peva »Sudsteierische !Jresse« tudi *taro in znano pesem : Uradniki l imačini morajo v tujini uprav veneti, semkaj pa priliajo uradniki, ki niti ne urnejo davkoplačevalca, kaj tla Loče. Slovenec naj le prosi za kako službo, ali ne dajejo mu je zato, ker je Slovenec, Nemec pa jo dobiva in ga premeščajo na državne stroške....« Da, da, taka je stara — praksa ! Razne vesti. Na obeh straneh. Nedavno temu se je nekje na Nemškem ob žalostni priliki dogodila ta-le vedela dogodbica. Nekdo je umrl. Prijatelj mu je naročil venec s trakovi in velel, naj bo napis: > Počivaj v miru! «naobeh straneh. (M« ž je menil na obeh straneh traka). Dekle, ki je v prodajalnici vsprejelo to naročilo, je je tudi izvršilo najtočneje, kakor je ono umelo naročilo. Aii je gledal naročnik, ko je dobil trak z napisom : »Počivaj v miru na obeh straneh!« Prepovedana imena. Schoaerer, ta vrh ni poveljnik Nemcem v »Ostmarki«, je izdal svojim — sužnjem novo povelje, s katerim prepoveduje rabo imen : Marija, Josip, Ana, Elizabeta, Mihael itd., ker to da so židov- ska ali biblijska imena. Pač pa so Vsenem- cem dovoljeni priimki : Iro, Budik, Stranjak, Pohlatko itd. . . Kaj se Če, gosp. general-lisimus Nemcev v »Ostmarki« ima svoje — i muhe. Razstava krasnih žen. Naj za ni m i vej a točka bodočega pusta v Parizu bo razstava najkrasnejših žena od vseh strani sveta. Razstava bo v veliki operi. Parižki centralni odbor je že zasnoval svoje pododbore v Bero-linu, Dunaju, Monakovem, Petrogradu, New-Vorku itd. Ti odbori bodo na roko voem onim ženskam, katere mislijo, da bi mogle priti na to žensko razstavo lepote. Najkras-nejša žena dobi častno nagrado 10.000 frankov. Musolino. Glasoviti italijanski brigant Musolino je torej v rokah oblasti. In glejte ga ! Sedaj je napravil dolgo ponižno prošnjo do italijanskega kralja, v kateri prosi za po-miloščeuje. V prošnji pravi, da on ni nikogar ubil iz hudobije ali z roparskim namenom, temveč le iz golega maščevanja do onih ljudi, ki so krivi, da je postili to, kar je sedaj. Musolino zaupa popolnoma v milost svojega kralja. — Pred dvema letoma je bil še pošten mladenič. Potem pa je bil od strani župana iste vasice, kjer je bival, obdolžen, da je napravil neko hudobijo in obsodili so a se tudi angelji delč po narodnosti, o tem pripoveduje nastopna madjarska pripovedka : Ko je B«,g hotel Adama in Evo iztirati iz raja, odposlal je najprej »madjarskega angelja Gabrijela <-, da izvrši božjo zapoved. Adam in Eva sta vsprejela angelja svečano in sijajno ter ga pozdravila slovesnim nagovorom. Ta vsprejem je kaj ugodno vplival na madjarskega angelja, ki se je — po iako prijetni zabavi — zopet povrnil k Bogu, pa je zaprosil istega, naj pošlje koga druzega, da izvrši njegovo zapoved, ker on da ni mogel tako dobrih ljudij tirati iz raja. Tako ta madjarska pripovedka, ki Be sicer ne strinja povsem z nasilno in neusmiljeno nravjo Madjarov. Ali iz nje doznajerno, da je bil že angelj Gabrijel — Madjar ! Naravno ! Će v glavah Madjarov izven Ma-djarije itak ni nič, pa naj bodo še angelji : Madjari ! Kako volijo na Ogrskem ! Ako čitaš poročila o volitvi v Pincelielyu, vsklikniti moraš: to je bila revolucija! Pijana fanati-zirana sodrga je uprav grozno kričala po ulicah, je napadala vsakogar, ako ni spadal k njeni stranki. Ustavljali so ljudi, trgali jim obleko, tolkli jih, obmetavali jih s kamenjem in blatom, ustavljali kočije, izpregali konje, j navalivali na gospo lo, lomili jim rebra, ne menč se za to, ali je napadeni možki ali ženska. Na ulici so vladali piavi tepež, krik, ; kli»*i na pomoč. Kdor je prišel sodrgi v roke, ta se je zrušil okrvavljen na tla. Posebno pa se ni smel pokazati Žid. Nabili so ga do blizu smrti. Pobijali so okna in izložbe. Vojaštvo pa ni hotelo poseči vmes. Polkovnik je rekel, da je ta stvar orožnikov. In orožniki so res streljali. Umrlo je sedem oseb. Med njimi tudi tri ženske: ena mlada de-vojka, ena stareja žena in ena v blagoslovljenem stanju. Števila ranjenih niti niso določili. Razjarjeno ljudstvo je potem navalilo s kamenjem še na vojaštvo; no, polkovnik ni dal streljati nanje niti potem, ko je knez L vi*oko cenjena, kakor na Angle-pri vedejo našega istrskega seljaka do umnega in naše prijateljstvo se ne sme omajati in pametnega gospodarstva. Veča naloga po- P° govoričenju izvestnih dunajskih listov proti sojilnic je, da našega seljaka navajajo k politiki in vojski Anglije, umnemu gospodarstvu, nego pa, da mu po- Vojna v j UŽIll V t riki. sojuje denar. Kaj pomaga našemu kmetu, če JOHANNESBURG 20. (15.) Reiiterjev& mu posojilnica posodi toliko in toliko: ako pisarna javlja: Neki mož, ki čuje na ime pa on ne skrbi za to, da bi prejeto posojilo Leviš, je bil v ponedeljek v Potscheffstromu tudi vrnil ? ! In naš istrski seljak je že tak : radi udeležbe na umorstvu dveh vojakov čim je dobil denar, ne misli, da bo trebalo obsojen v smrt in ustreljen. Kakor je rečeno denar tudi vrniti ! Saj siromak ni sam kriv v obtožbi sta bila ona dva vojaka v juliju temu! To mu je že v krvi. Tako ga je raz- leta 1900 v Freed riksstadtu umorjena potein, vadila oligarhija, vladajoča po istrskih mestih, ko sta se udala. (Kaj pa dela Kitchener ? On ni nikdar plačeval obresti, katere so se Mari ne daja streljati ljudij potem, ko so mu vedno pripisovale h kapitalu, dokler ni ka- padli v roke, kakor ujetniki. Op. ur.) pital narastel do ogromne višine. Na ta način je kmet postal kolon na svojem prejšnjem posestvu!! Zato pa tudi v bližini , istrskih mest nahajamo le malo samostojnih kmetov. Po veliki večini so najemniki — koloni. Za one pa, ki so si ohranili samostoj nost, je ta le navi.lezua Njihova samostojnost ^^^^^^gJgJgJgJgJgJS) ie povsem iluzoricna, ker so — zadolzeni do gjv ih državnikov Loterijske številke, izžrebane dne 19. oktobra : Trst 03 60 15 85 81 Line 1 10 83 66 55 Inomost 35 68 3 41 80 je po v grla. Mnogi njih pa so slabi gospodarji. Ko treba plačevati davke, obresti, dolgove itd., takrat navadno nimajo denarja. Ce je pa prilika, da se vesele po ves teden in zapravljajo denar (frajirajo) : takrat pa ima mno-gokateri istrski kmet dovolj denarja. Žalostno poglavje je to sicer, a žalibog — resnično. Ali ponavljam : Krivda ni na kmetu samem, ampak na gospodi po mestecih, ki so kmeta proračunjeno korumpirali in demoralizirali gospodarsko, dobro vedoči, da le na ta način zaide v gospodarsko zavisnost od njih. Tu čaka naše. posojilnice mnogo, mnogo dela. Kolikokrat se je že povdarjalo, da je Istra po svoji legi, po svojem ugodnem pod- $ Alikmlir Levi Minzi i 5 iS 6 iS iS & Prva In uajvečja tovarna pohištva vseh vrst —•2 TRST TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa, i Piazza Rosario št. 2 vogal I (Šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal iu slik. Izvršuje naroćbe tndl po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTROVAMI CENIK ZASTONJ IX FRANKO ^ Predmeti postavo se na parobrod ali železnico franko. 0 Sf & Sf Sf S9 m resnici pa sta tn, ^ an zemzniuu iraimu. ^ nehjtt in po redovitost, zemlje ustvarjena ka-kor nalase, da bi tu živel srečen, svoboden XXXXXXXXXXXXXXXX in zadovoljen narod. V mest<) sreče in blagostanja, naj ve če siromaštvo doma. Ljudstvo je sicer dobro, je pošteno, a ne zna gospodariti. Gospodariti pa ne j zna ne le zato, ker ga oni, ki bo imeli moč nad njim, nikdar niso učili umnega gospo- ^^ : darstva, ampak so marveč na vse načine negovali v njem nagnenje do — negospodar-stva. Ljudstvo je tako, kakoršno je je vzgo-jllo, stoletno suženjstvo pod jarmom Benetk. Tega vsega pa, kar so zakrivile Be- ^^ , netke skozi stoletja in potem vsega tega kar je zamudi!a iu zanemarila Avstrija v ^ enem stoletju, vsega tega ni možno popra- v Trstu, Via Piazza vecchia viti v par kratkih letih. Tu treba že več ^ (Rosario) št. 1. desttletij zložnega, vstrajnega in požrtvo- (na desni strani cerkve sv. Petra>. J^ val nega dela vseli rodoljubov, vseh narodnih j ^ Konkurenca nemogoča, ker Je blago einiteljev, da se vsi neštevilni stari grehi po- j Jg iz Prvo rok6, pravijo. Nobeno delo ,.a gotovo ni hvaležneje *XXXXXXXXXXXXXXX in tudi potrebneje, nego navajanje naroda k treznosti, varčnosti in umnemu gospodarstvu. MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela Drvo slov. zaloo plitva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja Književnost in umetnost Xoia šolska knjisra Slovenska stenografija. Priredil Fr. Xo vak, c. k. gim. prof. I. del. Korespondenčno pismo (3 K). II. del. Debatno pismo (2 K 40 st.). YT elikanska rastava pohištva in 2 tapecarij. Izven redno ugodne " U U U cene. M M M VILJEM DALLA TORKE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) Moje pohištvo danasajre&a. ,a.) | Mala oznanila. Jr*od to rubriko prinaJamo oznanila po najbližjih cenah. Za enkratno inaereijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno inaercijo pa se cena primerno mila. Cg!a.*i za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter s»e plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloea likerjev r sodeih in buteljkah. PorhoilP lobnh ulicadflle Acque 12 roi llaUU JdlvUU Zaloex Vftak0Vr8toih ▼in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. »prefirorljire mrežice. ^ v Trstu, Piazza Negocianti 5t w I LCt L/. priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrež'ce irettine) ..Meteor- in vse druge priprave za plinovo luč „Auer." Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »< ommercio« in »Tedesco« ki sti shajali-«'-! Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in nin'.gi drugi časniki. Muha Josip Oirlje in drva. v ulici dei Torrn Jter. 12 piiporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oj^lja :n raznega kuriva kakor premoga, koks, trdega lesa itd. ^voji k svojim ! PokistTv. Prva slovenska loga zaznovrstnega pobi-tva lastnega izdelka sprejemam naročbe pc račrtu. lH»lo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnoj. • brojne naročite -e toplo priporoča svojim re akon< v n.i stu In na Jak. Perhauc ™ Slovenec Skladišče vina .Tak ob .T e 1 len Operater kurjih očes, i K a 1 i s tv (liplomo- ecijalist Giordani, ima svoj anibulatorij Via Stadion 3. 1. ki je odprt i>d g predp. do ti. pop ob ne«;el ah in praznikih a tudi na obrok. THE MUTUAL zavarovalna družba za življenje v New-York-u. Ustanovljena 1S42. (isto vzajemna. Splošno premoženje dne 1. januvarja 190I. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900. 42,873.909 kron. Cela pokrltiia svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri e. kr. lniiiisterljalnemii plačilnemu uradu na Dunaju. Glavno ravnateljstvo za Avstrijo na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i. S X K X "lica Stadion št. £0, j e ima in siadčii'arna. avež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejemk domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna. pr:{»oro<'-a svojo veliko prodajlnico in urdeiovalnico v.-akovrstnega pohištva in popravljene i>tega po cenah ki zadovojel gotovo vpakfga posta Za obilne obiske se priporoča 1 van *'ink. ulica J*aniele št. 2. Pekarne in »ladeičarne. HC4lll!fi E S. (liacomo št. 3 (Corso ■ WUUId ima veiiko pekarno in sladčičarno. VeiJna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicsih, finih btfkr-T<>T. različnih liteijev iu vin v buteljkah za pore ke, I jn.e. kiste ir druge slavnostne prilike. Vsakcvisler, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kiuh t-e rs«7jobilja po j.ogcdbi in naročilu franko ra « < n; ;r trgovetn \ razprodajo. Domač malino vec po nizki ceni. Stroji in tehnični predmeti vfake vrste iz najboljših tovarn ^e vdobivajo po to varrški eer i v :alogi tvrdke -ehivitz AComp., inžee nirja Živica v Irstu ulk-a Ghega 10 nasproti kavarn Fabris. Prodaja vina ,,Ai Maestri" v ulici Valdirivo -t. 17. klavnemu občinstvu se naznanja. da od danes naprej točijo sledeča vina: retc-k < rn po i>ovč~ bela rebnla iz Brd po 2H novč. Za družine po ugodnejših cenah- Opolo iz Visa po :.'>. nov« Za obilen obist se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. V sik zamore moja vina analizovati in ako jih vdt bi ponarejen:* vdobi 100 gld. nagrade. ulica Acrjuedotto št. 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. l ine paštne in dezertne vina na delalo in drobno, franko na dom po najugodnej -ih in konkurenčnih cenah. Ces. kr. priv. tvornica strojev, briziralnle. čelad, eevij. pasov in prva moravska melianična tkalnica tvrdke "aMT"1 R. A. SMEKAL-A SmctaT-Praga podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati : izučim lahka in brez masi-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel- po Iti kron. „Avstrija" po 2«) kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — Vgodni plačilni pogoji — Podružnica K. Spoštovanjem A. S M EK A \j v Zasrrebu. X Jakob Kosmerlj -■ T R S T ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. 2C TRGOVI A -^m Jestvin in kolonij al nega blaga, delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi Hlijalko v nlici Bastione štv. 2. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem nijudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. IVAN KRŽE Trst. — Piiizza S. Giovanni št. 0. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali diru brezobe. ✓DOCOOOGOOOCOC Fran Wilhelm°v oSvajajoci čaj g X»!XX5K*X>CXXXXXXXXXX>5CXXXXXXXXX>V^ Pekarna in sladčičarna v Trsiu. ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na uan .-\ež iiruh in velik izlor sladčic. Sprejema v pecivo l»odisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. Častim si javiti slavil, občinstvu, d u sem prevzel s 1. oktobrom t. 1. na lasten račun frgOVlltO Z nianifak- turnim blagom sedaj v ulici JJarriera vecchia št. 13 odstopljeno mi od ngleclne in dobroznane tvrdke Fran Hitty. Imenovana trgovina je na novo bogato založena st* snovmi in suknom najnovejše mode ter sosebno s predmeti za krojače kakor tudi s perilom in platenino po najzmer-nejsili cenah. Priporočuje se slavnemu občinstvu beleži se udani Alojzij Galperti naslednik Fran H i 11 y - j a. od Frana Wilhelm lekarnarja c. kr. dvornega zalagatelja NEUffllRCHEN (Mt avstrijsEo.) Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 2 K. avst. vel j. ooooooo00000006 | Obuvala. Podpisani priporoča slavnemu slo-| venskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Kiboruo st. 25 in v Skednju (Sredini) st. :>ss (naglavni cesti. Sprejema naročbe po meri in za-popravljanje. I»og i narod ! Peter Rehar, Važno oznanilo ! SPP XXXXXXXXXXXXXXg SLAVIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavaruje na doživetje in smrt, nadalje doto otrokom, penzijo in sklepa zavarovanja na razne druge načine. •J.'deten mež zagotovi s četrtletno premijo K 6"42 svojim octalim K 1000"—. ki so iz-plačilne takoj po njegovi smrti, ali pa ko doživi 60. leto- Po petletnem plačevanji se zmanjšuje premija za dividendo. --€ Najugodnejši pogoji. Ves dobiček se razdeli med člene-zavarovance. > V zadnjih letih se je izplačala I0" „ na dividenda. Izplačana dividenda....................... K SliMIill-s* Rešene in Toudi......................... K 22.1»14.»721« Dosedanja izplačila........................ K Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalni zastop banke „Slavij e" v Ljubljani, Cospodske ulice štev. 12. aalop, analizavana in stavljena pod stalno kontrol« lavoda za kemično analizovanje, ovlaičenega od c. kfv avstrijskega minisierstva. Zato s* stavlja na vse sod« hi boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137» To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje min> aterstvo radi pregosiega kvrtrjanja vina, ki stavlja t resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vin« v moji zalogi, j« gotov, da »e v njem ne nahaja drugih snovij, ne«, ds je vino čisto in naravno, U »e me z mirno vestK ti?jš.ti bolnikom in konvalescentorn, ker analizacljaM vod slavlja pod svoje var»tvo samo ona vina, iii 3t> či.rta ia imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajtfo teeti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....lit»r po 32 no»4. Vino iz Kaštelov pri Splita „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opoilo .... . 33 „ Bolo vino iz Viaa ... « 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami uhca Legna st. 6 (Dvoril6^ Opai liifliis Na pr&daj je en glasovir v dobrem stanu. ima se nekoliko Rvobotnih ur. Podueuje teor jo in glasovir v nemškem ali češkem jeziku, ^Naslov V tiskarni ..LdlllOSt'' Honorar zmeren. Natanšneje povfe uprava ff» EDINOSTI c. se prodaja razven že v znanih taha-karnah tudi J. Kramar v Uojanu in Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zraven prodajalnice Smolars.) Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pohištva Rudolf Exner Trst. — Via Squero nuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranjt pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici 3 patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, za-bojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljat ve vsake vrste m kamor si bodi.