Pretekli
delavskega
SflMM
6USIL0 DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE
ZAVRNIFN PREDLOG>
sej si centralnega bila prekinjena iti sklicana znova v ponedeljek. Zaradi slabega obiska je bila prestavljena in bo danes popoldne. Na dnevnem redu je več pomembnih zadev, o katerih je že razpravljal upravni odbor in sprejel ustrezne zaključke.
8. SEJA UPRAVNEGA ODBORA
V znamenju gospodarske reforme
7. avgusta je bila 8. redna seja upravnega odbora, ki jo je vodil v odsotnosti predsednika Peter Videnšek. Razpravljali so o polletnem obračunu poslovanja podjetja, (^položaju spričo gospodarske reforme, o-predlogu za novo analitično oc^no, predlogu za spremembo naziva podjetja ter drugem. Navzlic obsežni problematiki so po tehtni razpravi našli soglasje in bo o njihovih priporočilih razpravljal centralni delavski svet.
Upravni odbor Je po poročilu Strokovne žirije sklenil predlagati centralnemu delavskemu svetu za novo ime podjetja prvona-grajeni predlog EMO. Novo ime podjetja bi uporabljali že od 1. januarja prihodnjega leta.
članom upravnega odbora vodja plansko analitskega oddelka Drago Mravjak. Seznanil jih je z novimi cenami reprodukcijskega materiala in s približnim izračunom, po katerem bo podjetju ostalo po novih cenah približno 108 milijonov dinarjev več. Po njegovem referatu je bila živahna in zanimiva razprava, v kateri so čani uprav-;>nega odbora nakazovali, kje so možnosti za zboljšanje položaja.
V nadaljevanju seje so imenovali -še komisije, ki so potrebne za izvedbo nove analitične ocene, sklenili so predlagati centralnemu delavskemu svetu spremembo imena podjetja in rešili še nekaj drugih primerov.
Podrobnosti objavljamo v posebnih sestavkih.
Na dnevnem redu centralnega delavskega sveta je polletni obračun poslovanja podjetja, poročilo o položaju» podjetja spričo gospodarske reforme, predlog za izvajanje analitične ocene, predlog sa novo ime podjetja in drugo. Na Tret ko vi seji je centralni delavski svet z večino glasov po dolgi razpravi zavrnil predlog povečanih ob» računskih osnov za delavce; na ključnih delovnih mestih. Potrdil je le 14- osnov za novo formirana delovna mesta.
Zvedeli smo, da bodo razpravljali morebiti že na prihodnji seji centralnega delavskega sveta o tistih članih, ki imajo včč neupravičenih izostankov z zasedanj centralnega delavskega sveta. Nekatere bo doletela celo najstrožja kazen — razre- * šitev dolžnosti člana centralnega delavskega sveta.
UPRAVNI ODBOR RAZPRAVLJAL O VPLIVU GOSPODARSKE REFORME NA PODJETJE
Podjetje je sicer zaključilo prvo polletje s pozitivnim finančnim rezultatom, ki pa ne zadošča za pokritje obveznosti, ki jih ima podjetje na račun anuitet. Zastran skrčenja proizvodnje odpreskov in koles smo v prvem polletju ostali s proizvodnjo vrednostno in količinsko pod planskimi obveznostmi. Zaslugo za ugoden bruto dohodek gre v največji meri pripisati proizvodnji rentabilnih skupin. torej ukrepom, ki so jih samoupravni organi priporočili že div analizi poslovnih rezultatov preteklega leta.
Položaj podjetja po splošni gospodarski reformi.»je orisal
Pet tisočakov-vsakemu
REPRODUKCIJSKI MATERIAL ZA 31 ODSTOTKOV DRAŽJI - SESTANKI MED PREDSTAVNIKI CINKARNE, ŽELEZARNE STORE IN NAŠEGA PODJETJA - TAKOJ ZMANJŠATI REŽIJSKO DEJAVNOST IN IZBOLJŠATI DIS-CIPLINO - ŠE OŽENJE ASORTIMANA.
že ta mesec
ravni odbor se je seznanil s položa-podjetja po gospodarski reformi. Po nepopolnih podatkih nam novi pogoji gospodarjenja omogočajo 7,5 odstotkov dodatnega dohodka, kar znese 108 milijonov dinarjev. Navzlic temu so se sporazumeli za povprečno 10 odstotno nadomestilo zaradi življenjskih stroškov. To ustreza tudi dvigu v Železarni Store in Cinkarni.
Čeravno je linearna kompen- ' našem/ pocljetju zasluži največ zac^ja v nasprotju s priporočili ljudi pod 45.000 dinarjev (2500 Zveznega izvršnega sveta, je zaposlenih ima osebne dohod-zanjo pri nas kup opravičil. V (Nadaljevanje ria 8. strani)
KOMENTAR
■Naše stališče, da odvisne delovne sile ne bdimo odpuščali, je znano. Ponavljamo ga na vseh forumih, izrekel ga je glavni direktor in o njem smo pisa-
li.	.. In prav je, da je tako, saj je tako stališče edino pravilno. Nameri reforme ni, da bi proizvajali toliko kot doslej z zmanjšanim številom zaposlenih. marveč da proizvaja-rn o s sedan jim številom več!
Jasno je, da obstajajo določene rezerve delavcev v nepo-. sredni proizvodnji in da prene-kateri režijski delavec v upravi. strokovnih službah in obratih s svojim delom ne zasluži osebnih dohodkov. Znana je tudi ocena, da je teh rčžijskih delavcev približno 10 odstokov. Kolikor te ocene držijo, bo pokazala sistematizacija delovnih mest, ki bo opravljena v sestavu priprav na novo analitsko oceno. Gotovo pa je, da bodo komisije, ki bodo preverjale sedanjo zaposlitev, prišle do zaključka. da bo treba nekatere delavce premestiti iz enega obrata v drugi ih marskikoga iz režijskih del h proizvodnjo.
Ob tem pa se zastavlja vprašanje: Kam z njimi? Imamo kakšen obrat, kjer hi lahko zaposlili. denimo. 150 ljudi? V surovinskem obratu imamo sicer odvisne strojne kapacitete, vendar niso usklajene s kapacitetami emajlirniee, mimo tega pa proizvodnja zahteva uvožene surovine. Tudi v drugih obratih trenutno ni videti možnosti zaposlitve. tolikih ljudi. Kam torej z njimi?
Dejstvo, da ljudi ne bomo odpuščali (izjeme so 'le naravna fluktnacija in disciplinski odpusti) hi moralo že samo po sebi spodbuditi odgovorne strokovne službe k razmišljanju. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo strokovnjaki zapeli resneje in sistematično razmišljati o tem. če je moč uvrstiti v naš proizvodni program izdelek ali skupino izdelkov, ki bi naleteli na ugoden odvzem na tržišču in katere bi proizvajali v velikih serijah in s tem zaposlili obstoječe kapacitete v več izmenah, s čemer bi ustvarili možnost zaposlitve odvečnih ljudi. Ge bi uspelo to proizvodnjo osnovati na izkoriščanju odpadnih surovin, /bi bila zaradi materialnih ležat? laže izvedljiva.
Zaenkrat kaže. cla pričakujejo naši strokovnjaki posebnih nalog, pa čeprav sodi to delo povsem v njihovo delokrog. Odvečno je poudarjati, da jih obvezuje že sanjo stališče, ki so ga do odvečne delovne sile za- . vzeli organi delavskega upravljanja, vodstvo podjetja in družbeno politične organizacije.
DANES PRIČENJAM SESTAVEK O ODNOSIH MED PREDDELAVCEM ALI VODJO IN DELAVCEM Z NAJMARKANTNEJ-ŠIM POIZKUSOM, KI JE BIL OSNOVA NASTANKU ZNANOSTI O MEDOSEBNIH ODNOSIH.	/	'
Z nalogo, da ugotove »količinski in kakovostni odnos med osvetlitvijo in učinkovitostjo pri delu« so v industrijskem podjetju električne stroke »WESTERN ELECTRIC COMPANY« v ZDA od leta 1924 do 1927 dobili presenetljive rezultate. Ne glede na to, kakšna je bila osvetlitev, je proizvodnja konstantno rasla. Tako so po triletnih preiskavah ugotovili, da na povečano produktivnost vpliva eden ali mogoče več neznanih faktorjev, ne pa boljša ali slabša osvetlitev delovnega prostora. Novo skupino znanstvenih delavcev, ki je bila sestavljena zato, da ugotovi, kateri so ti vzroki, si je na začetku dela zastavila naslednja delovna vprašanja, kot: »ali so delavci- po delu utrujeni, ali si žele več odmorov med delovnim časom ali krajši delavnik, kakšni so njihovi odnosi do dela, do njihovih preddelavcev in do podjetja«. Znanstvene dosežke tega vele-poizkusa, ki je zajel 21.000 zaposlenih in ki je trajal preko 7 let, spoznajmo v dveh ugotovitvah, ki jih je podal MAYO, vodja poizkusov:
• Industrijsko delo ni aktiv-L. nost posameznikov, temveč je skupinska dejavnost. Zato je za razumevanje industrij skega dela nujno študirali, ne le materialne pogoje dela, temveč tudi njegove psihološke jn socialne ojevire —
socialno okolje dela.
• Delo mora imeti za delavca določen socialni smisel. Biti mora sredstvo za dosego njegovega družbenega prestiža — veljavnosti.
Znane stvari, bo kdo rekel. Res je, samo ne'pozabimo, da^ te trditve izhajajo iz podatkov, ki so prikazovali občutno povečano produktivnost. Od leta 1924 do 1932, ko so trajali poizkusi, je proizvodnja nenehno rasla predvsem zato, "ker so u-stvarjali nove medsebojne odnose. Ključno osebnost, ki je bila odgovorna za graditev boljših medsebojnih odnosov, so oni našli v preddelavcu ali vodji. Naše delavsko samoupravljanje je postavilo vodstvenega delavca v drag položaj. Bodimo odkriti in priznajmo, da v. težjega, ker dostikrat nima potrebnih kompetenc, mnogokrat pa se' pri reševanju medosebnih odnosov ne znajde, ker nima potrebnega znanja pa zaradi tega postane apatičen do reševanja ljudskih odnosov.
Dober vodja — preddelavec se mora pri svojem delu ravnati po spodaj navedenih principih vodenja:
1.	vsako novo delovno nalogo je treba .delavcu pojasniti in mu povedati, kako naj dela in ne — kako naj ne dela.
2.	izvršene naloge in rezttlta-te je treba preverjati, ker sicer delovni nalog izvpni kot »praz-
PREDSEDNIKI ODS
Obratni delavski svet emajliranih, pocinkanih in aluminijastih izdelkov je izvolil za predsednika tovariša Staneta DVORŠAKA, za njegovega namestnika pa tovariša Edvarda UME-KA.
Obratni delavski svet obrata kemičnih izdelkov je izvolil za predsednika tov. Ivana LUKMANA, za njegovega namestnika pa tovariša Karla KOLARIČA.
Na prvi seji obratnega delavskega sveta obrata toplotnih naprav so izvolili za predsednika tovariša Emila ŽLENDRA, za njegovega namestnika pa tovariša Zvoneta GOLUBA.
Delavski, svet obrata odpres-kov in avtokoles je izvolil na prvi seji za predsednika tovariša Ivana KOŠENINO, za namestnika pa tovariša Ludvika MUHOVCA.
Obratni delavski svet orodjarne je izvolil za predsednika
tovariša Jožeta DOBRIŠKA, za njegovega namestnika pa tovariša Leopolda ŠKOFCA.
Delavski svet skupine tehničnih poslovnih enot je izvolil za predsednika tovariša Franca JANUŠA, za njegovega namestnika pa Franca VRABIČA.
Delavski svet tehnične kon-. trole je izvolil za predsednika tovariša Zlatka PODGAJSKE-GA, za njegovega namestnika pa tovariša Slavka PODGORŠKA. . ,
Za . predsednika delavskega sveta prodaje in zunanje trgovine je bil izvoljen tovariš Rafko ČELIK, za njegovega namestnika'pa tovariš Anton TERŽAN.
Oclavski svet upravno administrativnih služb. je izvolil za predsednika tovariša Staneta VENINŠKA, bivšega predsednika upravnega odbora, za njegovo namestnico pa tovarišico Dragico ŠALE KAR.
na beseda«. S. preverjanjem kontrolira preddelavec svoje vodstvene sposobnosti in ima realne podatke ža pohvalo ali grajo.
3.	z vsemi spremembami, ki bodo kakorkoli vplivale na delavca, ga je treba vnaprej seznaniti. Vodstveni delavci mnogokrat grešijo, ko mislijo, da je dovolj, če samo oni vedo za potrebne spremembe, ki bodo nastopile. Največkrat živi delavec zaradi tega v negotovosti in dvomih; misli, da se mu kaj prikriva,, kar mu lahko škoduje.
4.	vodstveni délayée bi moral dobro poznati delovne sposobnosti in navade vsakega svoje-
■ ga sodelavca, da bi znal najbolje izkoristiti njegove sposobnosti. Mnogokrat pa ima v naši praksi obrnjeno sliko, da vodja skupino svojih najboljših delavcev premika iz delovnega mesta na drugo z opravičilom: »to so moji najboljši delavci, nanje se lahko zanesem, kamorkoli jih dam.«" To ni opravičilo in garancija uspešnega dela z ljudmi, temveč prej za njegovo lagodnost, ker ne poizkuša vsakega posameznika najbolje zaposliti. Sklepanje po logični-zvezi: Ker se na dveh delovnih mestih ni obnesel, se tudi drugje ne bo,« je napačno, ker vsak izmed nas'je na nekem delovnem mestu lahko dovolj uspešen. Zaradi tega mora vodstveni delavec budno opazovati uspeh vsakega posameznika, posebno še takrat, kadar opaža, da delavec doživlja neuspehe pri delu. s
Nešteti principi vodenja so predvsem psihološke narave, ki zagotavljajo, da ima vsako delo socialni smisel; se pravi, da je priznan v delovni skupnosti. Občutek, da nekaj velja, je za nas vsakega najvažnejši. Tako priznanje pà je vredno več, če ga podpira s svojim delom tudi vodja. Mnogokrat pa vodstveni delavci mislijo in delajo ravno obratno; oni namreč pričakujejo neko posebno spoštovanje zaradi vodstvene funkcije, ki jo opravljajo, če tega spoštovanja ne opazijo pri svojih podrejenih, postanejo nezaupljivi in ne nudijo potrebnega priznanja svojim 'podrejenim. Rezultat tega odnosa je, da se vodstveni delavec znajde brez potrebne avtoritete,, ki pa je najvažnejše za vodstvenega delavca.
Vodja, zapomni si: če hočeš uspešno voditi /delo drugih ljudi, se nauči najprej spoštovati, potem dajati zaslužena priznanja in včasih grajati svoje sodelavce in imel boš tudi ti potrebno avtoriteto in občutek, ¿la si priznan vodja.
B. F.
Človek osnovna gospodarska rezerva
Gospodarska reforma in gospodarske rezerve, to so besede, ki smo jih začeli tako pogosto uporabljati, dasso kot vsaka stvar, ki jo pogosto uporabljamo, izgubile pravo vrednost in praktični pomen in se jim je funkcija zreducirala na nivo vsakdanje fraze. Gospodarska reforma preiudicira, da se jo oživotvori z izkoriščanjem gospodarskih rezerv. Kaj so pravzaprav gospodarske rezerve in kje naj jih iščemo?
¡n .
O gospodarskih rezervah govorimo kot o nečem, kar obstaja izven nas in kar je treba samo prijeti in izkoristiti. Govorimo približno s takšnim občutkom. kot da gre za neko skladišče, v katerem vemo, da so koristne dobrine, toda ne vemo natančno, kje se to skladišče naha ja in tudi ključi bi nam bili potrebni.
Najbrž, da v omenjenem primeru ne mislimo narobe, ker dejansko gre za nekaj podobnega. Obstajajo namreč mesta oziroma prostor — to je tisto skladišče, kjer se skrivajo dobrine. Ta mesta se nahajajo V proizvodnji v administraciji. Narediti je treba »ključ« za odpiranje »skladišča« t. j. narediti je treba analize in plan in končno mora obstajati organizirana akcijska odločnost m spretnost za osvojitev cilja. To pa ni ravno preprosto.
Rekli, smo da za odkrivanje notranjih rezerv obstaja cela procedura. Če rečemo, da moramo najprej vedeti, kje se nahajajo notranje rezerve, potem lahko eksaktno signilizacijo ter praktično koristne predloge naredijo le specializirani kadri.
Tudi »kjuča« ne , zna narediti vsak. Samo človek organizirano rešuje probleme — to ni izven njega. Zunanje okoliščine mu samo pomagajo ali otežkočajo reševanje. Čjovek rešuje probleme na zavestno zasnovani organizirani akciji, pri čemer je velikega pomena pri kolektivnem reševanju problematike optimalno koriščenje umskih in fizičnih sil po organizacijskem načelu: »Pravi človek na pravo mesto.« Zato naj on rešuje konkretne naloge in zanje tudi odgovarja. Obstajajo določeni argumenti, k govorijo, da temu vedno ni tako.
Samo nekaj primerov v podkrepitev: Na eni od višjih strokovnih šol so odpravili diplomske naloge. Cilj je bil, da se pospeši hitrejše vključevanje kadrov v gospodarstvo. Mf pa resnično postavljamo vprašanje ali naj vzamemo diplomirane visoko strokovne kadre, v katere smo vrh tega vložili še znatna sredstva. Kakšen paradoks, mar ne? Ali drug primer. Nekatere službe poslujejo z nezadostnim številom ustreznih kadrov ali pa sploh brez moči z višjo ali visoko' strokovno izobrazbo,
ugotavljamo pa, da bi se v delu teh služb dalo marsikaj poenostaviti ter spraviti nekatere stvari na realne osnove. Drugi paradoks, mar ne?
Ugotavljamo, da z našimi kalkulacijami ni vso v redu, nekaj zaradi normativov, nekaj zaradi neustreznih ključev, po katerih posamezne elemente vkulkuliramo v ceno, čeprav vemo, da poslovne odločitve podjetij temeljijo na rcutabil-nostnem kriteriju! Kalkulacije ne smemo razumeti kot šablonsko stvar, pač pa kot vitalni proces, ki vključuje osnove iz proizvodnje, korigirane s tržnimi in finančnimi razmerami v nacionalnem gospodarstvu. Torej je potrebno na tem področju poznavanje širše problematike, ki jo lahko uspešno rešujejo le visoko usposobljeni kadri.
Razvojne in letne plane ne bomo mogli delati več brez poznavanja pravih kapacitet in prave rentabilnosti.
Težišče našega dela moramo prenesti z obravnavanja problematike delitve na obravnavanje in reševanje problematike proizvodnje in prodaje t. j. na problematiko ustvarjanja sredstev, ki jih je nekoliko lažje deliti, če jih je več na razpolago.
Človek teži za racionalnim gospodarjenjem. Vse kar je narejeno, je produkt človekovih umskih in fizičnih sil. Z razvojem znanosti človek vedno bolj načrtno gospodari. Odkrivanje postopkov, načinov, metod in sredstev za bolj načrtno gospodarjenje je v bistvu odkrivanje, rezerv Za učinkovitejše poslovanje. Te rezerve odkriva in izkorišča le človek. Čimbolj je
!
umsko sposoben,in zavestno or« ganiziran, tem boljši «o učinki. Večkrat sem imel priložnost videti, ko človek poleg mene išče neko stvar, na koncu pa ugotovi, da jo ima v rokah. Ta aiiektoda ima svoj namenski smisel. Nemara bomo tudi,mi mogli ugotoviti, da tisto, kar iščemo — gospodarske rezerve, —> da se nahajajo v naših rokah in naši zavesti in nikakor izven nas. Zato se moramo obrniti proti sebi in od tu začeti iskati gospodarskih rezerv, če hočemo bojše živeti.	Č. D.
imm
SO TO PRAVILNI ODNOSI?
V eni prejšnjih številk smo zašle* dili članek z naslovom: Tudi njim gre zahvala! Piscu vsa čast, da se je sponi* nil na to, kar bi pričakovali, da bods naredili predstavniki naše uprave oziro< ma samoupravnih organov. Ali se ne bi spomnili na to, da bi priredili majhna slavnostno sejo in vsem bivšim direktorjem rekli približno sledeče:
»Tovariši, vam, ki ste vodili najvažnejše službe našega podjetja, ki ste z vso odgovornostjo opravljali svojč dolž nos ti skozi vrsto let, ki imate za saba veliko trudapolnega dela in uspehom, katerih so deležni tudi vsi ostali člani kolektiva, dajemo vse priznanje, ki ste ga zaslužili, čas in prilike so sicer po* klicali druge na odgovorna mesta, veni3 pa da nam bodo Vaše izkušnje še veliko koristile in zato vas prosimo za vaše iskreno sodelovanje in pomoč.«
Priznanje je pogosto važnejše kot nagrada. To ve tudi najbolj preprost član kolektiva. Ali je nekaj besed priznanja tako težko dati — ali pa nimamo še primernih kulturnih odnosov, če ne varno, kaj je tovarištvo v kolektivu in so vse besede o človeških odnosih — le prazne besede. Ali pa smo «še vedno tam, kot so bili nekoč, ko so rekli: lila* pec, zdaj te ne rabimo več, zdaj lahko greš — in je bil hlapec lahko vesel, da ni dobil Še brce povrhu.	Bh
IfllllimilllllllimilllHIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIlilUHIIIII
iiHimniiiiiiiiintiiiiiitnmimiiiniiiiinniiiiiHiinmnnniiiimiiHnnmiiiiiimuimmiim!iiimiiimi«nHiiiit«ii!iMiiiii!i»i
Na kratko bi opisal, kakšno vlogo imajo barve, kako delujejo na ljudi in vse ostale momente. na katere moramo paziti, ter jih poznati pri izbiri barv in njihovih kombinacij.
Barva nas obkroža in vsak 'dan jo gledamo o prostoru. Nekaj časa svetlo, pa temno, odvisno pač od moči svetlobe. Ona ustvarja pri ljudeh odrejene emocije ter izziva dolčene reakcije in asociacije. Deluje tudi na naše razpoloženje.
Testiranja so pokazala, da barva vpliva na vsa čutila, ne samo na vid. Pri barvi lahko dobimo občutek toplote, hladnosti, vonja itd. Kakor deluje barva na posamezne.ljudi, vpliva tudi na skupine. Eksperzi-mentalne raziskave so pokazale, da np. ljudje d dolini reagirajo na barve drugače kot Ijitdje o planinskih predelih, Ljudje, ki živijo na jugu, o predelih z
močnim soncem, imajo radi svetleče in močne barve. E ne- -katerih deželah pomeni črna barva žalost, bela nedolžnost, veselje. V drugih pa ravno obrante; črna pomeni veselje, bela žalost.
Nekatere barve izražajo sko-
raj enake asociacije pri vseh ljudeh. Tako npr. različne barve izražajo naslednje občutTe: razgibanost — rdeča, novost svežina — roza, prijeten okus — oranžna, užitek — kostanjevo rdeča, osvežitev — rumena, po-nos — temno modra, higiena — svetlo modra, — umirjena —
i'	-	..
temno zelena, ravnodušnost — svetlo zelena, razkošje — violet, okras — siva, čistoča — bela, težina — črna.
Raziskave so pokazale _ da barve sugerirajo in spominjajo na razne oblike. Tako tople barve dajo občutek ostrine in ogla-
tosti. medtem ko imamo pri: hladnih barvah občutek mehke in zaoblene oblike.
Neprimerno bi bilo opremiti toaletno milo v umazano rjav omot. ker daje ta barva občutek umazanije.
Zaželeno je iskanje barv, ki so priljubljene pri potrošniku.
Zanimivo je, da gospodinje ljubijo določene barve pri embalaži prehrambenih artiklov. ■/' Rdečo za embalažo paradižnika. '■ * rumeno za hruške, zeleno za ‘ grah itd.
Interesanten je test. ki So g9 napravili Američani pri pakt• ranjti neke vrste detergenta. N* trg so poslali tri embalaže ' iste oblike o različnih barvah in to: rumefti. modri in kombi- | nirani. Večina gospodinj se je odločila, da je prašek v rume-no-modrih zavitkih najboljši, medtem ko je o modri slabši. 9 rumeni pa premočan. Kljub temu. da je bila kvaliteta praška ’ d vseh treh zavitkih enaka.
Pri izbiri haro moramo pa- ’ žiti, katere barve uporablja konkurenca, da se izognemo kd-piranju in ustvarimo izdelek, ki se bo barvno izločil in odvo-jil od proizvoda konkurence.
M. Kt
M KAJ MORAMO PAZITI PRI RARVMH IZVEDRAH
vedrih dni
10
Crikvepica je nedvomno lep in, zanimiv letoviški kraj. Imenuje se po cerkvi in samostanu, iz; štirinajstega stoletja. To, zgodovinsko umetnost si rad ogleda vsak tujec pa tudi domač turist se je ne ogne.
Crikvenica je postala glavno letovišče Hrvaškega Primorja zaradi več k,ot kilometer dolge peščene obale ob plitvem morju, ponaša pa se še s številnimi hoteli in lepim drevoredom ob morju, kjer je tudi počitniški dom »EMAJL«. V bližini Crikvenice se nahaja kraj Selce, ki je del crikveniške riviere. Turisti kaj^radi gredo v Selce na kratek izlet.
Zanimivo je, da je ob crik-veniški rivieri več sladkovodnih vrelcev, ki se* stekajo v morje. Na obali počitniškega djorna »EMAJL» sta kar dva. To kaj kmalu ugotoviš, ko skočiš v Igorje, plavaš desetino metrov v levo ali desno stran i^ takoj občutiš, da je voda »mrzla«. Tedaj se običajno hitro potrudiš, da prideš nazaj v »toplejši tok«, kar velja .zlasti za tiste, ki ne plavajo daleč od obale, kajti kakih sto metrov od obale se »mrzlega toka« več ne občuti. Takih »asov«, ki plavajo več kot sto metrov od obale pa je malo. Jaz nisem, pa tudi druge bi lahko preštel na prste. Sicer pa si lahko izbereš svoj prostor na soncu tam, kjer je obala nizka. V tem primeru greš brez skrbi v morje sto metrov peš, potem pa se prepustiš v varstvo valovom sinjega Jadrana.
I
Razmere v našem domu
Takoj po'prihodu v dom spm se zanimal za nekatere stvpri, zlasti za to, kakšna hrana je v našem domu. Preden smo odšli: na oddih je bilo slišati, da hrana ni dobra in kopico dru-
gih pripomb. Zato sem sklenil povprašati tovariše iz »stare izmene«, ki so odhajali, kako so bili zadovoljni ali nezadovoljni z bivanjem v domu. Moje prva »žrtev je bil tajnik« stanovanjske skupnosti Gaber-je-Hudinja tovariš Franc Smodiš. ki je član naše sindikalne podružnice in gre vsako leto na letovanje v naš dom oddiha. Povedal mi je, da je bil s hrano izredno zadovoljen.
Martin Javšovec je dejal, da , je dober jedec, vendar mu je bilo hrane dovolj, pa tudi okusna je bila. Vinko Uršič je bil na letovanju s celo družino in se je tako o hrani kakor tudi o hitri postrežbi izrazil zelo pohvalno. Štefan Kralj mi -je povedal, da je v domu odlična
Naši sodelavci na novi plaži (Foto LT.Emajl)
Namahali so jih
Takoj ko sem prišel v dom. sem opazil med gosti živahne razgovore o nekem velikem in zanimivem tekmovanju. Čeprav nisem ravno navdušen pri-
Izlet na »Robinzonov« otok (Foto LT Emajl)
hrana pa tudi organizacija letovanja da je v redu. Kakih dvajset tovarišev in tovarišic iz »stare izmene« mi je povedalo isto, sicčr pa sem se pozneje o tem prepričal sam.
Prijetna vožnja s »trabakulo« na otok Krk (Foto LT Emajl)
staš nogometa ,sem se za stvar podrobneje zanimal, kajti^ v razgovoru je bilo cesto slišati: »Al smo jim dali biksa! Živ‘o! Šest dva za naše«, in podobno.
Povedali so mi, da je bila na dan vstaje sfovenskega naroda 22. julija odigrana velika nogometna tekma med moštvoma našega doma in sosednjega doma TET Trbovlje. Baje je bilo igrišče »nabito polno«, kar v Crikvenici zlepa ne pomnijo. Zmagali so naši z rezultatom 6: 2. Šahisti se niso tako dobro odrezali. Zgubili so, čeprav z majhnim rezultatom.
Še to naj povem, da je polovico nogometne tekme sodil naš znani nogometni sodnik Franjo Orel, ki pa je preh'tro »odletel« iz Crikvenice, da bi o tem kaj več povedal.
Klobase pod mizo
Že prvi dan bivanja v domu sem opazil, da tovariši niso pretiravali o hrani in postrežbi. Tako tudi pozneje — do kon-
ca mojega desetdnevnega bivanja. Kmalu nas je upravnik dobrohotno opozoril, da stane 1 kg mesa 1600 din, kar naj bi upoštevali ter pridno pospravili vso hrano. Nekaterih pa se to opozorila ni prijelo. Že naslednji dan sem opažih pri večerji soseda, ki je otepal izdatno klobaso. Ne vem kako' vendar sta bila na tleh pri n jegovi mizi dva lepa kosa klobase. Sicer pa želim dober tek tudi doma. Morda mu ga btt^rinesla gospodarska reforma.
/	r •	I
• ’ Kaj pravijo kuharice
Osebje v domu mnogo kritizira ljudi, ki imajo opraviti z E-majlircem. Našega časopisa jim namreč nihče ne pošilja. Vsi pa ga zelo pogrešajo. Obljubil sem jim, da bom to sporočil uredniku. Kdo ve? Morda se bo le spomnil nanje.
Zofija Kramer je dejala, da bi se* rada kopala, toda za to ni časa. Milica Kikl, kuharica je povedala, da je njihov delovni čas od pete ure zjutraj do enaindvajsete zvečer. Sicer pa je zadovoljna z delom, sodelavkami in gosti. Najbolj pa je zadovoljna takrat, ko gostje z vebkim tekom pospravijo svoj obrok.	*
Nova plaža
Plaža je zelo lepo urejena. Na, n jej je dovolj prostora za vse goste- ki se lahko udobno zleknejo in se prepustijo sončnim žarkom. Še bolje bi bilo, če ne bi pozabili pri preja n j ii plaže na naše najmaljše. Z zelo majhnimi stroški bi se dalo napraviti nekaj stopnic ali -podobnega, da bi imeli otroci otroci svoj prostorček na soncu.
Izlet na »Robinzonov« otok
Proti koncu našega bivanja v domu nas je upravnik povabil. naj se prijavimo za izlet v neznano. Čeprav nas je zelo mikalo kam bomo šli, nam tega ni hotel povedati. Dejal je le. da bo »lušno« in naj nikar (Nadaljevanje na 7. strani)
Sprejem novih učencev
Upravni odbor je odobril, da se za šolsko leto 196(5/66 razpiše 28 učnih mest in to: 20 za orodjarje, 5 za strojne ključavničarje in 3 za električarje.
/Tako bo podjetje v prihpd-njem letu imelo skupaj 83 učencev, od tega 80 kovinarske stroke. Vsi v kadrovski službi in v podjetju smo ‘lahko tega veseli, ker smo na dobri poti pridobivanja in usposabljanja kadrov, vendar moramo vedeti, na osnovi kakšnih potreb smo planirali to izobraževanje. Že nekajletno izobraževanje učencev kovinarske stroke temelji na predvidenih potrebah bodoče orodjarne. Ker čas prehiteva
naše materialne zmogljivosti, se lahko znajdemo pred problemom, da kadri, ki jih šolamo, lic bodo irncli potrebnih delovnih mest, To bojazen sta izrazili komisiji za sprejem mehanične in ključavničarske delavnice. Delavski svet ključavničarjev je sprejel celo sklep, da nove učence sprejmejo samo pod pogojem, da se že sedaj zagotove potrebna delovna sredstva (orodja in mize) za te učence.
Žaradi teh razmer in situaci-
Planiranje neločljivo od delavskega samoupravljanja
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Po instanci plane delimo na plane podjetij, republik, federacije. Za vse vrste časovnih planov, predvsem dolgoročnih in srednjeročnih, so nujno potrebni nekateri podalki, brez katerih ne more biti planiranja, še manj pa realnega, znanstvenega planiranja, pač pa planiranje ostane na nivou ugibanja, na osnovi razvoja dogodkov v preteklosti — tako ime-- novano intuitivno planiranje. - Prvo, kar moramo vedeti, je poznavanje stanja na tržišču. Katero proizvodnjo potrebuje tržišče, koliko takšne ' proizvodnje tržišče 'potrebuje, po kakšnih cenah, pod kakšnimi pogoji', koliko naše podjetje z ozirom na konkurence lahko plasira takšne proizvode itd.	(
Poti po katerih se pride do teh podatkov so sila težavne, še čelo v najboljših pogojih. Ti podatki pa so neogibno nujni za razvoj, za planiranje razširjene reprodukcije oziroma pri sprejemanju investicijskih odločitev, ki so lahko usodnega pomena za gospodarsko enoto, ki planira. Prav tako so nujno potrebni podatki o razpoložljivih kapacitetah, iz katerih mora biti razvidno, koliko možne količine plasmana našega podjetja lahko pokrijemo z obstoječimi kapacitetami. Nepokrite količine trznili potreb moramo pokriti z neinvesticijskimi posegi, s povečanjem serij,
•z uvedbo tretje izmene, z boljšo ureditvijo organizacije, z odpravo ozkih grl itd. Potem pa, če s temi posegi še vedno ni možno pokriti ■ vseh količin možnega plasmana, se pristopa k analizi smotrnosti investicijskega vlaganja v kapacitete za „nepokrite količine. Ta postopek je tembolj ekonomsko utemeljen, ker teži za intenzifikacijo proizvodnje. Sajno takšna / proizvodnja lahko zagotovi znižanje stroškov proizvodnje ter povečanje izvoznih možnosti. Nesmiselno je vlagati investicije v nove kapacitete, če lahko v precejšnji meri povečamo proizvodnjo z obstoječimi, razpoložlji-,vimi kapacitetami. Zato je poznavanje kapacitet nujno potrebno. Planiranje kapacitet pa je prav tako potrebno kot planiranje prodaje oziroma proizvodnje. In končno, kako je sploh mogoče planirati proizvodnjo brez plana kapacitet? Takšni plani proizvodnje v tem primeru nimajo nobenih temeljev. Takšne proizvodne plane ne moremo šteti za realne. Poleg piana kapacitet mora obstajati tudi plan izkoriščanja kapacitet, pri čemer se moramo zavedati, da je 100 "/«-no koriščenje kapacitet nemogoče!
Tehnična kapaciteta se zaradi potrebnega časa za remonte, zaradi izpada zaradi praznikov itd., lahko koristi s cca. 75 */«. Takšno kapaciteto imenujemo možna kapaciteta in je treba težiti za njeno 100 %, izkoriščanje ter za približanje možne kapacitete tehnični kapaciteti. Kapacitete se vedno računajo ha tri izmene. V nobenem primeru izkoriščanje kapacitet pe more biti preko 100 %. Ta in še nekatera druga vprašanja moramo razčistiti v našem podjetju. Ne smemo v bodoče dovoliti smešenja našega podjetja pred zunanjimi forumi s takšnimi podatki o izkoriščanju kapacitet preko 100 %. Nek dopis si takšnimi podatki, naslovljen na komisijo, ki zbira podatke za potrebe Združenih narodov, je bil zavrnjen z ironičnim komentarjem. Ali je treba sploh še naprej komentirati' o potrebi razčiščevanja in planiranja kapacitet v našem podjetju. Ce bo potrebno, sem pri-pravjen to naknadno storiti.
Ko vemo, koliko lahko prodamo in koliko lahko proizvedemo, mora mo nujno še vedeti, kateri so ti proizvodi, ki nam prinašajo največ dohodka in katerim je jheba dati prednost v proizvodnem planu. Zato mora biti nujno urejeno vprašanje točnosti obračuna in kalkulacij. Ta potreba pride posebej do izraza pri ugotavljanju rentabilnosti, pri računanju investicijskih efektov, pri finančnem planiranju itd.
Kot je iz prednjega razvidno, planiranje terja prej ureditev nekaterih pogojev. Med te pojzoje spadajo še ureditev evidence, statistike itd. Samo pri učinkoviti obdelavi kompleksne problematike je možno realno planirati in pričakovati ugodnejše rezultate. Površno ali parcialno oziroma nerealno planiranje pa lahko spravi delovno organizacijo v velike težave ali ji poglobi težave do akutne mere. Namen tega sestavka je bil osvet-ljiti problematiko planiranja vsaj površno ter nakazati neločljivo povezanost planiranja s samoupravljanjem. Vesel bom, če bodo bralci pravilno razumeli te besede, kajti v pogojih blagovne proizvodnje in sploh planiranja je neogiben instrument za učinkovito gospodarjenje.
1	čedo
je, ki bo nastala do prihodnjega leta. bo -treba premisliti; ali se za kakšno ' leto predahne s šolanjem učencev v gospodar-\ stvu ali ne.
N'a letošnji razpis., ki je bil objavljen v Emajliral, Večeru in Celjskem tedniku, se ie javilo 63
Podatki kažejo, da je bilo letos več kot dovolj kandidatov, kar prejšnja leta ni bil primer. I.ankso leto smo na primer sprejeli kandidate, ki niso imeli dokončane 8-letke. Od kod in zakaj takšen priliv ni treba pose-ibej razlagati, kev nam je znatno, da so vse šole druge stopnje imele omejene možnosti vpisa v prve letnike. Poleg tega pa je izšel nov »Zakon o vajencih«, ki prinaša nove poglede na vajence v gospodarstvu. Najvažnejši člen, ki govori o osebnih dohodkih vajencev, kateri morajo znašati 50—80% prejemkov nekvalificiranega delavca v podjetju. Zaradi tega je veliko podjetij sprejelo sklep, da bi vzeli v uk minimalno število vajencev, ker se jim zde dajatve prevelike, nekatera podjetja pa so se jim čisto odpovedala, enako tudi privatni delodajalci. Taki sklepi in ukrepi so bili prehitri in škodljivi, čeprav je bil ta člen napihni kot smrtna obsodba vaje-mlškem sistemu izobraževanja. Mnogokrat in marsikje so vajenci res opravljali taka dela, da so res zaslužili 80 % prejemkov nekvalificiranega delavca, seveda to na škodo začrtanega in temeljitega izobraževanja. Tako imajo delodajalci sedaj možnost s svojimi učenci skleniti učno-štipendijske pogodbe, za katere pa višina štipendije ni predpisana in bodo lahko ostale v višinah, ki bodo vzgojno vplivalp na učence in starše. V ten? smislu so že izšla tolmačenja republiških upravnih inštitucij in naše podjetje bo z ostalimi podjetji, finanserji Šolskega industrijsko kovinarskega centra v štorahfpre.šlo na štipendijsko obliko nagrajevanja svojih učencev. S pričetkom novega šolskega leta bodo učenci v gospodarstvu štipendisti z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih predpisuje naš »Pravilnik o štipendiranju«.
Pri izbiri kandidatov so nas vodili naslednji-'kriteriji:
a) šolski uspeh;
/ bi rezultati testiranja sposobnosti:
e) »člen 15 Pravilnika o šti-pendranju«, ki govori, da imajo otroci staršev, ki so zaposleni pri nas. prednost pri sprejemu
d) priporočila socialnega skrbstva in ZB.
Kot je razvidno, je bila pripravljena obširna dokumentaci-
je za vsakega posameznika, fla so komisije lažje sklepale o sprejemu ali odklonitvi kandidatov.
Komisije so pri svojem delu dosledno upoštevale tudi rezultate psihološkega testiranja in zaradi tega učni uspeh ni najvažnejši faktor pri izbiri .učencev. Moram pa povedati, da so kandidati, ki so pogojno sprejeti (to so oni s popravnimi izpili iz angleščine) otroci pri nas zaposlenih roditeljev.
Toliko v vednost in pouk vsem staršem, da je končana 8-letka pogoj za vsako nadaljnje šolanje — tudi za dobrega orodjarja ali ključavničarja.
BF:
NEUPRAVIČEN PREPLAH
Navada, da delamo iz muhe slona, je sicer človeška-, ki pa se v nekaterih primerih izrojeva in deluje škodljivo. Podobno je bilo s primerom zmanjšanja naročil tovarne avtomobil TAM iz Maribora. V podjetju je nastal pravi preplah. Prav zato smo dolžni pojasniti dejansko stanje, ki je sicer za nas neugodno, vendar je daleč vsaksebi z vestmi v kolektivu.
Dejstvo je namreč, da se tudi naš kooperant — 'podobno kot mi — ni mogel izogniti posledicam gospodarske reforme, ki so morebiti težje kot jih občutimo mi. To.je povzročilo, da so bili prisiljeni zmanjšati obseg proizvodnje in s tem tudi kooperantski delež našega obrata lil. V tej zvezi je pojasnil glavni direktor Lojze ligo. dipl. ing. upravnemu odboru, da situacija ni takšna, da bi bili v skrbčh ‘zaradi obstoja tega mariborskega podjetja, ker ni v nevarnosti. Novi pogoji gospodarjenja ga le silijo k opreznejšim korakom.
V tej zvezi je tehtna tudi razprava Srečka Jfmniška, ki je med drugim dejal, da sedanje težave v obratu 1,1,1 pogojujejo našo politiko prejšnjih let, ko smo se orientirali le na TAM. Kako je bilo to zgrešeno, občutimo danes, ko nimamo nadomestila za izpadlo proizvodnjo.
Iz obeh izjav lahko povza-. memo, da. moramo v prihodnje poskrbeti, da nam v pri1-¡j meru izpada nekega izdelka stroji in ljudje ne bodo sta- ' li. Ce imamo namreč v rezervi nadomestni izdelek, to še ne pomeni, da smo proizvodnjo preorientirali, marveč nas kaže v luči preudarnega gospodarji, ki je predvidel vse mogoče vplive in jih že v naprej onemogočil.

■v

Bose noge so gazile vroč pesek in sonce je žgalo v tilnik. Hodila je, hodila, da sama ni vedela kam. Kamorkoli je pogledala, povsod je videla bele cvetove, rumeni prah se je spreminjal v mala svetla sonca, kot svetlikajoči se pečati so plesali v pesku.
Sem deklica mala .. .
sem deklica mala ...	,
V	enem teh sonc je videla veliko, polje mhrjetk. Polje se je šibilo pod težo njene roke in visoka stebelca so izgirijala pod njenimi prsti.
Sonce je pritiskalo na možgane in noge so se vedno globlje pogrezale v pesek. Na tleh je našla papirnato kapo. Poveznila si jo je na glavo in se takoj počutila bolje. Krenila je naprej.
Sem deklica mala ...	v
Na pesku je ležalo veliko sonce. Zdaj se je večalo, zdaj manjšalo, zdaj je jezno gledalo, zdaj spet se je smejalo, kot da ji bo zdaj zdaj planila nasproti mama: vsa lepa, mlada in srečno nasmejana z velikim šopkom v roki. Stopala je naprej, a rumenih sonc v pesku je bilo vedno več. V enem se ji smeje nasproti veliko polje marjetk. Vsak cvet je veselo nasmejan in jo prijazno vabi.
Dekla Tončka v belem predpasniku, z veliko torto v rokah.
Mama, vsa nasmejana, ji z velikim šopkom hiti nasproti...
Oče se sklanja nad klavir in se jima smeje, kb se vrtita in plešeta po sobi...
V	enem, kdo ve v katerem že soncu, ki se ji stalno izmika, vidi: mama na postelji. Po čelu ji tečejo potne kaplje in njene velike oči so videti še večje na bledem obrazu.
Kapa na glavi se je vnela. Zagnala jo je stran. V pesku je zagledala senco.
Počasi je stopala naprej, v strahu, da ne bi tudi ta slika kar takoj izginila. Prišla je do drevesa, do velikega, visokega
Vstala je, da bi se ubogljivo umaknila, a tedaj šele je pogledala na tla pod nogami: bela kamnita steza ni izginila. Okoli nje so še vedno rasle rože, nad njimi se je dvigalo košato, visoko drevo in s svojo senco prekrivalo vrt...
»Dober dan, lepa deklica.«
Pogledala je kvišku in odskočila.
Pred njo je stal Vojak z zlatimi gumbi.
V trenutku se je zavedla. Vse slike so izginile.
»Tabla! Prestopila sem tablo 25 napisom.«
S široko odprtimi očmi, kot da pričakuje strel, se je prilepila k ograji.
»Lepo, da si me prišla obiskat.«
Leden srh ji je zatresel telo. Spomnila se je jutra, ko so pripeljali pred zbor truplo dečka.
»Saj midva sva že stara znanca. Kaj ne?«
S hitrim pogledom se je ozrla okoli in ugotovila, da so vrata daleč stran, na koncu bele steze._ Stisnila je glavo med' ramena in se zazrla v visoko postavo pred seboj.
»Pridi, moja mala, pridi.’
Vedela je, da bo morala storiti prav vse, kar bo od nje zahteval.
Stisnjena v oklep strahu, je stopila naprej. Začutila je njegovo roko na svoi rami .
t» Hodila sta po stezi, mimo vseh rož, do velike, bele hiše. Vojak.z zlatimi gumbi je odprl vrata in ji pokazal, naj vstopi.
Ubogljivo je stopila naprej, a je prestrašeno obstala in se prikovala na mesto.
Pred njo je stalo osem parov črnih škornjev, osem svetlikajočih se uniform, osem vojakov z zlatimi gumbi. Vsi so se ji prijazno nasmehnili.
Vojak z zlatimi gumbi je zaprl vrata za seboj in se razposajeno obrnil k ostalim.
S
} I
1)
! i !) i i

drevesa, ob katerem je rasla trava. Hodila je okoli debelega debla in se ga ni upala dotakniti, da ne bi takoj izginilo. Ko pa je zagledala med pokajočim lubjem mah, se ni mogla premagati, da ne bi položila obraza nanj in se pustila božati ob mehkih travic, ki so se upogibale ob rahlem dotiku njenega lica. Tako dobro ji je delo naslanjati potne roke in od sonca zagreto telo ob hladno deblo, da bi najraje legla v ta prekrasni hlad in zaspala.
Malo dalje v senci visokega drevesa, ki je bilo tako razvejano in mogočno, da je kljubovalo soncu, je zagledala ograjo, narejeno iz desk, podobnim ploščatim svinčnikom. Med obema stenama so stala vrata. Bila so kot tista doma in videla se je majhna s,teza, posuta z drobnimi belimi kamenčki. Zdelo se ji je, da se Vrata počasi odpirajo, kot bi jo vabila:
»Pridi, poglej! Saj veš, da se za vsako ograjo skriva nekaj lepega.«
In tako, kot je neka nevidna roka odpirala vrata, jo je taista roka vodila tja, k lepi ploščati ograji, narejeni iz ploščatih svinčnikov.
Previdno je stopala po stezi, po kateri so bili posuti beli kamenčki, ki so nagajivo ščegetali bose noge in šele čez čas je pogledala okoli. Niti vzklikniti si ni upala.
Povsod so rasle rože. Tu ob stezi mali nageljni. Opojno so dišali in skoraj bi se ji zavrtelo v glavi, ko se je sklonila in jih poduhala. Ob njih so rasle 'visoke rože, ki so imele na enem steblu več zavitih cvetov, podobnim vrečkam, z druge strani tulipani, tam spet velike rože z bodicami, le kako se imenujejo? Druga, manjša steza je peljala mimo nizkih, belih in rdečih-grmičkov, k zadnji 'gredici, kjer so ob sami ograji rasle mar-jetke.
»Marjetke!«
je dahnila in se sklonila niže, da bi se jih dotaknila. Sedla je na tla in se rahlo dotaknila cvetov in vsak naslednji se ji je zdel lepši od prvega. Ni jih hotela vzeti v roke, samo z licem jih je božala.
Odprla je oči in pred seboj zagledala škornje.


»Gospoda, mlada dama nas je počastila s svojim obiskom. (| Upam, da jo boste lepo in-dostojno sprejeli.«	( 1
Oficirji so se nasmehnili in celo priklonili so se ji nekateri. (1 »Dobrodošli pri nas,« je dejal stari oficir, tisti," ki je od- 11 peljal Veliko deklico. •	\1
Biba je premaknila ustnice, kot da želi nekaj reči, vendar 11 ni natanko vedela, ali zahtevajo od nje da molči, ali da govori. 1' »Kako pa je mladi dami ime?«	*,
»Biba.«	~	■ |
»Biba, ste slišali? Biba.«	(1
Vsi so se' zasmejali, kot da bi povedal izredno dobro šalo. i1 »Biba je prav lepo ime,« se ji je dobrikal stari oficir, »jaz (‘ imam punčko, ki ji je prav tako ime Biba.«	(
Ubogljivo mu je vrnila	nasmeh.	j,
»In zdaj, gospoda moja, kosilo.«	v	j 1
Vojak z zlatimi gumbi je pokazal k odprtim vratom so- i1 sedli je sobe.	D
»Upam, da ne boste odklonili, mlada gospodična, če vas 1 povabimo k mizi,« se je še kar naprej dobrikal stari oficir.
Biba je pogledala k vratom in strah ji je skrčil obraz. Sli- ' 1 šala je žvenketanje železa, stekla. Le kaj bodo tam delali z njo? ' 1 »Izvolite, prosim.«	(1
Stari oficir jo je rahlo pomaknil in jo odpeljal mimo dveh 11 vrst škornjev v drugo	sobo.	'11
Prvo, kar je zagledala, je bila dolga miza z belim prtom, 1 \ S pravimi krožniki, s srebrnim priborom, s košarami, polnimi 1, kruha, z bokali vode, s sadjem v posodah.
Oficirji so se prijazno nasmejani odpravili na svoja mesta, (1 le stari oficir je še vedno stal pri Bibi.	(1'
»Ti je všeč? To smo vse pripravili za tebe.«	'i1
Biba je še vedno prestrašeno gledala oficirje in v ustih se 1' ji je začela nabirati slina.	' 11
»Poglej, to je tvoje mesto.«
4
¿majfUcu
Novosti v naši KNJIŽNICI
Duraiiovič S.: Socijalni rad
u privrednim organizacijama. Zagreb 1962.
Novosel P.:	Procjen jivanje
uspešnosti radnika. Zagreb
1963.
u Čemu je problem kadrova: kako ga riješiti. Zagreb 1965.
POVEČANJE produktivnosti i kvalitete primjenom raeinarlne izobrazbe kadrova. Zagreb (b. 1.)
METODOLOGIJA planiranja kadrova. Zagreb (b. 1.)
Ljudski fakturo industriji. Za grob (b. L).
STATISTIKA spoljne trgovine SER Jugoslavije za 1964 godi-nu. Beograd 1963.
Popadič M.: Analiza ocene investicija iz uvoza. Beograd
1963.
Kneže vic P.: Ekonomično ru-kovanje parnim kotlovima, pri-preina kotlovskre vodei tehnioki
Tišina T. i O. Vukobratie: Interna kontrola u radnim organizacijama. Zagreb 1965.
SA V RAMENA	organizacija
statističko-informativne službe u pToizvodnom preduzeču (Ino-strana iskustva). Beograd 1965.
Bataš Nenad i M. Drenjanin. Priročnik za izradu periodičnog obračuna u privrednim organizacijama i ustanovama s prim-jerima. Zagreb t965.
Tomašič V.: Komentar zakona o prijevozu na željeznicama s medunarodnim konvencijama. Zagreb 1965.
■ MALA KRIŽANKA
1	2		3
4		m ¡§¡§1	-
	K	5 '	
	Y *	■	
&			
VODORAVNO: 1. opera Ciu-seppe Verdia; 4. začetnici imena in priimka našega pesnika (Goriški slavček); 5. grška črka: 6. pripovedna pesnitev; 8. tiskarska črka.
NAVPIČNO: 1. vzdržen človek; 2. kraj pri Ljubljani; 3. vonj, duh; 7. Ludolfovo število..
-Slavi-
Bo novo ime podjetja 10 dnirih
»EMO«
Upravni odbor je po poročilu strokovne žirije sklenil predlagati centralnemu delavskemu svetu za novo ime podjetja prvona-grajeni predlog EMO. Novo ime podjetja bi uporabljali že od 1. januarja prihodnjega leta.
Na javni natečaj za novo ime podjetja je prišlo na naslov strokovne režije nad 700 predlogov 326 avtorjev. Odločitev oziroma rezultat je znan. Prvo nagrado je dobil predlog EMO, emajlirnica, metalna industrija in orodjarna, drugo CEKO. celjski kombinat kovinskih in kemičnih izdelkov, medtem ko je tretja nagrada prisojena predlogu KOPIN, kovinsko predelovalna industrija.
Cbjni upravnega odbora so sklenili predlagati centralnemu delavskemu svetu spremembo imena. Hkratrso soglašali s podelitvijo nagrad, saj sik se vsi ogreli za predlog, ki je dobil prvo nagrado. Če bo centralni delavski svet upošteval predlog upravnega odbora, se bo naše podjetje že s prvim januarjem prihodnjega leta preimenovalo Y EMO. emajlirnica, metalna industrija in orodjarna.
Gotovo je, da je sprememba imena podjetja povezana z določenimi stroški. Mimo obvezne registracije je treba spremeniti še ves korespondenčni material, embalažo, prospekte in drugo propagandno gradivo, obvestiti kupce doma in v svetu in podobno. Prav zastran te-
VIŠJI AKTIV DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE V CELJU
PRIREJA
RAZSTAVO
KARIKATUR
PAVLIHE
V LIKOV!«EM SALONU
OD 20. AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA
ga je upravni odbor zadolžil strokovno žirijo, naj do seje GDS pripravi spisek in dinarski iznos stroškov, ki bodo nastali z uvedbo novega' imena.
V zvezi z izidom natečaja je upravni odbor obravnaval še pritožbo Petra Senčarja. Po pojasnilu predsednika žirije clr. Franca Zupančiča pritožba ni utemeljena predvsem zategadelj, ker je odločitev žirije pravno veljavna šele po uradni objavi v časniku in pa zato, ker predlog Petra Senčarja ne ustreza določilu, da ime ne sme spominjati na naziv katerega že obstoječega podjetja-
Bralce gotovo zanima, kdo so avtorji nagrajenih imen. Prvo nagrado dobita Peter in Jože ligo, drugo Marjan Žuraj, tretjo pa Marjan Kokalj.-
Kadrovske vesti
NOVO SPREJETI DELAVCI V MESECU AVGUSTU
ŠPINDER Danilo — inštitut.
IZSTOPI:
PLANKO Vida — sporazumno, STBAMŠAK Ivan — upokojen. ŽEBELA Darinka — samovol. zapustitev, BUDIN Janez — samovol. zapustitev, ŽOLNIR Adolf — samovol. zapustitev, KACIN Jože — JLA, Krajnc' Anton — samovol. zapustitev, KOROŠEC Bruno — sporazumno ŠARLCAII Jože — sporazumno, GORIŠEK Konrad -- sporazumno, SITAR Alojz — upokojen, 'VODEB Stanislav — samovoljno, JARM-ŠEK Emil — samovoljno.
POROČILI SO SE:
VENGUST Dana — RECKO. ZALOKAR Marja — PINTER, GORENAK Marija. - SEL1N-ŠEK, UDOVIČ Franc, KRULEČ Terezija — Golouh. MEZNARIČ Franc, ANT1K| Justina — VENGUST. LAH Cvetka — STAMOL, GOLOB Marija — LIHTENEGBR, L1HTENEGER Herman, KNEŽE VIČ Milan. GRUDNIK Vili.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO
DOBILI
UDOVIČ Franc — sin Klemen, MEZNARIČ Franc.— sin Igor, GRUDNIK Vili — sin V.ili.
(Nadaljevanje s 4. strani)
ne zamudimo priložnosti. In res. Prijavili smo se'skoro vši. Bile so nas tri polne »ladje«. Kmalu po kosilu smo se vkrcali nanje in odpluli na »široko morje« — v neznano. Najprej smo se ustavili na majhnem otoku, ki mu pravijo »Robinzonov otok«. 7ant Je namreč zelo lepo urejena koča, ki je krita slamo. V koči je prostor za točilnicoTn mala kuhinja. Dobiš vse, kar želiš in kar je glavno, ni pre-id rago.
Na' otoku smo prebili v veselem razpoloženju kake tri ure, nakar smo obiskali še nekaj krajev na otoku Krku in se. proti večeru vrnili v dom. Izlet je bil zelo zanimiv, saj ni1 manjkalo dobre kapljice pa tudi najmlajši so bili veseli, saj je bilo zanje to lepo doživetje.
Domača zabava
Zadnji večer našega bivanja v iloniu je uprava organizirala najprej kulturno prireditev za otroke, ki so nastopali z raznimi recitacijami, igrami in podobnim. Otroška prireditev je trajala dve uri. Z otroci so se veselili tudi njihovi starši. Pravzaprav je bila ta prireditev nekako veselo tekmovanje med otroci. Najboljši so bili nagrajeni.
Po končani večerji je bila kulturna prireditev za starejše. Nastopali so »domači« in »tuji« pevci, humoristi in drugi. Ko je »slavni« popevkar iz Italije slišal naše »baritoniste«, jo je jadrno popihal v hotel »Esplanade«. Pri nas ni hotel nastopiti. Naj vam izdam skrivnost, da kapelnik naše godbe odlično pleše »twist«. Sicer pa lahko povem tudi to, da je »spiker«, ki ni bil nihče drugi kot upravnik. napovedal program kar v treh »svetovnih jezikih«. Če meni ne verjamete, se sami prepričajte.	-e j
»
Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov En ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Božič, Vlado'Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje,
PET TISOČAKOV
-VSAKEMU ŽE TA MESEC
(Nadaljevanje s 1. strani) fce med 30 in 50 tisoč dinarjev!) in prav to je največji razlog, da so organi delavskega samoupravljanja sklenili dati vsakemu enak dodatek 5.000 dinarjev. Na upravnem odboru so poudarili, da se zavedajo, da bodo s tem porušili dosedanja razmerja, ki jih bodo oktobra skušali znova uravnati. Tedaj bomo namreč imeli že izračun -gospodarjenja v tretjem tromesečju, ki bo pokazal, če nam, dohodek dpvoljuje ponoven dvig osebnih dohodkov.
Razprava, pri kateri so sodelovali vsi člani upravnega odbora, je dokazala, da upravni od bo r realno ocenjuje novo situacijo in da pozna pot, ki nas bo popeljala iz prehodnih težav. Vendar je osnovni pogoj, da pri teh prizadevanjih sodelujemo vsi, saj si lah-ho le v tem primeru obetamo, da bodo naši osebni dohodki ujeli povečanje življenjskih stroškov, mimo tega pa nikakor ner moremo prezreti razvoja podjetja, novih strojev in naprav
in naposled zboljšanja pogojev dela.
Iz razprave glavnega direktorja povzemamo nekaj misli. Med drugim je dejal: »Za letos imamo kopico smernič, ki jih izvajamo. Ker so nekatere med njimi dolgoročnejše, za zdaj še ni zapaziti kakšnih večjih rezultatov, čeravno prav polletni obračun že kaže na zboljšanje. Naša prva' naloga bo/ da takoj zmanjšamo stroške režije, čeravno moramo pri Ztem paziti, da ne bomo ravnali prehudo kratkovidno. Ob tem
PRVI KORAK
= SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST
Upravni odbor je potrdil načrt priprav, ki bodo privedle do konca leta k realnejši analitski oceni. Na predlog plansko analitskega oddelka je imenoval tudi nekatere komisije, ki,so za izvdfoo obsežnega dela neogibno potrebne.
O pripravah na novo analitično oceno, o neogibnosti tega dela in o anketah, ki so bile opravljene v tej zvezi, smo že poročali. To pot je upravni odbor imenoval nekatere komisije in jim natanko določil roke. Prvo delo, ki mora biti končano do 15. septembra, je sistematizacija delovnih mest. V ta namen sta imenovani dve komisiji, ki ju vodita Ludvik Pavčič in Milan Zupanek. Do 14* avgusta je dolžna kadrovska služba zbrati vse stare opise delovnih mest, ki so bili osnova dosedanji analitični oceni, medtem ko mora varnostna'služba do 30. septembra opraviti vse možne meritve tamkaj, kjer so neustrezni delovni pogoji.
Upravni odbor je bil soglasen tudi, s predlogom, da pri izdelavi nove analitične ocene sodelujemo z Zavodom za produktivnost dela, ki je opravil že podobne naloge v nekaterih drugih slovenskih podjetjih. Zastran tega ho v prihodnjih dneh'v našem podjetju sestanek s predstavniki tega zavoda, na katerem se bodo dogovorili o obliki in obsegu njihove strokovne poni oci.
Naslednja naloga bo izdelati nove opise delovnih mest in tudi za to nalogo sta imenovani1 dve skupini, ljudi, ki bodo ob sodelovanju '-obratovajdij, vodij oddelkov in drugih -poskrbeli,
da bodo novi opisi odražali dejansko stanje. Te opise bodo usklajevali še svetovalci in organizacijska služba, po potrebi pa tudi člani komisije, ki je načrtovala novo notranjo organizacijo podjetja.
O načinu ocenjevanja smo že
pisali. .V ta namen bodo imenovane komisije, ki bodo ocenjevale vsa delovna mesta le za en sam kriterrjr-S tem načinom je do neke mere zagotovljena realna in objektivna ocena.
Za nemoten potek in za koordinacijo je upravni odbor imenoval splošno komisijo, ki jo votli Tone Ivančič. V njej so mimo svetovalcev še Franjo Panza, Jože Zapušek, Franc Berginc in Milena Gaber.
Obsežne priprave, zlasti pa natanko določeni datumi zagotavljajo, da bomo v novo leto startali že s 'spremenjenimi analitičnimi ocenami.
ne sme trpeti razvoj in tudi varnost zaposlenih ne sme biti ogrožena. Ugotoviti maramo tudi odvišne zaloge in preveriti, če lahko kje prihranimo s spremembo kvalitete materiala. Hkrati s tem moramo tudi dokončno določiti proizvodni program in1 ga realizirati. Vse kaže Se^na zoženje asortima-na.«
xNaše velike rezerve so boljše izkoriščanje delovnega časa, koristnejša organizacija dela in tehnološki postopki. Tudi pri izkoristku proizvodnih kapacitet lahko storimo marsikaj, vendar je tudi to dolgoročnejša-akcija.«
Glavni direktor je izrazil prepričanje, da lahko do konca septembra 108 milijonov dinarjev podvbjimo samo z zmanjšanjem režijskih stroškov in s koristnejšo izrabo delovnega časa. To bi pomenilo 15 odstotkov dohodka več. Dejal je tudi, da osnovnega vprašanja — rentabilnosti naših izdelkov reforma, ni rešila. Pokazatelji kažejo sicer na zboljšanje pri! posodi, zato pa imamo poslabšanje pri radiatorjih, fritah in pocinkani posodi.
Tudi drugi člani upravnega odbora so sodelovali v razpravi in omenjali rezerve, ki jih bo veljalo aktivirati. Ob koncu- so poudarili, da navzlic ugotovitvi, da imamo približno 10 odsot-kov odvišne delovne sile, ljudi odpuščali ne bomo. Izjeme so le disciplinski odpusti! in naravna -fluktuacija. Dejansko podobo bo pokazala sistematizacija delovnih mest, ki bo končana do 15. septembra.
Upravni odbor o štipendistih
Na svoji zadnji seji je upravni odbor med drugim obravnaval tudi problematiko zaposlitve naših štipendistov, ki so kpnčali šolanje v minulem šolskem letu in problem štipendiranja v prihodnje.
Glede zaposlitve sedanjih štipendistov je upravni odbor ugotovil, da je več štipendiranih kot jih potrebujemo, predvsem na ekonomski šoli, dočim so pri ostalih šolah odstopanja manjša. Zato se je zedinil, da se pri sprejemanju štipendistov., v zaposlitev dosledno upoštevajo potrebe podjetja in uspeh šolanja in sklenil, da se izmed štipendistov iz srednjih šol. ki so letos končali šolanje, sprejme samo eden iz strojnega oddelka srednje tehnične šole in dva iz ekonomske šole, ki sta
izdelala s prav dobrim uspehom ter eden iz elektro oddelka srednje tehnične šole, v kolikor ne bo nadaljeval študija.m Ostalih podjetje ne more sprejeti v zaposlitev, ker ni stvarnih potreb, povrnitev' štipendij pa ne zahtevamo.
Glede novega . štipendiranja pa smatra upravni odbor, naj bo usklajen z\dejanskimi potrebami podjetja. Štipendiramo samb na višjih in visokih šolah, na srednjih pa samb na tistih, ki njiso v Celju. Za štipendiste sprejemamo predvsem otroke čla-
nov kolektiva in sicer za srednje, višje ¡n visoke šole tiste, ki so izdelali' v osemletki, gimnaziji oz. srednji strokovni šoli s prav dobrim aii odličnim uspehom, za učence v gospodarstvu pa tudi tiste, kj^so napravili osemletko z dobrim Uspehom. Pri vsem je upoštevati, da stanujejo v Celju. Otroke nečlanov kolektiva lahko štipendiramo po istih kriterijih, vendar samo v zadnjih letnikih, ko.je že možno ugotoviti uspešnost njihovega študija, upoštevajoč stvarno potrebo in če ni dovolj kandidatov izmed otrok članov kolektiva. Sedanji štipendisti zadržijo štipendijo, razen v primeru slabih uspehov. Tudi novim štipendistom se v takem primeru štipendija avtomatično ukine.
Kadrovski sektor bo izdelal predlog novega pravilnika o štipendiranju.
r