152. številka. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhsia enkrat ca dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaSa: za v»e leto 24 K, ta. pol leta 13 K. za četrt leta 8 K in za en meneč 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe hrei priložene naročnine se upravništvo ne ozira Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot. (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon Številka 870. Edinost glasilo političnega dmstva „€8inost" za primorsko. V edinosti je moč t Oglasi Be računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo B primernim popustom. Poslana, osmrtnice io javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molln piccolo Št. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia Štev. 12. Naše više deželno sodišče. Kdor j** sledil ntši dolgoletni borbi za pravice ntš ga jezika v državn h uradb, mora nem d*ti spričevalo, da «mo se le redkokedaj — ;n gotovo vnakikrut le aeradi — d t kali o=eb, držć načela »noroina sunt odi- i«. Z o -mo pe Kavili s per-»ona nimi ti pa naj pazijo, da ee ne zg »rti to, kar se bolnik; n mesto pol ure trajalo je preisko- je zgodi!« z izvrstnimi gospodi na cajvišen vanje tarnaj par minut. sod šču, ki s > bili tudi kval ficirani za vee Grede i« bolnikove sobe se je dr. Lap- mngoče jezike, a ko so prišli na Dunaj, poni izrazil preti nekemu vat kan-kemu do- Upamo, da bodo te vrstice zadostovale sv. Oče ves ta čas sloneti Bedaj na eno, seda in da se nas ne bo silil «, da pridemo z na drugo stran, ali pa Bedeti v po3telji. imeni na dan. N-radi bi to st >rili, ker se Včeraj jutro pa, ko sta hotela zdravnika pri ne borimo proti oeelam, temveč za stvar, €*ti to presko vanje, jima je sv. Oče dejal za nase dobre pravice. se slabim glasom: > Prosim vaja, pustita me Mi ssbo fetor li za ped-j svojo dolžnost v miru!« s tem. da gmo op< rorili odi ?u oče faktorje; Z iravnika sta na to le površno preiskala vprašanji le v toliko, v kolikor so ista vpli rala na varovanje ;ezikovne enakopravnost", izlae'i pa na naš v državnih osnovnih za« k'c h irtmeiieDO pravieo do rabe našega je- niso 11 meli niti uradnega je- etojanstveniku, da ee je boljšanje, konstatirano prtjšrjo noč v bolnikovem stanju, zavst&vilo včeraj zjutraj ia da to dela njemu, zdravniku, mnogo skrbij. Okote, ene ure popokidne je hotel vapež sesti na naslonjač. Potem je vprašal svojega pristava Pija Centra, da ii se v cerkvah nadaljujejo molitve za njegovo ozdravljenje ? Ker ma je pristav odgovoril potrdiino, je sveti Oče dejal: Rimljani .me imajo vedno radi- Dr. iLapponiju, kateremu je papeževa oslabljenost provzročala skrb, se je posrečilo, da je preprosil bolnika, da je zavžil nekoliko ivico co rat»e našega jezika v naš h uradih. rika najvišega sodišča, toje — In tako vtikanje v personalna vprašanja nemščine! s etra ni polit cd h etrank in časopisov je brez dvoma opravičeno, ker nam tudi na p' polnejše teoretično priznavanje na-šh pravic v jezikovnem cziru nič ne koristi, ako se po n:tš h uradih nastavljajo taki urad n k;, ki ob najbolji volji n:so sposobni za obsevanje s strankami v njihovem materin- ' sk*m jeziku. V takem položaju se nahajamo danes nasproti našemu višrizu deželnemu sod šču. Nova doba v Srbiji V Belemgradu, 6. julija 1903. Situvscija v Srbiji je sedaj najb lja. Vse je srečno in zadovoljno 8 spremembo, ker pod Aleksandrom je b !o stanje nevarno, 1 obupno, Rtnšno. Nikdo ni bil varen ee svojim življenjem. Danes je b;l podpisan kra- ljevi ukaz o imenovanju novih okrt.Žaih na-RfsaKTi na ljubo moram-) namreč P^" UelQikov (polieijsk^a) po Srbiji, znati, da se to sodišče v znnanjen: občevanju glužt,ene novfne pa so dooesle ukaz iz *™e. a > rankami trudi, da po možnosti milli8terđke eeje, podpisan od kralja, da se opravičenim zahtevam po rabi deželnih je- 1 z kov. Sa> je znano, da je naše deželno so- dišče takoj po uvedenju novega civilnega pravdnega reda v slovenskih, oz roma hrvatskih pravdah razpravljalo v teh jezikih, in da je v zadnjem Času začelo i zda jaci izvirne razsodbe v slovenskem jeziku. Ako se moramo v kljub temu danes baviti h t«m sediščem, sili nas v to, žalibeg, opravičeni fctrah, da se v kratkem na tem sodiičo, ob najbolj: volji, ne bodo mogle vršiti več slovenske rasprave. In tu moramo spregovoriti resac in odločno besedo. Že sedaj prisostvuje na slovenskih razpravah kakor votant večkrat svetnik, ki ne umeje niti ene besediee slovenske. Noetnio nadaljevati s prerešetovanjem sposobnosti ostalih posamičnih evčtnikov, to pa moramo vendar reči, da sta en votact in navadni referent za slovenske pravde mnogokrat skoraj edina, ki moreta slediti slovenskim izvajanjem zastopnikov strank, dočim ostali, ali radi svoje boleknesti ali radi ne zadostnega znanja slovenskega jezika (eaj nekateri niso še nikdar v svojem življenju slovensko uradovalij služijo le v to, da po-po.nujejo predpisano število. Kaj nam koristi senat petih glav, ako je vse odvisno le od ene, oziroma od dveh oseb ?! Človek bi mislil, da so te razmere že! in v dovolj žalostne, in vedno nam žuga še hujše. V sled upoktjenja enega svetovalcev, ki e bil zmožen slovenskega jezika, je izprež-njeno mesto, na katero Be silijo sedaj ljudje, katerim je kitajšč.na bolj umljiva nego slove aš*iua. Ljudje, ki so pred dvajsetimi leti kupili si vensko slovnico, a ne da bi jo bili niti prerezali (ker niso bili fictem imenovani, kamor »o kompetiral:), Ukazujejo sedaj znanje vseh deželnih jezikov ! In minister^tvo veruje potem glede jez kovne vsposobljenosti kvalifikacijam predstojnikov, ki sami nimajo poj m« o slovenščin'! Ob eni in pol popokidne je dr. Lapponi im* v bodoče dao. sv. etra, kakor" imendan *el « Vatikana, a kmalu na to so ga prišli kralja proslavljati v Srbiji službeno. na kaJtj sv- °6e Je bl1 na*loma Govori se, ramo odlcčao protestovati ! rijala, ko bo to zaukazano. In to tem b^lj v sedanjem momentu, ko se ču e, da se gori omenjenega navadnega re ferentz za slovenske pravde nameruje postaviti na drugo mesto, onega, ki je skoraj edini popolnoma zmozen slo\enščine. Papeževa bolezen. operacija ne more več — z ozirom na visoko starost bolnikovo — donesti ozdravljenja sv. Očetu, pač pa mu more za hip utešiti boleč ne ter podaljšati življenje za nekoliko časa. Politični pregled. V Trsta, 9. julija 1903. Po »rešenju« krize. Skoro da smo se nekoliko motili. Zmagoslavje v nemških Papeževo stanje je nespiemenjeno. — Kako se i K) sestavljalo slovenske senate, Zdravnika Lapponi in Mazzoai pravita, da bo ako se pozivlje na v šs sodišše ljudi, ki po- sv. Oče polagoma umiral, zaajo slovenski le v kvalifikacijski tabeli, to Včeraj zjutraj sta Be zdravnika, vstopivša listih, služečih sedanjemu ministerskemu pred- .e liuajia, katero priporočamo gospodu v bolnikovo sobo, pripravila, da (kakor obi- Bedniku, vendar ni toliko vsled »srečnega \ .-esodneifcu pre i-edn.ku za predstoječe sadne ' čaj n ) preiščeta bolne organe. To preiskova- rešenja« ministerske krize, kakor je b.lo pri- _ » * « " • . JK ^ MM 1 —M n M H MA. n^v ( to^k \. n M <1 . i n »A MA y~V «aa I /IO 17 AttO ti I .A tijti Iiati Lri nrsiv moraio — o počitnice. nje traja navadno pol ure. Navadno je moral čakovati. Le tisti listi, ki prav morajo čemer pa ee čudimo, da je sicer resna in precej objektivna »Reichswehr« najgostobe-sedneja med njimi —, streljajo iz samokresov v čast in slavo vspeha Koerberjevega. Pa še ti si ne upajo trditi naravnost, da je cesarjevo ročno piamo, tako kakorŠDjs je,4 dokument o zmagi Koerberjevi, ampak mu še le oni, takorekoč med vrste notri pokla-dajo tisti pomen ! Celo »Neue Freie Predse« ki se je najbolj potila za zmago Koerberjevo, ne skriva, da je razočarana in priznava, da ee je Khuen izkazal močnejega od Koerberja. In kaj smo rekli mi včeraj ? Rekli smo, da je Khuen prav odločno zmagal nad Koer-berjem! Tudi »Neue Freie Preese« ne taji, da Koerber ni dosegel tega, kar je v prvi vrsti hotel : potrjenja namreč, da je dernisi-joniral le radi dogodkov na Ogrskem. Drugi iiati, ki niso tako obvezani dru. Koerberju pa pravijo izrecno, da je Koerbsr doživel popolen poraz. Tudi »Politik« daja izraza mnenja, ki smo je mi izrazili včeraj na tem mestu, rekši : da se ima Koerber zahvaliti le zadregi, da ostane še nekoliko ea3a na krmiiu. »Politik« konstatuje, da izhaja iz ročnega pisma samega, da Koerber le velel eile razmer ostane na oblasti. Jako izrazito piše »Die Zeit«, ki meni, da je ročno pismo tako splošno sestavljeno, da bi moglo biti naslovljeno na katerega si bodi ministerakega predsednika. Na vsaj sestavi ročnega pisma je občutiti tudi ta namen, da v obliki izraza zaupanja n i — nič rečenega. In za takov izkaz zaupanja se je moral dr. Koerber krčevito boriti celih 1*2 dnij ! Zato meni »Zeit«, daje dr. Koerber doživel težek poraz. Premagal pa ga je v prvi vrati Khuen ! To povdarjajo tudi madjarski listi. List »Neues Pester Journal« izvaja, dajeKorber potreboval izjave zaupanja, ako je hotel ostati na oblasti. V to so izvolili obliko ročnega pisma, ki pa je bilo spremenjeno vsled posredovanja grofa K h u e n a H e d e r w a r v j a. Ta poslednji je torej preprečil ravno t3, kar je hotel doseči Koerber: spričevalo, da je on, Koerber, podal demisijo jedino le radi dogodkov na Ogerskem, iz česar bi izhajalo seveda, da je g. Koerber y avstrijski državi ustvaril toli srečne cdaošaje, da niti ne morejo biti v povod kaki ministarski krizi. No, »Pester Lloyd« trdi kar naravnost, da je demisija Koerberjeva izišla iz razdejane parlamentarne b i t u v a c i j e v Avstriji. Tudi socijalno demokratična »Arbeiter Žeitung« meni, da si je Koerber drugače predstavljal zaključek te vojne. In po času, ki so ga rabili za sestavo tega rečnega pisma sodi sccijalnodemokra-tično glasilo, da bi bili radi odslovili d r a. Koerberja, če bi le imeli nadomestilo. Dr. Koerber da ni dosegel torej ničesar druzega, nego to, da njegova demisija ni bila vsprejeta. Žito pa se je moral Koerber zadovoljiti z ročnim pismom, kakor je je zahteval Khuen Hedervaiy. Vnovič je zmagala Ogrska nad Avstrijo. To je medli vspeh V2 dnevne krize. Iz vseh teh glssov izhaja, da smo včeraj dobro označili način, kakor se je rešila, ali bolje rečeno : odložila avstrijska kriza! Prošnja drj. Rszeka za odpušSenje ša ni rešena ; vendar pa je gotovo, da bo ds-misija vsprejeta. Zabeležiti moramo, da je Rezek najodločneje izjavil dru. Koerberju, da mu je absolutno nemožno, da bi umaknil svojo prošnjo. Položaj Rezekov je postal tudi res nevz-držljiv. >Narodni listy« pravijo, daje bil Rezek le etiketa na steklenici s ponarejeno vsebino. Sel je, ker je izgubil zadnji ostanek zaupanja v ta kabinet in ker je prišel do neomsj- nega prepričanja, da med Koerber-jem io češko delegacijo ni vež možno boljše razmerje. V tem zmisl'i izjavljajo »Narodni list v«: Mi vemo scer, kaj poiuenja beseda »nikdar«; vendar ee drznemo reci, daje za vedno konec vsemu občevanju in vsem nadam do more bitnega zbliže-n j a z dr.om Koerberiem. >Drang nach Osten«. Te dni je bero-rolinssi dnevnik »Berliner Tageblatt« priobčil jako interesanten članek ki nam zopet podaja nov dokar, kako je vsa avstrijska politika v službi pa n germanski h stremljenj. Ciankar govori o Sarajevu in pripoveduje, kako se na tamošnjej kolodvorskej re-stavrscji sliši skoraj izključno nemško govorico. Nemščina da j3 tedaj gosposki jezik v Bo=ni in da gotovo tudi ostane. Be ol nski list hvali avstrijsko upravo, kako zna razumno razš rje vati upliv nemškega jezica v B sni in kako se pazljivo varuje demokrati vn: h germanizacijakih poskusov. Potr m izraža nado. da ta slovansko-mohamedanska drsela (Hotna) v doglednem času postane prava predstražu nemške kulture na jugo-vshodu nagega kontinenta. 1 se kaže. da sti Bosna in Hercegovina od zgodo- ' vinske previdnosti določeni r to. da )trevsa- ' mett politično ulogo onih dežel, ki so v sred- j njem rek't ležale pred nemško državo in ki so se takrat imenovale * Marke<. Bosna in j Hercegovi na postaneti jugo-v~hodni markij nemške kulture, kakor sj bile sroječasno na se>ero-vsJ'odn dežele nemškega v i težkega reda. ! Tako se torej v Avstriji s slovanskim delom pripravlja pangermanski pruski politiki pot na vzhod. Berobnski list pravi, da je nemšeina gosposki jez k v Sarajevu, a žali-bcg ni nemščina gosposki jezik samo v Sa- ; rsjevu, marveč je tudi v srcu Slovenije, v v Ljubljani, in v fercu Hrvatske, v Za- 1 grebu Položaj na Ogrskem Zbornica poslancev. — Pred prehodom na dnevni red včerajšnje seje je posl. P o l o n y i vprašal za besedo in dokazoval nasprotje med Khuenovim program nim govorom in med njegovim: izjavami na konferencah strank. Ministeraki predseunik K k u e n je pobijal Polon vi-jeva izvajanja in je izjavil, da je držal svojo obljubo, da odtegne vojno pred lego, katera se ne predkži več zbornici. Zavračal j a potem tudi očitanje, da spletkari proti sedanjemu zborničnemu poslovniku, ka- ! terega bi rad videl spremenjenega tako, da bi b:la obstrukcija onemogočena in je dejal, j da sprememba zborničnega poslovnika ne spada v njegovo področje, marveč da spada izsljuČno v področje poslanske zbornice. Za- ' ključi! je z izjavo, da se bo trdno držal obljub, storjenih posamičnim strankam in soglasnega sklepa Košutove stranke, storjenega pred sestavo novega kabineta. PtS'. B a r a b a s (vodja brezobzirne cpoz'cije) je dejal, da se on ni obvezal na sklepe nobene stranke ; vaakakor pa da bo te sklepe spoštoval, ako ne bo ministerski prelsednik vstraial na odrekanju zahtevanih naroda h koncear. J Z srnica je na to nadaljevala razpravo o programu nove vlade. Rumunjki narodni poe'anec T 1 a d 1 je vprašal min sterskega predsednika, da li misli izvajat: narodnostni zakon. Dejal je, da se je ogrsca vlada omadeževala s krivico, ko je nasilno razbila rumunsko stranko. Izjavil je, da ljubi svojo naroJaost in zahteva, da se ga radi te ljubezni ne obdolžuje zločin etva. Ne odobruje ob3trukci;e, ali do nove vlade n ma m takega zaupanja, vsled česar ne jemije na znanje njenega programa. Kaj bo z obstrukcijo? Do sedaj znaša štev lo onih Košutovcev, ki se niso h te'i pokoriti strankinemu sklepu glede opustitve olietrukcije in ki bo se pridružili Bar&hasu, eden^ntrideset. K tem 31 pridruži se 9 opozieijonsleev, ki ne pripadajo nobeni stranki in 10 poslancev Ugronove stranke. Taso zaeša število on h p jslancev, ki hočejo tirati ^bstrukcijo, 50. Obstrukcija bo torej dovolj močna, da prepreči delovanje zbornice ter da strmoglavi Khuenovo vlado, ako Khuen ne itposiuje prej razpustitve zbornice in nrazpiše novih volitev. Predsednik Loubet v Londona. Včeraj je bil Loubet na obedu v gradu \Vind-or, od tu se je potem podal v kraljevi muzej v Frogmere, kjer je položil venec na grob kraljice Vik orije. Na predvčerajšnjem hanketa na fraccjzkem poslan štvu bil je tudi nemški poslanik Wolff Metternich. Včeraj zjutraj bila je v Aldershotu ve- lika vojaška parada, katere se je udeležilo 1 f5 O00 vojakov vseh orožij. Peši'i so defilirali korakoma, topničaratvo in konjica pa v diru. Paradi so prisostvovali : predsednik L »ubet, kralj Edvard a kraljico, princ Ga-leški, vojvoda Connaughtski, aršal mlord Roberte in mnogo druzih odličnjakov. Godba je svirala angležko narodno himno in marai-ljezo. Rusija in Japonska. S skrajnega Vztoka se poroča, da je bila te dni v Port Arturju tajna konferenca, katere ao ae ude- lež.li vsi visoki ruski častniki in funkcijonarji, ki se nahajajo na Kitajskem, v Mandžuriji in Koreji. Te konference so se udeležili tudi : ruski vojni minister Kuropatkin, poveljnik Kvantunga, podadmiral Aleksejev, ruski poslaniki v Pekingu in Seoulu, zastopniki rusko kitajske banke in ruski vojaški ataše v Pekingu. Diplomatični zastopniki na skrajnem Vstoku menijo, da pride gotovo do vojn h med Rus:jo in Japonsko. Japonce in tudi zastopnike drugih vlasti jezi posebno to, da Rusi tako oblastno postopajo v Nju Cvanga v Mongoliji. (Nju Ovang leži ob oni postranski veji s'birake železnice, ki vodi iz Harbina preko Mukdena v Port-Artur). Rusija zida v tem mestu ža svoja upravna poslopja. Tržaške vesti, Snirtna kosa. Minoli ponedeljek je umrl v Sisku v visoki starosti občespoštovani trgovec in rodoljub g. Ivo V u č k o v i c. Pokojni je ostavil vdovo, tri omožene hčere ic sina jed oca našega tržaškega odličnega rodoljuba gospoia Gjura Vučkovića. Vsej ugledni rodbini bodi izrečeno najiakre-neje sočutje. Zraven vaega tega je društvo, ki je pristopilo »Zvezi«, obvezano, da plača le za eno leto, in more potem, ako meni, da mu, iz enega ali drugega obzira ne bi bilo mogoče vstrajati, izstopiti iz »Zveze«, ne da bi imelo kakih sitnosti za to. Onim pa, ki trdijo, da bi Zveza ne nosila nikakih koristi, odgovarjamo, da naša pevska društva na Bploh — ne stremijo za bogve kakimi gmotnimi dobički, ker naloga teh društev je v prvi vrsti vzgojevalna. — Brez koriati pa ne bo; kajti, društva, ki bodo členi zveze, bodo dobivala vae ^ali vaaj večino novih zborov. In to gotovo po jako nizki ceni, med tem ko društva, ki ne bodo vpisana v zvezo, ne bodo deležna te dobrote. Dobiček — za narodno stvar — bo pa tudi ta, da se bodo društva, vpisana v »Zvezo«, po možnosti shajala vsako toliko let, kakor delajo to bratska hrvatska pevska društva, oziroma, kakor delajo to nemška pevska društva, ki s prirejanjem velikih pevskih slavnosti širijo nemško propagando na vse konce in kraje. Kako bi vplivalo to na našo narodno stvar, ako bi od s'uoaja do slučaja nastopali ui in tam s 1000, 1500 in več pevskimi močmi ! Glede stroškov za prirejanje skupnih slavnosti bo možno na občnih zborih »Zveze« govoriti in ukreniti marsikaj. Že danes pa iahko rečemo, da ni tako revnega društva, ki bi ne moglo — recimo vsakih 5—6 let — prirediti en veči izlet. Seveda bo treba napraviti med pevci posebne hranilnice, v kater.h bodo po možnosti hranili in ei tako pripravljali sredstva za izlete. Nekoliko dobre volje in energije treba in gotovi emo, da pojde. Začetek je vedno težak, toda mi gojimo upanje, da se velika več na naših pevskih Zrelostni izpiti. Na tukajšnjem drž,v- društev /Aruž[ y mogj5no narodao trdnjavo nem g mnaziju je matur.ralo 25 javnih učencev in 1 privatiatinj8. Z odliko so položili izpit dva maturanta in privatistinja ; 1 kandidat je reprobiran na eno leto, trije mDrajo po počitn eah ponoviti izpit v enem predmetu, in 19 abiturijentov je Bpoznamh zrelimi z obiskovanjem visoke šole. v »Zvezo slovenskih pevskih društev«. »Tržaški Sokol«. V Boboto dne 27. m. m. je imel »Tržaški Sokol« svoj redni občni zbor. Zal, da moramo zabeležiti, da je bila uieležba maloštevilna, vsled česar se je mogel občni zbor vršiti ši !e v drugem I sklicanju. Mala udeležba se sicer rada opra-Na državni realki je 12 abiturijentov j vičuje s tem, da imajo členi zaupanje do položilo zrelostni izpit s po volj nji m vspehom. odbora, ali istotako se lahko reče, da je to štirje morajo po počitnicah ponoviti izpit v enem predmetu, in eden je bil reprobiran na eno leto. Od ST. Jakoba nam pišejo : Lepa, krasna je bila minole nedelje pri sv. Jakobu (na družbinem vrtu) proslava godu sv. apostolov slovanskih. Mi v okrožju pri sv. Jakobu smo ponosni na to, da se Bedaj ravno med nami vrša najlepše slavnoBti tržaških Slovencev. znak nemarnosti členov. Odbor zgublja veselje do delovanja, ako ne nahaja moralne in faktične podpore od strani členov. Po tej (po našem prepričanju) potrebni opazki preidemo k poročilu samemu. V svojem nagovoru je brat starosta dr. O t o k a r R v b a r izrekel svoje obžalovanje ua mali udeležbi. Poročilo tajnika je — kakor lani — pre- tresavalo naše tržaške socijalne odnošaje in Ali nečesa smo pogrešali tudi letos. V , navajale vzroke, radi katerih se le maloka-tem pogledu zaostajamo za svojimi okoličan- tero naših društev more ponašati s takim skimi brati. Kresov sicer ne moremo priži- i delovanjem, kakoršn ega bi si želeli. (3 tem gati. So pač take razmere. Ali s/ečico bi j vprašanjem se bomo še podrobno bavili o tudi mi lahko prižgali v proslavo našega • priliki). Poročilo omenja, da je dosedanji slovanskega praznika. Divna proslava bi bila ! učitelj telovadbe brat Bergant, nedavno za-lahko to, ako pomislimo, koliko nas je v : pustil Trst, preselivši aa v Spljet. Tajnik se okrožju sv. Jakoba. In ne bi škodilo, ako bi ; je hvaležno spominjal njegovega delovanja in po taki razsvetljavi doznali tudi nasprotniki, mu pripoznal zaslugo na mnogia častnih koliko nas je ! V svitu naš.h luči bi oni nastopih našega »Sokola«. Po odhodu brata videli svojo laž o izključnem italijan3tvu Berganta sta prevzela vodstvo telovadbe, Trsta ! Počkaj in Dekleva (katerima ata odbor in Voditelji naši — razmišljajte ! Pritrditi mi morate, da smo na to atran malce zane- občni zlor izrekla najiskrenejo zahvalo.) Iz poročila smo posneli nadalje, da se je »Trž. marili svojo dolžnost in da so jo dosedaj Sokol« moralno vzdržal na višini prej- lepše vršili naši okoličanaki bratje. Prihodnje leto naj se popravi zamuda ! »Zveza slovenskih pevskih društev«. Pišejo nam : Začasni odbor »Zvez9 slovenskih pevskih društev« je bil svojeoasno razpDslai vsem pevskim in petje goječim društvom zvezina pravila. Skoro gotovo je, da so odbori teh društev razpravljali o vstopu v to zvezo. — Fakt pa je, da se je prijavilo za vsmp le malo število naših pevskih društev. Vzrok temu je (kakor smo poiz^e Mi od raznih strani) ta, da se večina odborov ne srrinja z besedilom zvezinih pravil, ozir m«, da ee — vsaj nekatera društva — boje vaiikih atro-škov, ki bi jim navatali, ako bi se ta društva vpisala v zvezo ! šnjih let, ako ni cel<5 napredoval, kar se dostaje telovadbe. Ali zanimanje členov ni bilo toliko, kakor bi smeli pričakovati in zahtevati, da bi bil »Sokol« tudi materijalno na trdnih temeljih. V podkrepljenje tega fakta naj navedemo, da je število členov padlo od 133 na 124. Vendar pa je tajnikov namestnik, brat Podreka, v zaključku poročila izrekal nado da se uresničijo njegove in prijateljev sokolake ideje želje, d a tudi »T r ž. S o k o J« v bodočem »Narodnem domu« doživi lepših in boljših dni j. Vestio in temeljito sestavljeno poroč.lo brata tajnika je bilo odobreno soglasno. Isti je potem v imenu iz Trsti odsotnega blagajnika brata I. K n a v a a poročal Eden in drugi teh razlogov ni opravi-1 o denarnem stanju društva. Iz tega poročila čen, kajti pravila ae dajo premeniti, kolikor-krat je to potrebno, dokler ne bodo ugajala vsaj vcč;ni »Zvezinih« členov. Iatotako je z i minolem letnimi priapevki. Ako je v Zvezi vpisanih veliko število društev, se ti priapevki znižajo ali zvišajo, kakor to določi večina zastopnikov na občnem zboru. Na vaaki način pa ne bo letnina tako viaoka, da bi je ne zmoglo doznajemo, da je bilo iz leta 1901 —1902. prebitka 550 K 96 at^t. Dohodkov je bilo v društvenem letu 3082 K 44 stot., stroškov pa 3071 K 37 stot. — Zi leto 1902—1903. je torej prebitka 562 K 03 st. Društveno premoženje znaša 2512 K 25 st. Tudi blagajnikovo poročilo je bilo soglasno odobreno. Občni zbor je vzel na znanje po- tudi najrevnejše društvo. ročilo obeh pregledcvalce? računov, b kate- rimi potrjata, da ata pregledala račune in našla vse v popolnem redu. (Zvršetek pride.) Veselica pevskega društva »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji je bila dobro obiskana toliko od strani domačinov, kolikor tudi od strani bližnjih okoličanov in Tržačanov. Petje pod dobroznanim vodstvom gospoda Valentina P i ž o n a, društvenega pevovodje, bilo je jako dobro izvajano, ter so morali — na občno željo — par zborov ponavljati. Na programu je bila tudi igra »Dva gospoda jeden sluga«. Ta igra je jako lepa in ima v sebi mnogo zdravega humorja. Zato je nudila občinstvu mnogo zabave in 3e je isto izvrstno zabavalo. Vloge so bile v rokah domačih igralcev, gospodov Nardina in Kureta (ki sta tudi člena »Dramatičnega društva« v Trstu) in gospoda Svetine, jako spretnega in dobrega igralca za resne vlog'. Ne treba torej praviti, da so ti trije jako dobro rešili svoje naloge. Tudi gospica Kuret (v vlogi Pavline) je povsem ugajala. Ugajala je tudi goapica Čok v vlogi Lizike, da-si je bil nje pri nastop. Po igri se je ljudstvo dalje zabavalo na krasno odičenem vrtu gospoda Miklavca, mladina pe se je vrtela do pozno v noč. Vrlo društvo »Slava« je dobilo nov dokaz, kolike simpatije uživa med prebivalci prvega okraja in med drugimi Slovenci mesta in okolice. Javna zahvala. Podpisani odbor čuti se dolžnega zahvaliti se vsem onim, ki so došli na veselico dne 28. m. m. ter so pripomogli do toli častnega vspena. Posebno ee zahvaljuje bratskima društvama »Velesila« iz Skednja in »Zastava« iz Lonjerja, ki sti došli korporativno ter vsem onim, ki so prepla-čali vstopnino (Ambrož 20 st., N. N. 20 st., I. Soaič 20 st., Škrinjar S. 40 st., T. Mikle 40 st.. Šaman I. 60 st., Višnjavec 20 stot., I. Birdon 40 st., Ant. Sancin 1 Kf V. Kodnč 20 st., I. Meco 20 st., I. Mtlanič 20 stot. ODBOR pevskega društva »Slava«. Občili zbor »Dramatičnega društva«. PriliGdnjo nedeljo vršil se bo prvi občni zbor »Dramatičnega društva« v Trstu in s'cer v prostorih »Delavskega podpornega društva«, v ulici Molin piccolo št. 1. Občni zb^r se prične ob 2. in pol uri popoiudne in ako ob tem času ne bo navzočih zadostno število členov, se občni zbor v drugem sklicanju prične ob 3. uri popoiudne in bo sklepčen ob vsakem štev.lu članov. Dnevni red občnega zbora bo sledeči : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Na občni zbor so vabljeni vsi členi in vsi prijatelj: tega društva ter se slednje opozarja na to, da se bodo na tem občnem zboru vsprejemali novi členi. Obletnica »Kola«. Kakor je bilosvoje-časno sporočeno, priredi vrlo pevsko društvo »Kolo« dne 19. t. m. ob priliki obletnice razvitja društvene zastave koncert na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu (ulica Giuliani št. 20). Program je jako obširen in zanimiv ter ga priobčimo pravočasno. Z ozirom na veliko priljubljenost, katero uživa to društvo med tržaškimi Slovenci, pričakovati je mnogoštevilne udeležbo. Ciril Metodijeva di?kliška šola v Trstu priredi v nedeljo, dne 12. t. m. šolsko veselica na družbinem šalakem vrtu pri Sv. Jakobu. Na razporedu sti dve igri : »Čarov 11 i zvonček« in »Materin blagoslov«, potem oprostni govor učenke iz zadnjega Šolskega leta in petje. Dne 5. julija smo občudovali na vrtu pri Sv. Jakobu nastop naših zrelih mož in navdušenih mladeničsv — pa tudi naših vrednih slovenskih žen in deklet. Veselili smo se, da imamo že pred seboj tako urejeno narodno vojsko. Ko bo sila, bomo znali, kje nam jih bo iskati ! A skrbeti moramo tudi za miadi naraščaj. Pa kaj skrbeti ? — saj je že pred nami ! La pridite v nedeljo na vrt k svetemu Jikobu, pa boste videli, kako mladino nam vzgajata naša blagovestnika sv. Ciril in Metodij. Tržaški Slovenci smo vstali. Vsi naši stanovi se zavedajo svoje dolžnost'. Na narodnem delu je videti rame ob rame odvetnike in delavee, profeaorje in svečenike, rodoljubne gospe in pridne delavke — vei tekmujejo, da pripravijo našemu narodu boljšo bodočnost. Sedaj pride v našo vrato naša šolska mladina. V nedeljo nastopijo naše zlate šolske deklice ter nam pokažejo, da ae nad narod krepi, pa da pride kmalu dan, ko ee nam ne bo več biti za narodni obstanek. Na svidenje pri bv. Jakobu! Početek ob 5. uri po pol ud ne. Clril-Metodljev dar. Dilje bo darovali gg.: Urši5 Fran, fin. nad3tr.t zbirko 2 K 40 Btot. ; darovali so : P upi a Valentin 20 etot., Gulič Alojzij 20 st., Boželj Gregor 20 stot., Cršič Fran 50 st, Komotar A. 90 stot., Lipp Jakob 20 et, Pire Jakob 20 stoL. Logar B^jko Pregarje 3 K, Lukančič T. Gaberje 2 K, Škerij Ivan Žavle 1 K, Kussc župnik Katinera 5 K, Detela Janko Trst 10 K, Jane P. Divača 8 K (darovali železniški uradniki), A. Ć. Čem ca 2 K, Leban Ignac župnik Batnje 2 K, Goriup Alrjzij Proeek, v proslavo spomina pok. Kristijana Ckmar 10 K, Brezavšček Andrej župnik v Rihembergu 2 K, Zelen Andrej Opatjeselo 2 K, Tiringer G. kap. v Jelšanah 2 K, Kovač Janez, župnik v Kubedu 2 K, Sila M. dekan Toma} ~> K, Omers J. župnik v Sežani 3 K, Slavec Ivan župaik R^pentabor 3 K, Čebular Fran M. S. na Opčinah 3 K, Meden Fran trgovec v sv. Križu pri Nabre-žini 2 K, F. K. Orehovski in M horjani Koper 5 K, Narobe Fran župnik v Divači 5 K, B >nano Fran Ricmanje (zbirka) 2 K 30 stot., Prešeren Ivan župnik v Koprivnici na Štajerskem 2 K, \Vieasl Ana Divača 1 K, B zjak Jakob, zbirka krokarjev na Kon-tovelju 5 K X2 st., Jesenko Janez profesor Trst ln K, Matej 5ič šolski nadzornik 20 K, Kompare Antonijeta 10 K, Gerk Ana v Škednju nabrala med prjatelji pri svoji sestri Sigmund v počeščenje Ciril-Metodijevega godu 4 K 20 stot., brat Šlefan dodal 50 st. Skupaj 135 K 22 stot. prej izkazanih 72 > 46 c Skupaj 21 >7 K 68 stot. Naj?rčneja hvala veem. Blagaj ništvo. Poštni promet z inozemstvom. Poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja : OgUs. Odslej se more v premetu z britanskimi kolonijami: Zlati obrežje, Grenada, Mauricij, Se šeii, Sv. Lucija, Sv. Vinz in Sierra Leone, odpoši j ifci tudi pisma z napovedano vrednostjo. V prometu z britanske kolonijo Zlato obrežje je najviši dovoljeni znesek 1250 frankov, v prometu z Sejseli 3000 frankov in v prometu z drugimi navedenimi kolonijami 1500 frankov. P:ača se s'edeče pristojbino, in Bicer pisemsko poštnino, priporočamo in zavarovalnino 35 st. za vsakih 300 frankov. Od 1. juliia t. 1. eo dopuščene postne nakazu ee do zneska 50«) kron v prometu s portugalskimi naselbinami : Angjla, Kap-verdski otoki, Gr nf-ja, portugolska Indija, Mozambik, Sv. Tomaž. Za odpravi anje nakazanih zneskov na portugalsko poštno upravo do Lizbone, plača se mejnarodna pr stoj bi na za nakazn ce in sicer pri prvih 100 kronah 25. st., za vsakih 25 kr (iažnjivo) ^ interpelacijo bavili tudi naši državni poslanci; ^ j občinski svetovalec Ž u ž e k pa je predlagal, jg tOTffllB tfZUlkB Z&iTHIB T BOIlGl (Mka«> K naj se častnemu občanu mesta ^ Vpi3aue zadruge z omejenim poroštvooc Ljubljane, baronu Seh\v?glu, izrazi ogor- aa m * . . eg če oje io obžilDvaDje. g ptCJ jfalOll GeriUgOJ g To je reB skrajno, da je mož tako za- Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) H israinoval Ljubljano, a je vendar dalje ostal ^ Št, 1. hiša Marenzi. nje Častni občan. S tem je osramotil se naj- NajTećja tovarna poiištfa primorske iett j| bolj — samega sebe! Da vidimo, dali vssj sedaj obide g. barona toliko srama, da se odpove častnemu občanstvu v občini, katero je tako nečuveno poniževal pred vsem svetom !! * Iz zaporov deželneara sodišča r Ljubljani bo pobegnili včeraj trije kaznenci. Mej njimi je bil tudi bivši orožnik Fran n SolidnOBt zajamčena, kajti lea se oau£i v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, ras-dere! sestav. Konkurenčne cene. WW Album pohištev brezplačna. u X K ■ P UaliS/oncUo množina meglenega in svetlega V c!il\«lllOl\Ci tapetovanegu ali kuhin.skega pohiStva se prodaja ln nekaj Oa-a p} najugodaejSih Smolej, ki ima prestati 4 leta težke ječe cenih v krasni dvorani Tersicore, ril. Cliiozza radi hudodelstva tatvine. Ta je bil reditelj 5- Slavno občinstvo se naj ulj udneje vabi si ogle- dati rastavljene predmete od 9—1- predp. in od bega. Bil je namreč pred meseci jetniški 2—7 ure zvečer. paznik v novem justičnem poslopju v Ljub- _:----- ljani in bo mu bile torej popolnoma znane V3e razmere. Tovarna pohištva • županom t stotu Loki je —jen Aleksander Levi Minzi * iN 1 k o Lence k. - ulica notar r * Salezijanci. Prejeli smo s prošajo, da objavimo : K < r želi dati v salezijanski zavod v n kn pri Ljubljani kakega zanemarje-d čka, ki je dolžan obiskovati še liud-š »lo, blagovoli naj za časa oglasiti se . utvu zavoda UBtmeno ali pismeno, da Tesa št. 25. (v lastni hiši-) ZALOGA: A. R ne pri Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da sc ni bati uikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi mu naznani pogoje vBprejema. Zavod im_ _ v slovensko ljudsko šolo in sprejema dečke ne P<> posebnih načrtih. samo iz Kranjskega, ampak tudi Primorskega, Koroškega in Štajarskega. Brzojavna poročila. Papeževa bolezen. RIM 9. (B) — (9. ura 30 minut predpoludne.) Kakor javlja »Messaggero« je spal papež mirno do 2. ure zjutraj. Dvakrat so mu dali krepilne juhe. Kisik se ni uporabljal. Voda nikakor ne gre od bolnika, vsled Huatrovan cenik brezplačno in franko. OOOOOOOOOOOOOOOO -prejemm zavarovanje človeškega življenj« po najraznoTTstDejčih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in t zmanj-ui očimi se vplačili. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Vsak lian ima po preteku petih let pravico do dividende. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drusra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slcvansko-narodno npravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine pro požarnim Škodam po najnižjih ceaah Škode cen]"u;e takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatiie podpore v narodne in občnokoriatne namene. V novi gostilni JLLA FERMATA DEL TRAMWAf I^T v Rcjanu se topijo vina iz najboljših kfetij v Istri in sicer; brto . . » . . po 44 nvf. liter n-fošk........ 44 „ „ istrski teran......• $6 „ ., 5 l tr«»v nsprei . . ,, ,T „ Opolo........ 44 „ „ B*-lj»ško pi*o . - . .' „ 26 „ „ Kuhinja je z mrzlimi in gor-kimi raznovrstnimi jedili vedno pripravljena. Kdor dokaze da bi bila vina ponarejena, vdobi v dar 1000 kron. Za obilen ob !-k s- priporoča Dominik Vlvodm krčmar. j^* Svoji k svojim Pavel Gastwirth TfSt, ulica Madonnina 3. pohi-tvi, }.< p !n.h s-, b. Dunaj—Trst. Že ezoo p« hiStve, žicala iz Be tr j**. — Pod« be \ t\ oru in tapetari ja. — Vre, šivalni stroji za dom in obrt po naj ugodu* j š h cei ah. ne manjše od 10.000 kron na liise, zemljišče, dedšeine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6. (Posredovalci izključeni). Urar F. Pertot Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. Cariiitia. Pioiiaju srebrne ure cd ."» glti. na prej, zlate ure od H gld. naprej. Izbor st» n skib ur, repovi t rjCv i. t. d. Popravlja vsako-vrttne ure po jako imeini etni. Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira p an< t, oalmatik, pluvial, humeral, rok eto v, kvadratov, kol*rje\ LmS prsni kov, mi^-alov, brevirjev, ntuaiov, diuruov in nešteviluo nabožnih raz iec• fii-o vezan h kmig, svečnik v, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje k p«>v v vsakovrstni velikosti m kvaliteti, umetn'-.ko tlelo v .. an-kem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. w>t* po«to 1 euce , knic»-v .u nvet uj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz »met. ih cvetlic in vsakovrstnih drugih del e* adaj< čih h b« g< oasiju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljali in praznikih je prodajalnica zaprta. ""^Bi Z odličn.m spoštovanjem A.nton J. Vog'»ric. > > > > > Prodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMA TBST Corso štv. 19. TliST. Rokovice g ae , prve vre te za gospe, 2 gun.ba po......gld 1.— 3 gumbi po.....gld 1.20 Rokovice iz š\ed-*ke ali bele kc že za prati, o gumb. pa . . . - . gld 1.20 Rokovice ra\na take, za deklice, 2 _ gumba po.....gld —.80 Rokovice z ponarejene keže, 3 gumbi po........gld —.50 Rokovice gl-co za gospode (angleška vr>te) po .... . gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristne angležke po . . gld 1*80 Rokovice ■/ častnike gld 1.10, podčastnike 70 novč. Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien1* prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradcu po 10 novi. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. K ikitv ce se poskus.-j o ter »prejemajo naročbe po meri. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deU'Imlustria št. 1. - Trst. Ccme tne plršče umedene od 25 in 33 ena, eeitvo^air.e plošče od 20 in 25 cm po K 2.- Plošče v risHnjih po dogovoru. — Se ne boji nikiikc konkurecce bo t si glede cene ali kakovosti bi a u a. Gustav Bonazza v Trstu. Piazza Barriera vecehia, (vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij. Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg št. 2 XI. nadstropje : (nasproti sladčičarne Urbanis). - Popolno opremljene sobe. - Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene. Konkurenčne cene. Nartebe se dostavijo razven embalaže franko na ........ kolodvor ali brod v Trstu...... Si. Peter ■ Sisfiibiis k vsakemu večernemu vlaku. ^a razpolago kočije, karete in sploh vozovi za prej>eljevanje oseb in prtljage. Postelje od K 1.60 do K 2.— Dobra kuhinja. Točna postrežba. < Vnjenim potovalcem se priporoča za obilen obisk udan Fran Geržina lastnik. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom - Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po j;iko nizkih cenah ter moke. žita, ovsa ni otrobi. Kiizpo^ilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko 3van Scmulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. A zalogi ima vsakovstno pohištvo najfmeje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena. podpirajte družbo Cirila in jtfetoda! GosTilna Na milj one dam r&bi „Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako je „Feeolin" najboljši kozmetik za kožo. lasi in zobe. Naj-grši obraz in najostudnejše roke zadobe takoj aristo-kratlčno finost in obliko 7, rabo „Feeolina''. „Feeolin" je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da se a porabo ..Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja, rude-čice na nosu itd. „Feeolin" je najboljše sredstvo za očišenje in vzdrževanje in olepšanje lasi, zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v plava „Feeolinu je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olepšanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. „Feolin" je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar. ak. bi ^Feeolin- ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K, 6 komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštniua za 1 komad 20 st. od 3 nadalje 00 st. Povzetje 60 st. več. Glavna zaloga 31. Feith, Dunaj, VII., Marialiilferstrasse '-i*. Zaloga v Trstu: L. >*ajrelsclimid, zaloga in prodaja na drobno pri Ett. Žernitz ul. Stadton 2. Jos. Zigon ul. Caserma s. Agcnzia Zulliu.Corso 21. Ivan Angeli, ulica Canale -"», Ivan Cilia. ul. S. Sebastiauo. 31. 31aieliiu, A. Perut a ul. Geppa 14 11. >'a Reki: Braća Pavaeič, mirodiliiiea. 30 malih stanovanj ; kukinjo se lakoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v hišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 2'» V, I. nadstr. od 1—2 in 5—7 pop. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča Bvojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohidtvo, bodisi svetlo ali temno politirano, k&kor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne imdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naroeiteija. Cene brez konknrence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu gesla : StoJI k svojim ! ,ALLA BELLA VEDUTA ulica Roinagna šf. 20 mM vojašnici. 1 Zbirališče slovenskih delavcev u Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. j Izvrstna Minja. — Vse do najnižjih cenah. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Xa zdar!« vsem slov. bratom €iorazr—:a naroČila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu aii na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -dne vzdiga. ---------- " Promet ■ čeki in nakaznicami.