Posamezna številka 10 vinarjev.
Šiev.226.	v lmm v и, 3. mm 16.
Leio XL1V.
~ Velja po pošti:
Za celo leto naprej . , za en meseo „ . . sa Nemčijo oeloletno . za ustalo inozemstvo .
V	Ljubljani na
Za celo leio naprej . . za en meseo „ . .
V	upravi prejemali mesečno
H3 Sobotna Izdaja*=
za oelo leto......K V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inseiati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat .... po 3) v za dva- ln večkrat . .25,, pri vočjib naročilih primeren popust po dogovoru.
Enostolpna pi-titvrsta po 61) Tin.
Izhaja vsak dan, izvremSi nedeljo in praznike, ob 5. nrlpop.
Redna letna priloga voml red
tur Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6,111. Bokoplsl se ne vračalo; neiranklrana ptsma se ne «= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštne tiranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — OpravnlSkega telotona št 188.
„Povodom Najvišjega gadu dnevi darovanja od 4. do 8. oktobra 1916: Kupujte oficijalne znake dnevov darovanja. Pristopajte kot udje k društvu „G. kr. avstrijski zaklad za vojaške vdove in sirote".
Ob cesurlci
Praznovanje godu je stara katoliška častitljiva navada- Je nekaj prisrčnega, domačega v tem običaju. Ime svetnika, ki ga dobi otrok pri krstu, spremlja človeka zvestejše kot njegova senca, se združi ž njim v nekako celoto in postane kakor del njegove osebnosti. Slišiš in vidiš človeka pred seboj.
Izbera imena je značilna za stariše, ker je že v imenu mnogokrat izražen ves program za življenje in njegove smotre.
V habsburški vladarski hiši vživa posebno čast sv. Frančišek Asiški, romantič-no-poetična prikazen iz socialno tako zanimive dobe početkom trinajstega stoletja, v kateri se je človeški duh z zmagovito silo povspenjal iz materialističnih nižav do višje kulture, ki je dala bodočim stoletjem novo lice in dvignila človeštvo do one-plo-dovite duševne kulture, iz katere zajema Evropa še danes svoje najlepše vzore. Vladarska krona se ne sramuje nebeškega patrona, ki je na zemlji nosil ponižno meni-ško haljo.
Spominjajoč se patrona častimo go-dovnjaka.
Tri poteze so najbolj značilne v življenju sv. Frančaška: Odpor proti materialističnemu sebičnjaštvu, vesela vdanost evangeljskemu vzoru in poetično navdahnjena ljubezen do solnčnega božjega stvarstva. Pod ubožno haljo neskončno bogato vseh vzorov polno srce.
Da vladarska hiša časti takega svetnika, je ena izmed onih skrivnosti, ki jih more umeti le globoko verno katoliško sr-
ce. Ta skrivnost ostane skrita neveri, a ljudsko srce jo umeva in prenese svojo gorko ljubezen do svetnika na one, ki nosijo njegovo ime in slede njegovim vzorom.
Patronu bi rekli slovensko »pomočnik«. Seralinski pomočnik je nebeški pomočnik našemu cesarju. Bodi nam to dobro znamenje v slabih časih!
Ali je že videl svet dobo, v katerih bi se bilo nabralo v človeških srcih toliko zlobe, sovraštev in zavisti, kakor dandanes, ko vstajajo milijoni zoper milijone, in si groze s popolnim pokončanjem, kakor je ravnokar storil angleški minister Lloyd George, ki je s svojo cinično napovedjo vojske do uničenja cele svoje sodobnike napolnil s studom? V tej vojski, ko jc mogoče, da z ozirov prekomorske trgovine Anglija cela ljudstva žene v pogubo in preliva svojih in zveznih narodov kri s hladno računajočo bankirsko gesto, je pač potreben svetu vzor one čiste nesebičnosti in angelske ljubezni do človeštva in vse božje prirode, ki ga je na tako nežen način podal svetu šv. Frančišek.
Prejel je rane Izveličarjeve. Iz koliko tisoč skeleči.h ran krvavi danes človeški rod! Kar seka pohlep in sovraštvo, naj pozdravi ljubezen, ki ima svoj vir v ranah Kristusovih.
Mir je skušal ohraniti naš cesar Evropi do zadnje možnosti. Trajen mir v srečo svojim najodom je smoter njegovega bojevanja, Serafski pomočnik nas podpri, 'da se la smoter čim prej doseže!
OH to ovii dnevi Ш i i 1
bodi vsakdor prisrčno naprošen, da se vdeleži dobrega dela. Topot velja: Kranjska za Kranjsko! In na prvem mestu mora biti naša skrb za žene in otroke onih vrlih mož, ki so žrtvovali svoje življenje za skupno domovino! Ko so nekoč ob na-
vdušenju prebivalstva odhajali na bojišče, so čitali v očeh doma ostalih zagotovilo: Domovina ne bo pozabila vaših družin, ako padete na mejdtnu: In mnogo jih jc padlo, mnogi se nc vrnejo več in mi moramo držati dano jim zagotovilo, ne smemo osramotiti njihovih zadnjih upov. Čim večje postaja število vdov in sirot, tem večja, nuj-nejša in svetejša je naša dolžnost, da pomagamo, kolikor je mogoče. Mnogi drugi I vojniki, ki so gled.ili smrti v obraz, se vr-
nejo bolni, za delo nesposobni, pohabljeni. Tudi le tem mora v enaki meri veljati naša skrb, da jim zagotovimo čimboljšo nego in primeren poklic, da jim zagotovimo po strašnih vojnih doživljajih solnca in sreče. Zaslužili so, V teh darovnih dneh nam bodi naša obveznost nasproti njim in nasproti vdovam in sirotam njihovih padlih tovarišev neprestano živo pred očmi, da nas ne bo morda obvladala nevolja, češ: že zopet. Saj so se tudi naši vojniki in se še vedno dvigajo zopet in zopet za našo hrambo. Pa naj bodo udje še tako trudni, pa naj bodo okoliščine še tako težavne, pa naj bo nevarnost še tako strašna — oni vstajajo zopet in zopet in gredo proti sovražniku, gredo v peklo in smrt. In mi naj bi godrnjali, ako nam je za te junake, za njihove vdove in sirote seči v žep po dar, ki ga pač zmoremo? Sram bi nas moralo biti. Ob cesarjevem godu se vrše darovni dnevi — naj bo ob tem visokem godu zopet Kranjska ena prvih dežel, ki sorarmerno z drugimi deželami pokaže, da meti njenim prebivalstvom avstrijska misel ni prazna bese da, ampak vedno — dejanje! Kakor je naša revna dežela ponosno stala ob dnevih »Rdečega križa« v prvih vrstah, tako bodi atudi sedaj. Naj ob svojem godu vidi naš priljubljeni vladar, da naše ljudstvo razume resni čas, v katerem živi in da hoče ob vsaki priliki za državo storiti vse, kar je v njegovi moči. Tako kot Slovenci na Kranjskem pa bodo v teh dneh storili Slovenci v vseh naših pokrajinah. Sijajen uspeh darovnih dni bo naša najlepša čestitka visokemu godovnjaku!
X *X X
V kakšen namen se prirejajo dnevi darovanja od 4. do S. oktobra letos?
Zaklad za podpiranje vdov in sirot v vojni padlih bojevnikov, zaklad za podpiranje v vojni pohabljenih branilcev rodne grude in pa Avstrijsko združenje za zdravljenje v vojni na tuberkulozi obolelih voj-nikov morajo že med vojno vršiti naloge ogromnega obsega. Še obsežnejše bodo te naloge, ko bode orožje mirovalo in se povrnejo normalne razmere. Treba le pomisliti, koliko višino bodo dosegli izdatki, potrebni za primerno preskrbovanje vseh onih, katerim vojna povzroči pohabljenost, trpljenje in bedo. Saj se število na tak način prizadetih veča od vojnega čina do vojnega čina. Za kritje teh od dne do dne rastočih skrbstvenih potrebščin je treba kaj znatnih denarnih sredstev. Ako naj se vdovam in sirotam, vojnim pohabljencem in na tuberkulozi obolelim šcititeljem domovine podpora odmerja v višini, ki presega moč državnega skrbstvenega zaklada in ki naj povsem zadošča, tedaj je treba izdatnega prispevanja s strani domoljubne in človekoljubne javnosti, V to, da svoje javne dobrodelnosti namenjene zaklade usposobijo za čim najizdatnejše podpiranje
vojnih oškodovancev, so sklenile zgoraj označene patriotske skrbstvene institucije apelirati povodom Najvišjega godu Nj. Veličanstva na javno požrtvovalnost in prirede z dovoljenjem ministrstva za notranje zadeve po vseh mestih in večjih krajih širne Avstrije v dobi od 4. do 8. oktoi bra »dneve darovanja«, ob katerih naj prav tisti krajevni odbori, ki so se sestavili povodom »Patriotskega zbiranja kovin« v marcu 1915 in se tako izborno obnesli v »Tednu Rdečega križa« v majniku 1916, izvedejo potom nabiranja denarnih prispevkov na nabiralne pole in v ročne nabiralnike, potom nabiranja priglasov za pristop k društvu »c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote« kakor tudi potom javnega razpečavanja olicijelnih znakov za prodajno ceno najmanj 20 vin. velikopotezno pomožno akcijo na korist imenovanih treh dobrodelnih patriotskih zakladov. Na ta način prejeti denarni zneski se porazdele tako, da prevzame Avstrijski zaklad za vojaške vdove in sirote polovico vsega nabranega denarja, vsak po eno četrtinko pa dobi zaklad za vojne pohabljence in Avstr, združenje za oskrbovanje in lečenje na tuberkulozi obolelih vojnikov. Zaračunavalo pa se bo po kro-novinskem ključu, to se pravi: kar se je denarnih darov v gorenje zaklade steklo n, pr, iz kronovine Kranjske, se porabi izključno le za podpiranje tistih vdov, sirot, pohabljencev in tuberkuloznikov, ki imajo domovinske pravic« na Kranjskem. Spričo takega položaja pač nihče ne bo tako trdo-e. cen in skop, da nc bi v tako eminentfi« domoljubne in človekoljubne namene žrtvoval vsaj mali znesek!
Pisma z MoravsKeoo.
Piše Fr, Ž—č, I.
V mnogih slovenskih in hrvatskih naselbinah na Moravskem in Češkem sem našel Vaš cenjeni list, pa prosim slavno uredništvo, da bi uvrstilo še ta moja skromna pisma, ki bi znala zanimati naše rojake tam doli na jugu, pa tudi naše reveže begunce na severu. Ako pravim reveže, je to pač tako umeti, da smo begunci siromaki vsi po vrsti, naj že nosimo otr-cano gosposko suknjo in izhojene čevlje, ali pa delavski jopič in lesene coklje, in da šele sedaj vemo, kaj je »ljubo doma« tam doli ob Soči, na prijaznem Vipavskem, na trdem Krasu, v Istri ob valovih Adrije. A marsikomur preidejo puste želje po daljni tujini, ko se vrne na svojo domačo grudo in v borno kočo. Kako bo vihtel železno motiko v žuljavi roki, kako pridno bo obdeloval to sveto domačo zemljo, namočeno s srčno krvjo naših sinov in bra. tov, namočeno s tolikimi solzami! To je etična stran vojske in bega, in to živo hre-
Franjo Neubauer.
Godovi mm.
(4. oktober 1916.)
Giganti so vstali! Planili na dan so Titani! Iz tćme se dvignili narodov vseh velikani! Vrstijo se v trumah številnih, prešernih, mogočnih
od severnih, južnih, zahodnih strani in iztočnih!
Vsi vstali sol Svet na bojiščih vesoljni se zbira,
in vstaja in pada, bori se, ječi in umira! — Karkoli rodil iz globine človeški je um, poldstil se vsega je strastni,, predrzni pogum.
Vzel blisku svetlobo, vzel gromu je glas, dviguje se s ptico nad mesto, nad vas, nad Alp nebotičnih vrhove sc dviga, ozira z višave se s solnčriimi žarki, izbira si žrtve, domove požiga. Pod zemljo ga skrivajo rovi in jarki, stanove napravlja si v njih in preži
kot zver, da napije se vroče krvf. — —_
Gigantov, Titanov uporna je strast
zaklela se Avstriji, da jo uniči, da Tebi, naš cesar, iztrga oblast nad našimi hišami, polji in griči, Ah, narod naš mali ob Soče bregovih poslušal gromove je v bornih domovih, oklepal se ljubljenih rodnih je tal, pregnale ga niso brezsrčne sovražne granate,
ni hotel od polja, od njive, od trte bogate, ni mogel ločiti od golih so skal! — Tulile granate so v jezi zbesneli, šrapneli so slkali in se zakleli, da mora Slovenec z domače zemlje
iz solnčnega raja v ledeno gorje!---
Pregnala trpina od doma je moč silovita, a Tebe ni zabil Slovenec nikjer in nikdcir!
V bolesti, v trpljenju Ti danes čestita; le Ti domovine njegove si dragi vladar!
Čestita ves narod naš mali! — Ne! Velik
jenarodičta! Orjak je, ko brani v ljubezni te zvesti, ko nosi nezmagan težino bolesti, ko besnim napadom upira se vsega sveta! Od bojne planjave krvave do nebesne sega višave! i Krasnćjše od zarje njegova sc kri rudečl, j I svitlejše od solnca njegova se slava blesti! t
Šolska ШШ cesorju za ood!
Iz src mladostnih glas kipi, kipi naš srčni žar. Za god se klanjamo Ti mi, naš cesar in vladar. Ker pravdi Si in veri stal, Kot Tvoj pravični ded; nebes Gospod odlikoval je dobo Tvojih let!
Iz src mladostnih glas kipi, kipi naš srčni žar, Za god prisegamo Ti vsi, zvestobo naš vladar! Presvetli hočemo prestol Ti braniti vse dni! Pokliči nas, sred bojnih polj za Tebe damo kri!
I. Mohorov,*)
*) Pesem jc možno peli po O. Schum-mu v prilogi k »Wicncr Hausfrau« Nr, 610.
0 darilvi sv. mase pri r, ie kr. nešpoiku v vojski
Začetkom septembra so sc Rusi umaknili. Na noti za njimi zdaj v to <:dui v ono
stran ni bilo mogoče maševati. Ko pa smo dosegli Seret in se je zdelo, da bo to naša nova črta, mi skrivnostno namigne po ve-< čerji tedanji polkovnik, pobožen Dunajčafl in mi razodene, da bi na Mali Šmaren čisto na tihem in sam rad prisostvoval sveti maši, ker je ta dan god njegove žene. Domeniva se, da bo sv. maša ob osmih v mojem stanu, čedni rusinski kamrici. Toda na predvečer praznika sc vnamejo novi boji in mi jo pod noč mahnemo za umikajočim sc nasprotnikom. Ravno mi položi polkovnik, da bo ta Šmaren prvi v petindvajsetih letih zakona, ko ne bo mogel biti pri sveti maši, sc zarije v rženo snopovje na tleh pol razdrte koče, kjer smo se ustavili in se zatopi v misli — ko dojde povelje, da naj se takoj umaknemo v prejšnjo črto, ker je so-vražnik na desni nekje prodrl. Tako smo pozno v noč prispeli zopet domov«. Jaz že tretji pot, ker sem pred nekaj dnevi izgubil svoj polk in po naključju zašel v to vas, iz katere sem ponoči moral zbežati pred ruskimi patruljami, ki so strašile in streljale okoli hiše. Malo sram me je bilo potrkati tretjič na okno gazde, od katerega sem se že dvakrat poslovil. Polkovnik pa je vendar prišel do izpolnitve svoje želje in ničmanj ni bilo meni všeč, da sem mogel na 28. dan svojega rojstva niftševfcti
pcnenje po skorajšnji vrnitvi v doniovje osianc ncizbrisano za stoletja ...
Pridem v kako naselbino in vprašam: »Kako jc kaj, ljudje božji? < — »Gospod, na tujem smo! Ko bi mogli nazaj domu! Res, dobri ljudje so Čehi, dajo nam, kar imajo, dela in kruha. Ali težko je delo na tuji zemlji, tudi če žanjemo rumeno žito na ravnem polju in kosimo rosno travo na zelenem travniku ... In kruh v tujini, gospod! Kolikokrat ga močijo naše solze! O, le nazaj domu, domu!«
Stopim v drugo hišo. Obrazi, zagoreli od južnega solnca, od mrzle burje, koščeni in suhi, v očeh tiha žalost in domo-tožje ... Nedelja je, jesensko popoldne, navzlic temu, da je v koledarju zapisan 20. avgust... Ta se muči, da bi napisal pozdrav sinu tam nekje v Galiciji. A kako naj mu piše, da je njegova žena, mati petero malih otrok, umrla pred 14 dnevi! — Drugi gleda na nerodne črke na zmečkani dopisnici; nc zna jih citati, ali ve in pozna vsako besedo. Soseda mu jo je prečitala petkrat, desetkrat, pa ve, da je njegov najmlajši sin dobil srebrno svetinjo v krvavem boju za dom in cesarja, Tam v zadnjem kotu prostrane dvorane umira stara ženica. Na vela usta pritiska razpelo, umreti mora v tujini, in tako je hrepenela nazaj po domu na onem osojnem griču na obalah sinje Adrije... V sosednji sobici se je ravnokar rodil krepak deček ,. . Kako vesel bo pač oče, ko to izve na boiišču na južnem Tirolskem!	1
»Zdravo, bračo! Kako Vam junačko zdravlje?« — »Što ste Vi naš čovjek, go-spodine? Dajte, ako Boga znate, pustite nas kuči! Ta i drugi su otišli več tamo na prolječe, a mi ne smijemo i ne možemoU Pa priskačejo brezbrižni otroci. Revčki so se igrali s češkimi tovariši za ograjo pred hišo, pa govorijo že češki: Marnin-ko. daj mi chleba! Dnes jeste nejsem do-stal chleba!* Pa tolažim te reve, kakor vem in znam. A kaj zaleže prijazna beseda. ko je v duši nepotolaženo hrepenenje po domovini, pri njih in — pri meni!
Toda izpregovorimo nekoliko o šolstvu! Na Moravskem jc po zadnjih uradnih izkazih še 2342 Hrvatov iz Istre in 434 Slovencev, ki so nastanjeni v 10 političnih okrajih. Na Češkem je v 24 političnih okrajih 1008 Hrvatov in 1665 Slovencev. Pred vsem moramo hvaležno priznati, da sc c. kr. vlada in njeni organi res neumorno trudijo za begunce tudi v kulturnem oziru brez vsake razlike vere in narodnosti. Prosim, blagovolite upoštevati, da sem podčrtal c. k r. vlado--Referent pri ministrstvu notranjih zadev mi je naročil med drugim: »Urejujte slovenske in hrvatske šole, kjerkoli so dane prilike za to! Otroci naj ne ostanejo brez šole in vzgoje! Glavno jc šola, stroški ne pridejo v poštev!« — Pa sem se z veseljem lotil dela. A kje naj začnem? Kam naj se najprej podam? 34 političnih okrajev in najmanj 15krat toliko naselbin! Kako naj izpolnim tisočero želja, ki kipijo iz tisočero src? Povedal sem, da naši begunci niso nikjer koncentrirani kakor v barakah, ampak stanuje jih po 10 do 40 oseb v poedinih občinah. Tako n. pr. šteje politični okraj Zabfeg (Hohenstadt) 12, M. Tfebova 42, Kralupy na Češkem 13, M. Šemberg 19 begunskih naselbin itd. Ni tedaj lahko preskrbeti šole za vsako občino posebej, pa so si c. kr, okr. glavarstva do sedaj pomagala tako, da so hrvatske in slovenske otroke všolali v domače češke, v nekaterih krajih celo v nemške šole, V poedinih krajih sem se prepričal,
da govorijo otroci uprav lepo češki, a v nemških jim gre trda, posebno v višjrh razredih. Smilijo sc mi v takih čisto nemških šolah otroci in — učitelji. Je pač težavno, ko otrok ne vc povedati, kako sc piše, koliko let ima, odkod je itd.! Hrvatske šole imamo za sedaj v Hofelicah (pol. okr. Kladno), v Šildpergu (pol. okr. Zabfeg) in v Novi vesi (pol. okr. M. Tfebova). Otvoritev daljnjih Šol je predlagana za občini Jcdly in Červeni voda (pol. okr. Zabfeg), za občine Briisau, Tfebova in Greifendorf (pol. okr, Mor. Tfebova) in Libavo (pol. okr. Barn). Slovenske šole nimamo dosedaj še prav nobene; predlagana je za sedaj za GroB-Stohl (okr. Ro-merstadt), kjer bivajo Slovenci iz naših solnčnih Brd. Potem pridejo na vrsto še mnoge druge slovenske in hrvatske šole na Moravskem in Češkem, kolikor bo otvoritev sploh mogoča, ker ovire nam je delalo — učiteljstvo samo. Naj navedem samo dva primera: Za mesto Libavo je ministrstvo in državno uamestništvo v Brnu na predlog deželnega poslanca in dekana g. Rojca zahtevalo otvoritev slovenske šole. Okr. glavarstvo se je obrnilo do c. kr. okr. šolskega sveta v P., naj pošlje sposobnega učitelja. Ta pa je bil vpoklican. pa ni mogel priti. Okrajno glavarstvo povabi nato tri goriške učiteljice, — zopet brez uspeha: ena da je že zaposlena, druga bolehna, tretji jc predaleč itd. Ravno tako je bilo za občini Jedly in Červena voda .,. Pomislite pa, da vlada dovoljuje povračilo vožnje II. razreda in poleg stalne plače, ki jo dobivajo učitelji, še mesečno nagrado 80 do 160 K, a oni, ki do sedaj še niso bili v službi, dobivajo po 200 K in šc več na mesec. S tem se da v manjših krajih na Moravskem in Češkem popolnoma dobro izhajati; ljudje so dobri, prijazni in premožni, pa tudi za živila nc zahtevajo prevelikih cen. V Červeni vodi sem v dobri gostilni kosil in večerjal za 5 K, v Kra-lupih plačujejo naši begunci za liter ne-posnetega mleka 22 do 24 vinarjev, jajca so po 10 do 11 vin., meso po 7 K itd. V velikih mestih je to seveda drugače. Poleg tega naredi še vsak učitelj uslugo tem revežem, ako pride med nje kot vzgojitelj, prijatelj, rojak in tolažnik. Pa bo tudi v tem pogledu za naprej boljše, ker vladni organi ne bodo več prosili in vabili, ampak pošiljali bodo dekrete učiteljem in učiteljicam po c. kr. deželnem, oziroma okr. šolskem svetu. Naj se pokaže dobra volja in naj se pomisli, da se našim očetom, bratom in sinovom godi malo drugače tam na bojiščih, kjer v blatu, mrazu in snegu stojijo na braniku za naše svete pravice, kakor pa gospodični učiteljici v toplo zakurjeni sobi, pa če tudi pride poučevat našo deco tu-na severu monarhije---
Omenil sem že, da se našim beguncem glede preskrbe na Moravskem in Češkem ne godi ravno slabo, Tožijo tupatam radi pomanjkanja moke za polento in kruh, včasih ni dobiti tega in onega, a take pritožbe slišiš tudi po mestih. Imamo vendar na Moravskem in Češkem nad 230.000 beguncev, za katere mora skrbeti vlada! A pri vsem tem moram reči, da nisem našel nikjer stradanja in bede, s katero grozijo naši sovražniki.
Slednjič naj omenim za danes vsaj nekatere izmed naših dobrotnikov in prijateljev, ki se tu pri nas trudijo, da ublažijo gorje naših beguncev, V Kralupih je duša za preskrbovanje goriških rojakov g, Bo-humii Krjči, revident državne železnice in član mestnega odbora za preskrbovanje beguncev. Ta blagi gospod se je naučil
slovenščine, pozna vse begunce po imenu in po bivališčih, ve za njihove želje in potrebe in jc desna roka g. okr, glavarja Pc>-ura. Istotako uspešno je delovanje davčnega uradnika v Zabfegu, g, Fr. Reichla, ki vodi tudi ekonomične zadeve beguncev, in bivšega župnika v Friedlandu ob Mohri, g. Fr. Horaka, ki je znal z našimiii rojaki občevati v njihovi materinščini. Žal, da je vzorni duhovnik premeščen v Hradisko, a ostane v najlepšem spominu pri naših hvaležnih rojakih. V Červeni vodi na Moravskem bivajo begunci iz Istre, in tamošnji tovarnar in župan g. Adolf Schmied, Nemec po rodu in mišljenju, skrbi tako lepo za te ljudi, da sem bil ginjen radi te očetovske brige. Podpira ga župnik v bližnji Beli vodi, g. Dostal. Obema naj bo tudi na tem mestu izrečeno skromno priznanje in tisočera hvala! Omeniti moram nadalje g. Pavla Curkovića, župnika iz puljske okolice, ki je šel prostovoljno s svojimi žup-Ijani v tujino. Biva v Mor. Tfebovi, obiskuje svoje rojake, ki so nastanjeni v treh sodnih okrajih in 42 občinah, jim pridiga, jih izpoveduje, poučuje v šoli in skrbi z okr. komisarjem g. dr. Kabelo za primerna stanovanja, obleko itd. Denar, ki so ga izkupili še doma za prodano živino, so morali pod njegovim nadzorstvom naložiti po raznih denarnih zavodih, da ne pridejo praznih rok na svoje domove. Naš dobri g. Ciril Vuga, bivši kurat v razrušeni Pod-gori pri Gorici, redno obiskuje begunske naselbine po Češkem, a pri vsej pošteni in dobri volji ne more sam ustreči vsem željam in potrebam.
Pošljite nam tedaj več posvetnih in duhovnih učiteljev!
XXX
Moj vlak prihaja. Nabralo se je kakih 20 ljudi, pa mi stiskajo roko v slovo, »Pridite zopet kmalu, gospod, da bomo slišali govorico naših krajev, da nam izpregovo-rite tolažljivo besedo, da nam poveste, kdaj pojdemo — zopet domu!«
Novi vpoklicni roki pod orožje.
Dunaj, 2. okt, 1916,
Ministrstvo deželne brambe razglaša:
Naznanilo se je že, da se je z vpoklic-nim razglasom 0'3 s 15. septembra 1916 vpoklicanim avstrijskim in ravnotako s po-zivnicami vpoklicanim v Avstriji prebranim ogrskim državljanom letnikov 1871 do 1866 z 2. oktobrom 1916 določeni vpoklicni rok odgodil.
Ravno tako se zdaj odgcdv tudi vpoklicni rok s prej omenjenim vpoklicem na 10. oktober 1916 vpoklicanih avstrijskih državljanov rojstnih letnikov 1892 do 189o in 1884 do 1880 in s pozivnicami isti dan vpoklicanih ogrskih državljanov.
Vsem tem brambnim obvezancera so sc določili novi vpoklicni roki, in sicer:
A)	Avstrijskim in ogrskim brambnim obvezancem rojstnih letnikov 1871 do 1866 3. november 1916.
B)	Avstrijskim brambnim obvezancem rojstnih letnikov 1892 do 1890 in 1884 do 1880 kakor tudi tistim ogrskim brambnim obvezancem, ki so bili vpoklicani 10, oktobra, 16. november 1916,
Izrecno se šc opozarja, da bodo posamezniki skupine B brambnih obvezancev (torej letniki 1892 do 1890 in 1884 do 1880, op. ur.) s posebnimi pozivnicami pozvani prej kakor 16, novembra in da je seveda tem merodajen rok, ki bo razviden na po-zivnici. Te dni se bo pribil javni razglas, ki bo objavil nova določila o vpoklicih.
Da ne bo nesporazumljenj, se opozarja, da velja odgoditev roka le tistim, ki so bili prebrani v tuzemstvu; tisti, ki so bili potrjeni izven avstro-ogrske monarhije, morajo priti tisti dan k četam, ki je označen v njih črnovojniški izkaznici.
Ogrsko mooDslska ziiorolco.
Budimpešta, 2, okt. 1916,
Zbornica magnatov je imela danes popoldne sejo.
Zahteva, naj zunanji, minister zasebno zastopa svojo zunanjo politiko.
Grof Anton Sigray je izjavil, da mora vprašati ministrskega predsednika, kaj da je storil in kaj še misli storiti, da bo zunanji minister pozvan na odgovor in da bo mogel svojo politiko zasebno braniti.
Ministrski predsednik grof Tisza
je izvajal: V vprašanjih zunanje politike se ne more soditi, če se temeljito ne pozna položaja. Zbornico prosi, naj se sodbe vzdrži toliko časa, dokler se ji ne bo omogočilo z znanjem vseh podrobnosti izreči sodbo. Splošno znano dejstvo je, da je naj-sitnejša in morebiti najtežavnejša stran parlamentarizma vplivati na zunanje zadeve; popolnoma je namreč nemogoče o še ne rešenih vprašanjih razpravljati tako pred veliko javnostjo, da bi mogel parlament dejansko nepristransko soditi, če so mu tudi vse okolnosti znane. Te težave še množe našo posebne razmere. Forum parlamenta, ko se neposredno peča z zunanjimi zadevami, ni trajen, marveč se zbere vsako leto enkrat; četudi izvaja gotovo nadzorovalno pravico, le ta pravica počiva med krizo svetovne vojske. Velika zmota je, če se misli, da bodo mogle delegacije, če sc tudi skličejo, izvajati parlamentarno kontrolo. Že glede na to okolnost se mora osredotočiti parlamentarni vpliv, parlamentarno nadzorstvo na ogrski državni zbor. S tem ne rečem, da nasprotujem vpo«-klicu delegacij.
Ponavljati morem le, kar sem rekel že v poslaniški zbornici, da želi tudi ogrska vlada, kakor to vsak resno misleč Oger, brez razlike stranke, toplo želi, da se tudi v Avstriji prične nemoteno ustavno življenje in da se tako omogočuje zasedanja delegacij, ne da bi precenjeval neposredne posledice na vodstvo zunanjih zadev. V sedanjem trenutku je ena prvih dolžnosti ogrske vlade, da se vzdrži vsakega koraka, ki bi otežkočil položaj v drugi državi monarhije ali bi ga zapletel.
Ne nameravam zato nobenih korakov, ki bi dovedli do zapletljajev, težav ali morebiti do kriz v drugi državi monarhije. Nihče ne bo tako vesel kot jaz, če bi se tam položaj tako izpremenil, da bi zasedanje delegacij ne zadelo na nepremagljive težave. Prosim, naj se vzame moj odgovor na znanje. (Odobravanje.)
Interpelanti in zbornica so vzeli Ti-szov odgovor na znanje.
Nato se je sklenilo, da tudi magnatska zbornica do 7. decembra ne bo zborovala.
Predsednik baron Josika je nato zaključil sejo, spominjajoč se zmage nad našim surovim zahrbtnim sovražnikom. Zahvaljujemo se navdušeno in ponosno našim junaškim vojakom in našim zvestim zaveznikom.
Seja, ki je trajala pol ure, se je nato zaključila.
Haro.afte „Slovenca."
vino; najprej Gorico, potem pa Beljak, Ker je tu črta bolj stalna in se povečini že od početka vojne ni izpremenila, se tod pogosto more maševati v cerkvah, ki so prav do bojne črte še oskrbljevane. Vendar pa so okoliščine nanesle tako, da so na tcin bojišču šele prav posebno čudni kraji služili sveti daritvi, ki se v gorah more opravljati tik za rojno črto in v nji lažje kot v ravninah.
Pri Gorici radi silnih berjev in ogromnega streljanja topov, ne samo na rojno črto ampak tudi na vse ozemlje par ur za črto, ni bilo mogoče pogosto maševati. Dokler so bili naši v boju, sem daroval le ranjencem in domačinom, ki so radi prihajali, ker po cesti do lastne cerkve niso smeli. Po vseh Svetih smo imeli sv, mašo nekaterikrat v gostilni pri Grabci (v mi. renski župniji), kjer je bilo polkovno obve-zovališčc Bosancev in naših ter so ležali težko ranjeni po tleh. Poleg automatne omare so okrasile ženske mizo za daritev, naokoli so težko hropli ranjenci, sredi sobe in v veži so klečale žene in otroci, v kotu je sedel pri telefonu musliman s fesom na glavi in cigareto v ustih, na vse to je svetila plinova svetilka. Na praznik sv. Barbare so se zbrali domačini, zdaj bogve-kje razkropljeni begunci, v hiši čevljarja Frandoliča, kjer so v dclavnici pometli kopita v kot in okrasili mizo za sv. mašo. Čisto majhna sobica, kuhinja in veža polna glav, zatopljenih v pobožno molitev — to sem videl, kadar sem se obrnil s pozdravom na pričujoče. Brezmadežno smo slavili v Gregorčičevi cerkvi na Gradišču.
na beli rusinski mizi, pokriti z domačim platnom, na katero so zrle izpod sveže pobeljenega stropa vrste svetnikov pod vodstvom Adama in Eve v rajski nedolžnosti.
Po nekaterih rakovih pohodih in stranskih potih, na katerih je bilo še manj mogoče maševati kot med prodiranjem, smo se ustavili nedaleč na severu tistih usodepolnih Oken, ki so zaslovela letošnje poletje, ko so jih zdrobili Rusi, Tu so mi postavili v gozdu, kakih 2500 korakov od strelskih jarkov, naši pijonirji šotor iz vej in mizo, na kateri sem daroval ob lepem vremenu. Tudi je bilo tu prvič mogoče maševati prav v prvih jarkih, ki so bili globoki in dobro utrjeni ter se ni bilo bati nenadnega napada. Tudi sta si nasprotnika prizanašala, ker so neprestano oboji delali na utrdbah, v katerih naj bi ostali čez zimo. Po dohodnem rovu, ki je segal do ramen, se je varno šlo skozi gozd v jarke, ki so re raztezali ob robu šume, v kateri so delali vojaki. Jarki so sestajali iz poldrug meter globokega rova, na čigar sovražni strani so bile postavljene kočice za strelce, ki so tam spali, se zaustavili, jedli ali skozi line streljali, če sc je pokazal kak cilj. V gotovih razdaljah so bile postavljene strojne puške in mctalci min, pa tudi dva majhna topa smo imeli tamkaj. Nekatere koče $o buc precej dolge, da so je moglo za silo zbrati do 80 mož v njih. Na tem kraju sem popoldne in zjutraj spovedoval in nato daroval. Pri spovedi se ic vsak mož drugače obnašal, Navajeni na spovednico, so bili ti dobri ljudje v zadregi, kadar sc mi je kateri približal. Vsak je pogledal okoli se-
be, potem pa vprl vprašujoč pogled vame. Sedeč na nizkem ležišču, sem z roko pokazal na eno stran, nakar sc je eden vsedel poleg, drugi pokleknil, kateri pa stoje vprašal, kaj naj stori. Mnogi so se opravičevali, da ne znajo nemški in marsikateri je bil ganjen do solz, ko je zaslišal v mili materinščini moj odgovor, da to nič ne de in naj kar po svoje začne. Med sv, mašo, ki sem jo daroval sredi morilnega orodja na oltarju, zloženem iz zabojev, polnih puškinih patron, so me nadlegovale prav Čudne misli. Skozi line sem opazil par Rusov, ki so na njivi skrivaj kopali krompir in trgali koruzo. V očeh naših mož pa sem bral poleg veselja nad sv. mašo tudi željo, da bi jih Vsemogočni kmalu privedel v domačo cerkev. Okoli povzdigovanja se je čulo par topovskih strelov na desni, kjer so takrat branili domovino Janezi.
Nekaj tednov nato smo posedli Okna, čakavši na povrat v ožjo domovino, da sc postavimo v bran Lahu, kar so že davno napovedovali proroki od trena in kuhinj. Ker smo se tu mogli prostejc gibati, sem priredil spoved in sv. obhajilo za nekaj stotnij in sicer iz nevednosti v edini vaški pravoslavni cerkvi. Bilo je to temno, zidano poslopje brez zvonika, nekdaj grajska kapela ruminskih knezov, v katerih gradu smo stanovali. Stene so poslikane, a čisto začrncle ocl kadila. Župnik visok mož, inteligentnega obraza s črno brado, Ru-mun, ki je pridigal v cerkvi rusinski, doma pa govoril največ nemški, a znal izvrstno ter vspešno zastopati koristi svojih žuolja-nov nasproti obema vojskujočima stran-
kama, ki sta se preganjali todi z menjajo-čo srečo. Moram priznati, da nisem opazil toliko možatosti in spretnosti v izvrševanju svojih nalog pri nobenem unijatskem duhovniku, kot v delovanju tega župnika avtokafalne (samostojne) černoviške pravoslavne cerkve. Mož se peča tudi s praktično teološko znanostjo, n, pr, z vprašanjem, če pravoslavno bogoslovje dopušča vdovelemu duhovniku drugo ženitev (kar cerkveno pravo prepoveduje). On se je odločil iz socialnih in moralnih razlogov: za in se pri tem opiral na sv. Pavla, ki na meč oprt sicer ukazuje: -»Ltimom; /nag ■/vvar/.ćg ain']Q šaro/« — a ne oporeka, da bi vdovec ne smel vzeti druge. Tega mnenja da je bila tudi večina pravoslavnih škofov in bogoslovcev na nekem shodu odposlancev vseh pravoslavnih Cerkev.
Jaz se nisem hotel na nobeno plat odločiti, le potolažil sem ga, da se bo to vprašanje gotovo povoljno rešilo; njegova soproga, kri jc najbrže izza kuhinjskih vrat poslušala, za kaj se poganja »on« za slučaj njene smrti, je pa s pokrovkami tako silno zaropotala, da se jc na vsak način ta demonstracija morala v sobi vzeti na znanje in prekinili ta pogovor. Zdelo se mi je, da jc on imel že ua jeziku odgovor: mulier ta-ceat in ecclesia (žena molči v cerkvi), pa 1 se jc meuda bal, da nc bi moral vpričo i mene, Ialinca, slisati: mož pa naj molči v I župnišču, zato je začel manj nevarni raz-j govor o vpadu kozakov.
Kakor toliki pred in za nami, smo se ob svojem času s Kranjci in Bošnjaci tudi Korošca odpeljali branit svoio ožjo domo-
Pogrešane Mine s Primorskega.
Gabrijelčič Josip. 07. peSpolk, I. Ers. Kp., Ljutomer, Štajersko, išče svojo sestro Marijo Gabrijelčič, doma iz Prelcsja št. 43, služila pa jo nazaduj o v Kanalu. — Miha Mozetič iz lilij št. 222 (Goriško), išče svojo ženo Vincenco Mozetič in nevesto Jožefo Mozetič in pet malih otrok. Naslov: Miha Mozetič, K. k. Buracken-laeer, Bruck u. «1. Leitlm. — Kdo kaj ve o Martinu Sturm iz Kožbane (Brda), kuten je Sol 20. maja 1915 s parom v voz vprežemmi volmi proti Gorici, in o Josipu Kocijančič iz Krmina (Povili, bil jc pri 27. črnov. pešpolku, II. stot. v Mariboru. Blagohotna pojasnila sprejema: Anton Erzetič, k. u. k. 1'ferdespital in St. \eit a. d. Glan (Kiirnten). — Andrej Lestan, k. U. Arb.-Abt. 254-L. 5, iščem Rožo Silič iz Oreho-velj pri Gorici. — Išče se družina Vincenea Janžič, PrvaCina št. 54 pri Gorici; kdor bi kaj vedel, kje se nahajajo, se prosi, naj sporoči Alojziju Janžič 2-155 Komp. — Podpisani poizvedujem, kje sc nahajajo sodaj nutji starsi. Očo Anton Spacapau in mati Jožefa Spacapan, rojena Jožefa Trojar. Jaz njih sin Anton Spa-capan sem bil v ruskem vojnem ujetništvu od 22. marca 1915 in sedaj sem prišel kot invalid v Avstrijo. Moji starši so živeli pri Gorici v občini Renče št. 338. Anton Spacapan, k. u. k. Reservespital, Obj. I, Zim. 61. Leitmeritz, Češko. — Kdo ve povedati sedanje bivališče Valentina Černic, bivši stari mežuar v St. Petru pri Gorici. Od mojega bega od tam dne 1. julija 1915 sem brez vsakega obvestila o njem. Pre-prijazua poročila prosi istega hči Katarina Eorčič v Lancovem pri Radovljici, Kranjsko.
—	Valentin Černe, pionir, 27. Lir., 9. stot., lšce svojo ženo s 4. otroci, doma iz Solkana pri Gorici. — Tomaž Jug iz Solkana, tačas begunec v Novi vasi pri Rakeku na Kranjskem, prosi vljudno, mu blagovoljno naznaniti sedanje bivanje njegove sestre Ane vdove Kos, begunke iz Solkana, če je morda komu znano. — Išče se: Gabrijel Zižmont, k. u. k. I. R. 17, 8. Ers. Komp.. Veržej., doma iz Renč. Pojasnilo na Marijo Zižmont, sedaj begunka na Gočali št. 38, p. Vipava. — Išče se: Jožef Rusjan, k. u. k. I. R. 97. XXIII. Komp.. Radgona. Pojasnilo na: Fr. Rusjan, begunec iz Renč na Gočah št. 38, p. Vipava. — Želim izvedeti, kje se nahaja družina Godnič iz Slivnega št. 37 in družina Kosem iz Nabrežine št. 108; kdor ve za naslov ene ali druge družine, naj sporoči na naslov: Godnič Alojzij, k. u. k. Gurnisonsspital No. 4, I. Abt., 3. Zim., Linz a. d. O. — Feri Anton, k. k. Landsturm - Eisenbahn - Sichcrungskomp. »Občina«, išče svojo družino, doma iz Njivic št. 59, občina Kojsko. — Med več družinami z Goriškega se nahajata tukaj tudi družini And. in Bolt. Frančeškin iz Bilj. Toliko v znanje onim, ki bi mogoče radi prišli v stik z dopisovanjem. Naslov: Baumgarten a. cl. March, p. Obenvalden, Niederosterreich. — Iščem Mihaela Maurič, ki je bil pred vojsko z Italijo v vasi Verhovlje št. 14, pošta Kojsko. Goriško; oglasil se je pri Inf. Reg. 17, II, XXII. Marsch-Komp. Prosim, kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči Jožefu Maurič, k. k. Briicken-Partie III.
—	Išče se Katarina Leban, stanujoča v Gorici kot služabnica v Korso Franc Jožef No. 24. Odkar je Italijan zasedel mesto, ni nobenega glasu *7eč od nje. Prosi se, ako je komu znano, kje se nahaja, naj sporoči njeni materi Ani Leban, Poljubin 10, p. Podmelec. Primorsko. — Išče se Anton Rebulica, železniški čuvaj v Volčjidragi. Pojasnila prosi Erzetič Josip, 97. pp., 1. nadomestna stot., Ljutomer, Štajersko.
—	Marija vdova Križnič, bivajoča prej v Gorici ulica Contavalle 7, sedaj v Knežaku 158 pri Št Petru na Krasu, Kranjsko, išče svojega brata Mihaela Mugerli, k. u. k. Feldgendarmerie-Abschnittskommando IV-3. Ze od 21. marca t. 1. ne ve-ničesar o njem. Išče tudi biata Andreja Mugerli, nahajajočega se pri vojakih, od katerega pa nima naslova. Kdor bi vedel za njih naslov, se prav lepo prosi, da bi sporočil na zgoraj navedeni naslov. — Pogreša se učiteljica iz Bilj Marija Cej, kakor tudi Josip Ste-pančič iz Bilj št. 87. Pojasnila prosi Marija Lu-kežič, k. u. k. Barackenlager, Baracke 38, Wa-gna pri Lipnici, Štajersko. — Kdor kaj ve o .Tožefu Kodrič iz Renč 325, Militar-Arb.-Abt. Korosmezo, Ungara, in o Maksimilijanu Kodrič iz Renč 325, k. u. k. Inf. Reg. Nr. 97, naj blagovoli naznaniti župnemu uradu v Šmar-jeti na Dolenjskem.
BollSCe pri Sibinju.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. oktobra. Uradno se poroča: V oršovskem odseku so iztrgale naše
Bog ve, kaj in kako bi zapel ali zajokal globokočutni pesnik Simon, če bi bil videl svojo cerkev in svoje župnišče natlačeno z možmi, ki se jih je še držalo rdče blato 6V. Mihaela.
O Božiču 1915 smo posedli koroške gore; tam, kjer so najbolj strme in visoke, divje in razorane. O polnoči se nam je rodilo Dete božje pol ure za Rabeljskim jezerom, v visokem gozdu, kjer je bila postavljena iz desk kapelica z dvema stenama, okrašena s smrečjem. Pel nam je tirolski cerkvenik, igrali pa trije muzikantje
polkovne godbe: na gosli, klarinet in _
harmoniko. Menim, da ne bom nikoli več tako globoko občutil sv. večera. Samo, zeblo pa je; vsem se je svetil led v brkih kakor stekla na lustrih, posebno mojo brado je lepo opisal eden pastirjev z dvema zvezdama v graškem dnevniku pod črto, Drugo službo božjo smo imeli v stanišču rezerve, v dolgi baraki za nekaj sto mož. Po hodnikih med ležišči so stali, na ležiščih spodaj sedeli in klečali, zgoraj pod slropom pa čepeli možje, vsaj v kosmatem obličju podobni betlehemskim pastirjem. Dopoldansko opravilo v novo postavljeni baraki kakih sto korakov za rojno črto pa kar nič več ni bilo zavito v poezijo, marveč v mrzlo meglo, iz katere je nemilo rosilo. Tudi skozi streho na oltar in po meni. Eno dobro nam jc pa to vreme vendar prineslo: Lah nas ni mogel opaziti in nas je pustil v miru slaviti Kneza miru. Jaz sem pri vseh treh opravilih pripovedoval možem, da je ta Božič lepši in res-
čete sovražniku nekaj višin. Zahodno od Petrosenyja so zasedli naši goro Oboroca. Odbili smo protinapade Rumunov. Na velikem Kokelu (Kiikiillo) so se morale naše prednje čete umakniti iz Szekely—Keresz-tura.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. oktobra. Veliki glavni stan:
Na obeh straneh velikega Kokela so pridobili Rumuni na prostoru. Napadi naših zaveznikov pri in severno od Oršove so uspeli. V Hotzingerskih (Hatseger) gorah smo odbili sovražne napade na obeh straneh doline Streli (Sztrigy). Avstrijske čete so vzele višino Oboroca,
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Rumunsko uradno poročilo.
28.	septembra. V gorovju Gorgeny spopadi posameznih oddelkov. Južno od Sibinja se boji nadaljujejo, V dolini Jiu smo napredovali.
29.	septembra. Naše čete so dalje napredovale. Boji na celi fronti. Posebno živahni boji severozahodno od Nadpataka kakor tudi severno od Garata. Sovražnika smo prisilili k umiku proti zahodu; v naših rokah je pustil 2 častnika in 200 vojakov kot ujetnike.
30.	septembra. Boji na celi fronti. — Ugrabili smo 600 ujetnikov. Naše bojne sile pri Sibinju so bile na vseh straneh napadene od premočnih sovražnih bojnih sil. Po tridnevnih bojih smo zopet vpostavili zvezo z jugom s tem, da smo vrgli nazaj sovražnika, ki je na tem mestu napadel naše čete, ki se mestoma umikajo proti jugu.
Bojišče pri Sibinju.
Budimpešta, 2. oktobra. »Az Est« poroča z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana od višjega poveljstva Falkenhaynove armade: Bojišče, ki se prične takoj južno od Sibinja, pokrivajo mrliči padlih Rumunov. Na zbirališčih je ostalo nenavadno veliko streliva in preskrbovalnega in sanitetnega blaga. Prelaz je komaj dostopen, na mnogih mestih so se namreč nakupičili vozovi, ki so jih zapustili vojaki, ko so bežali. Del voz plava na valovih reke Alt. Bavarci, ki so prodirali z zahoda, so tri dni streljali na Rumune, ki so bežali. Trupla vojakov, sestreljenih voz in drugo blago se je nakupičilo tam v velike barikade. Ko sem prekoračil neki mali obmejni potok in rumunsko mejo, sem postal pozoren na streljanje s puškami, ki je kazalo, da se še bitka ni končala. Ti boji Se ne bijejo nič yeč na crdeljskih tleh, marveč že na rumunski zemlji. Rumuni so poizkušali v minuli noči protinapade, ki so jih pa Bavarci sijajno odbili. Ujeli smo cel rumunski bataljon s štabom. Več tisoč ujetnikov so že odvedli.
Uničevalna bitka pri Sibinju.
Berlin, 2. oktobra. »Berliner Tage-blatt« poroča: Dosedanji podatki o plenu pri Sibinju kažejo, da je šlo v tem boju za izrecno uničevalno bitko. Posebno čutijo Rumuni izgubo velikih zalog streliva. Dvomimo, da se jim je posrečilo prepeljati topove čez gore. Pri Sibinju so, kakor se sodi, nastopili Rumuni s tremi divizijami. Njih krvave izgube so strašne. Izredno važno je, ker je zaseden prelaz Rdečega stolpa. Zvezne čete so se zagozdile mecl rumunske sile, ki stoje pri Oršovi in pri Petrosenyju na eni strani in na drugi strani pri Fogarasu pred gorami Gorgyeni. Bavarski general pl. Krafft je bil v miru načelnik generalnega štaba bavarske armade. Ru-
ničnejši kakor vsi dosedanji, ker smo bolj podobni pastirjem in Pastirju: v samoti, izpostavljeni neprijetnostim vremena, v pomanjkanju in trpljenju za druge. Možje pa so sicer pokimali, da je res tako, a bilo jim je brati v zamišljenih, tu in tam rosnih očeh, da bi jim bilo božičevanje po stari modi: v domači cerkvi in hiši, med svojci, ob praznično pogrnjeni in obloženi mizi ljubše. Bog daj, da bi letos tako bilo; oni pa, ki so in šc bodo šli od nas, da bi med angele in svetnike k nebeški mizi sedli!
Pozneje smo se zbirali večkrat v drvarnicah in praznih barakah, kajti visok sneg in padavine so v zimi navadno onemogočale službo božjo na prostem. Zlasti mi je ostala v neizbrisnem spominu daritev s sv. obhajilom med starimi delavci, ki so že davno dobili svoj »obšid«, a jih je vojska vtaknila na novo v stare uniforme raznih barv, jim ukazala nositi zelo kosmate brade in pokriti plešaste in sive glave z rdečimi dragonskimi čepicami. Te korenine, povečini dolenjske in notranjske, so me sami naprosili in vsak večer so molili skupaj sv. rožni venec. Vojsko in kar je ž njo v zvezi, pa so tako modro presojali, da sem ponovno osupnil nad njih modrostjo. Takrat so hodili s krampi nad kamenje in s sekirami nad drevje, zdaj pa že iz večine lezejo nad Laha s puškami. Bog jih ohrani, kjer so; jaz sem jih bil vesel, ker sem videl na njih, da kulturno delo med našim narodom ni bilo zastonj in naš človek za nikomer ne zaostala.
muni so imeli smolo, ker so stali nasproti | dvema bivšima načelnikoma generalnega štaba.
Pri Sibinju bila uničena rumunska armada 30,000 mož.
Budimpešta, 30. septembra. »Az Est« javlja na čelu lista: Po do zdaj došlih poročilih je bila v bojih pri Sibinju uničena armada 30.000 mož. Naše čete so dozdaj zaplenile skoraj 80 topov in veliko letal; dalje strašne množine streliva, veliko lokomotiv, več sto železniških voz in veliko bojnega blaga. Plen se neprestano množi.
Izprememba v rusko-rumunskem poveljstvu. — Rusi nočejo poslati ojačenj. — Ruske čete v Rumuniji odpokličejo?
Berlin, 2, oktobra. »Lokalanzeiger« poroča iz Stockholma, da se je po neki uradni vesti izvršila v višjem poveljstvu rusko-rumunskih armad izprememba. Generala Ivanov in Seičovsky sta odpoklicana in nadomečena z rumunskim generalom Averesco, kar je po »Universulu« posledica tega, ker se Rusija brani poslati ojačenja na rumunsko bojišče. V rumunskih vojaških krogih celo pričakujejo, da bodo doslej tja odposlane čete odpoklical;. Vladni list »Vitorul« pripravlja rumunsko prebivalstvo na težke neuspehe na Sedmograškem in piše: Ker naše zavezniške armade sedaj ne morejo računati na izdatno podporo, je bilo tu potrebno obsežno umikanje, ker ne moremo velik del rumunske armade žrtvovati, da bi držali sedanjo strategično neugodno bojno črto. Prebivalstvo glavnega mesta mirno prenaša bodoča manj ugodna poročila.
Novačenje v Rumuniji.
Lugano, 2. oktobra. Iz Bukarešta se poroča: 19 let stare mladeniče in zapisovanje 20 letnih mladeničev se bo pričelo 14. oktobra.
RumunsKo-rusKe Cele prekoračile Donavo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina maršala pl. Mackensena.
Sovražne čete so se ustalile južno od Bukarešta na desnem bregu Donave.
Južnozahodno cd Topraisarja smo odbili napade sovražnika.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 2. oktobra. Uradno:
Rumunsko bojišče.
Na Donavi pri Rahovem (med Rušču-kom in Tutrakanom) je sovražnik prepeljal več bataljonov na naš breg. Odredilo se je vse, da bo sovražnik napaden in pregnan.
V Dobrudži sta dve ruski diviziji dvakrat poskušali napasti naše čete na črti Bešaul — Amzača — Topraisar. Naš artiljerijski in pehotni ogenj je pa prisilil Ruse, da so se umaknili.
Na obrežju Črnega morja mir,
X X X
Kakor je bilo pričakovati, je postala spednja Donava pozorišče važnih dogodkov. Ruske čete so južno od Bukarešta po boju prekoračile Donavo in se jim je posrečilo, da so se trdno ustalile na južnem bregu reke. Južno od Bukarešta je bila Donava že tudi v prejšnjih vojskah večkrat prekoračena, in sicer pri Gjurgjevem, Ru-ščuku in Rahovem. Kakor nam pove bolgarsko uradno poročilo, so Rusi prišli čez
Ni bila lahka naloga, ki so jo dobili lovci v več metrov globokem snegu nad prepadi med golimi skalami v višini 1800 metrov in na koroško-goriško-laški meji, a so jo povoljno rešili. Na snežneni ploščadi, edinem kraju, kjer je bilo mogoče zbrati do sto mož, so sestavili iz desk oltar, ga pokrili z vejami in prostor na okoli zastrli ravnotako, kar je izgledalo jako lično. Bilo je kakor na krovu ladje. Naokoli bel sneg, spodaj v dalji modro jezero, okoli šotora tesno sklenjeni vojaki, kajti jutranji veter je bril neusmiljeno in neprestano mi je bilo treba popadati zdaj knjigo zdaj oltarne prte in opremo keliha, da ni veter navzlic debelim odejam kaj prevrnil ali odnesel, Naši lovci pa so se prestopali z noge na nogo, pihali v roke, si drgnili ušesa, molili in napeto poslušali božjo besedo, ki jo redko slišijo, zlasti v materinščini. Pozneje, ko je izginil sneg iz površja, in se obdržal le še v globokih razpokah, ni bilo nikjer ravnega mesta dobiti. Oltar smo naslonili na eno barak, možje pa so posedli po skalovju kakor jata golobov. To pot so sedeli med njimi tudi nekateri možje — naši severni sosedje — ki niso znali prav ceniti prilike službe božje prav v postojanki. Ko jih moj sluga povabi, mu odvrnejo: »Nismo arestanti, da bi nas kdo gonil k maši.« Ne-všečne besede, ki razodevajo čudnega duha, če sc pomisli, da sem sc pošteno moral potiti na polu k njim, da sem ma'o jedci pri njih in slabo spal, da so bili za čas daritve oproščeni težkega dela in imajo le -cdko priliko sv. maše. V tolažbo mi ie bi-
Donavo pri Rahovem, Močni so več bataljonov. Ukrenilo se je pa vse potrebno, da bodo sovražnika zopet prepodili.
Rumunskb uradno poročilo.
28.	septembra. Južno bojišče: V Dobrudži osamljen artiljerijski ogenj.
Zračni bojf. Sovražni letalci so metali bombe v Bukarešt. Napravili so nekaj škode.
29.	septembra. Naša artiljerija je v prekopu južno od Pcrsine potopila sovražno bojno ladjo.
V	Dobrudži boji patrulj.
V	zračnih napadih so metali sovražni letalci bombe v Černavodo, Aleksandrijo in na vasi južno od Bukarešta. Pri Padesi v okraju Mehedinz smo prisilili sovražno letalo, da se je spustilo na tla. Francosko letalo, ki se je dvignilo v Solunu, je došlc v Bailesti.
30.	septembra. Na južnem bojišču smo odbili slaboten poskus sovražnika, da bi se izkrcal pri Corabiji. V Dobrudži osamljen artiljerijski ogenj.
Zadnji napad Zeppelinov na Bukarešt.
Berlin, 2. oktobra. »8-Uhr-Blatt« javlja: Med zadnjim napadom na Bukarešt so južnozahodno od mesta ležečo vojašnico zažgali. Več hiš v okolici in eno lesno skladišče je pričelo goreti. Le malo škode so povzročile štiri bombe, ki so bile vržene na neko pehotno vojašnico. Kakor se poroča dozdaj, je bilo ubitih vsaj 190 ljudi, med njimi 80 vojakov,
Rumuni izpraznujejo Bukarešt.
Genf, 2. oktobra. Iz Pariza se javljat Po poročilih iz Bukarešta je rumunska vlada vse potrebno ukrenila, da se bo hitro izpraznilo glavno mesto. Na kolodvoru železnice Ploesti—Galac stoje podnevi in po-< noči za odhod pripravljeni vlaki z zakurjenimi lokomotivami, da lahko takoj odpeljejo državne arhive in državne blagajne proti severu. Vsaki dan pričakujejo sovražnega sunka na mesto. Poraza pri Sibinju ne morejo trajno prikrivati narodu; z najlepšimi puhlicami so ga naznanili; kar je Bu-kareščane, ki po Zeppelinih toliko trpe, š« bolj pobilo.
Naše čete v Dobrudži.
(Z dovoljenjem c. in kr. vojnodopisnega stana.)
Dobrudža je bojišče četverozveze. Ramo ob rami se bore tu Bolgari, Nemcli Turki in c. in kr. čete. Naši vojaki se udeležujejo tu najvažnejših in najsijajnejših činov orožja v svetovni vojni, čeprav ne v enako velikem številu kakor drugodi, pa z istim junaštvom in z isto požrtvovalnostjo.
Predvsem je tu naša c. in kr. morna« rica, ki jo zastopa slavno donavsko brodovje. Donavsko brodovje pod poveljstvom ladijskega kapitana Lucicha je že doslej doseglo velike uspehe in trdno, zaupno in junaško pričakuje bodočih dogodkov, ob katerih bomo še mnogo slišali o naših ma« lih junaških ladjah.
Potem so naše tehnične čete: pionir« ski oddelki — v enem služi tudi vnuk našega vladarja, nadporočnik nadvojvoda Kari Franc Salvator, saperski oddelki in brzojavni oddelki, katerih delo se ni začelo šele v rumunski vojni, marveč so že v mirnejših dneh izvršile velika dela, Tako so zgradile številne brzojavne zveze in sedaj izvršujejo v Dobrudži poleg vojnega tudi neprecenljivo kulturno delo.
In končno naša težka artiljerija, ki je proslavila c. in kr. armado že na vseh frontah, od Verduna do Galipolija in Jeruzalema. Tudi teh vrlih naših mož ne
la okoliščina, da so tako govorili nam tuji možje.
Dvakrat sem nočeval in daroval, go« stoljubno in prijateljsko sprejet od poveljnika rojaka, v lovski koči saškega kralja* Oltar smo priredili v obedni sobici; možje so pa stali tudi v kuhinji poleg in zunaj okoli. Višje gori, v nad 1900 m visoki kotlini smo postavili mizo v malo barako, ki je služila za drvarnico in shrambo munici« je. Jaz sem stal med vrati in izpod snegafl na strehi mi je curljala voda po hrbtu, moštvo pa se je postavilo v gručo naokoli. Drugo sv. mašo smo imeli nekaj čez 300 metrov višje v gorski katakombi. Brlog, vsekan v živo skalo v višini 2271 m, približno 6 metrov širok in globok, 3 m visoka temen in vlažen, a za može, ki tod po vrhovih stoje na straži, prava dobrota. Pod medlo brlečo svetilko so postavili oltar iz štirih sodčkov in dveh desk, možje so se pa sede in leže po ležiščih in stoje na vmesnem prostoru pobožno udeležili sv, maše. Posebno ganjenih je bilo nekaj Poljakov, ker niso mislili, ko so prišli v te skale, da bodo tu kdaj mogli biti pri sv, maši. V splošnem sem zapazil, da so vojaki, zlasti iz daljnih krajev, kakor Poljaki, Čehi, Slovaki, toliko bolj dostopni verskim vplivom, kolikor težje je dostop k njim. Nad vse pa jim jc milo čuti svojo materino besedo, kar med vsemi poveljstvi še najbolj vpošteva vojaška duhovska oblast, ki od dne do dne bolje izpopolnjuje dušno oskrbo junakov« trpinov,
smemo pozabili, ki sc tu junaško bore za domovino.
S posebnim ponosom sem vsepovsod videl naše vojake in njih neprimerljivo navdušenje, ko sem sc vozil v Dobrudžo. Bolgarski vojaki gojc izredne simpatije do naših, ki so po pravici priljubljeni med vsem bolgarskim ljudstvom.
Naš vojaški ataše v Sofiji, gcneral-štabni polkovnik Novak in mornariški ataše korvetni kapitan Myss sta diplomata naše armade in mornarice na Bolgarskem ter vršita vsepovsod neprecenljivo delo. Naši vojaki na Bolgarskem le še pomno-žujejo uspehe našega Orožja; c. in kr. armada in mornarica sta tu dostojno zastopani.
Boj! v Macedoniji.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. oktobra. Veliki glavni stan:
Makedonsko bojišče.
Ljuti boji na Kajraakčalanu trajajo dalje. Napadli smo angleške oddelke, ki so bili severozahodno od Tahinjskega jezera vdrli na vzhodni breg Strume.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 2. oktobra. Uradno se poroča:
Makedonsko bojišče.
Od jezera Prespa do višine 1944 južno od Kajmakčalana živahno artiljerijsko delovanje brez pehotnih podjetij. Vsled srditega ognja na vrh Kajmakčalana in na višino 2368 in da se preprečijo prevelike izgube, so dobiie naše čete povelje, da se umaknejo v glavno postojanko. V dolini Moglenice srdit obojestranski artiljerijski ogenj.
Zahodno in vzhodno od Vardarja slaboten topovski ogenj. Ob vznožju Belašice Planine patruljski boji blizu postaje Poroj z ugodnim izidom za nas. Ob Strumi se je sovražnim bataljonom, ki so pod varstvom silnega ognja napredovali, posrečilo zasesti vasi Karačakoj, Jenikoj in Nevo-len. S protinapadom smo prepodili sovražnika iz obeh zadnjih dveh vasi in ga vrgli zopet v njegove prejšnje postojanke. Boj pri Karačakoju traja dalje.
Ob egejskem obrežju je sovražno brodovje brez uspeha obstreljevalo višine severno od vasi Oriano.
Srbsko uradno poročilo.
29. septembra. S srbskega bojišča ni nič posebnega poročati.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 30. septembra. Orientska armada: Od časa do časa topovski ogenj na nekaterih točkah fronte. Naši letalci so vrgli obilo bomb v Prilep. Nek drug letalec jc bombardiral Sofijo in nato nadaljeval svoj polet do Bukarešta, kjer je srečno pristal.
Pariz, 1. oktobra. Orientska armada: Na levem bregu Strume so angleške čete po močni artiljerijski pripravi sijajno napadle v bližini ceste v Seres, pri čemur so vzele dve utrjeni vasi in ugrabile več sto ujetnikov, med temi 200 neranjenih. Ob vznožju Veleškega gorovja patruljski boji. Od Dojranskega jezera do Vardarja od časa do časa artiljerijski ogenj. Pri Kaj-makčalanu so Srbi napadli od Bolgarov močno utrjeno višino. Hrabrost naših zaveznikov je zmagala nad srditim odporom sovražnika, ki jc moral višino opustiti, pri čemur je pustil na bojišču obilo trupel. Ena bolgarska baterija je ostala v srbskih rokah. Na levem krilu traja artiljerijski boj na dveh straneh precej živahno dalje. Naše letalo je bombardiralo Sofijo, nadaljevalo svoj polet do Bukarešta in tam pristalo.
Portugalske čete za boje na Balkanu.
Kodanj, 1. oktobra. »Utro« poroča iz Soluna, da dozdaj v Solun še niso došle nobene portugalske čete, pač jih pa pričakujejo. Z novimi silami so pa ojačili ruske čete pri Florini.
Ullimai sporazuma GrSKi.
Lugano, 2. oktobra. (Kor. ur.) »Gior-nale d'Italia« poroča: Zastopniki sporazuma so včeraj izročili grški vladi noto, ki je tako sestavljena, da ne dopušča nobenega izhoda več in stavi Grško pred takojšnjo odločitev, da naj ali razpusti armado ali naj pa pristopi vojski proli Bolgariji, in sicer brezpogojno, ker je Grška, ki je trpela zasedbo važnih delov po Bolgarih, žc zelo škodovala načrtom sporazuma na Balkanu.
Angleške vesti,
Atene, 2. oktobra. (Kor. ur. — Reuter.) Vlada še ne vc o namerah entente. Najbrže bo odstopila. Zdi sc, da sc je ententa odločila, cla se bo vzdržala pritiska na Grško in ji nc vsilila nobene politike. Grški bodo dovolili, da sc sama odloči o svojem postopanju.
Kralj in Venizelos.
Ženeva, 2. oktobra. ^Secolo< poroča: Pred kraljevo palačo v Atenah so postavili artilierijo.
Haag, 2. oktobra. Dopisnik lista »Ru-skoe Slovo« je imel razgovor z Vcnizelom. Ta jc izjavil, da bi le tedaj stopil na čelo vlade, če bi mu kralj Konstantin odkrito priznal, da njegovi dosedanji svetovalci niso imeli prav in da se bo kraljeva politika odslej ravnala lc po nasvetih Venizela. Če bi ga pa kralj poklical nazaj le pod pritiskom inozemstva, bi se Venizelos odločno branil prevzeti vlado in bi v tem slučaju ostal na čelu revolucionarnega gibanja.
Ostre odredbe v Atenah.
Atene, 2, oktobra. (K. u.) Vojno in mornariško ministrstvo sta izdali stroge odredbe, da se prepreči prestop častnikov k upornikom. Tri ladijske kapitane so zaprli.
Zveze rezervistov zopet na delu.
Atene, 2. oktobra. (K. u.)- Reuter: Zveze rezervistov, katere je Zaimis obljubil razpustiti, so zopet aktivno nastopile. V Navpliji in drugih krajih povzročajo nemire. Rezervisti so sklenili, da bodo v slučaju mobilizacijskega povelja stopili v zvezo s kraljem in v danem slučaju ne stopili v vojaško službo,
Moscopulos na dopustu.
Lugano, 2. oktobra, (Kor. ur.) Agencija Štefani poroča iz Aten, da je načelnik grškega generalnega štaba Moscopulos dobil 45dnevni dopust in da ga bo nadomc-stoval general Sartoris.
General Danglis v Solunu.
Atene, 2. oktobra. (Kor. ur.) Reuter-jev urad: General Danglis je s Krete odpotoval v Solun, kjer bo organiziral armado za narodno obrambo.
Boji na Kreti?
Kodanj, 2. oktobra. »Berlingske Tidende s poroča iz Pariza, da se je na Kreti med venizelisti in protivenizelisti vnela bitka.
Mitilene za revolucijo.
London, 2. oktobra. (K. u.) ;>Daily Chrcnicle« poroča iz Aten: V Mitileni so bili veliki nastopi za pridružitev revolucionarnemu gibanju. Na ljudskem shodu so sklenili podpirati provizorično vlado. Nato se je podala množica pred francoski urad, kjer so se vršili govori, in nazadnje pred angleški konzulat. Konzul jc imel nagovor, v katerem je spominjal na staro prijateljstvo med Anglijo in Grško ter izrazil nado, da se bodo po zmagoviti dovr-šitvi vojne izpolnile aspiracije Grške. — Mesto pričakuje Venizelovega ob'ska ter je slavnostno okrašeno.
Drobne vesti z Grške.
Ženeva, 2. oktobra. (K. u.) Matin« poroča iz Aten, da je vojska narodne obrambe zasedla Aikaterini in ujela grško stotnijo. Dalje se poroča, da je Sotiris odklonil mesto načelnika generalnega štaba namesto Moschopulosa. Vsi rezervisti s Krete so poklicani pod orožje. — >Jour-nalu« poročajo iz Aten, da so arccirali 10 gojencev mornariške šole, ki so skušali preko Phalerona pobegniti na krov upornih grških ladij. — »Matinu« javljajo iz Soluna, da bo odbor narodne obrambe poslal v Kaneo deputacije civilnega pre-bivalsatva in armade, da se dogovore z Vcnizelom.
Novi ruski napadi pri LA.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. oktobra. Uradno:
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
V	Karpatih boj počiva. Južnovzhodno od Brzezanov se vojskujejo za nekaj kosov jarkov.
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega.
Na cesti iz Brodov v Zločov so nem-še in avstrijske čete s protinapadom zopet pridobile celo ozemlje, katero so izgubile predvčerajšnjim; privedle so na ujetih 24 ruskih častnikov, 2300 mož; na plenu pa 11 strojnih pušk. Tudi ob železnici Brody-Lvov so se končali napadi s popolnim neuspehom za sovražnika, ki je izgubil 200 ujetnikov.
V	Voliniji je sovražnik včeraj ccl dan obstreljeval armado generalnega polkovnika pl, Tersztyanszkega z najtežjim topovskim ognjem. Od časa do časa je nameril sovražnik svoje topove tudi na lastne jarke, da bi priganjal svojo pehoto na napad, kar se mu je pa posrečilo le na posameznih mestih; te osamljene sunke smo odbili z ognjem. Danes zjutraj je poslal sovražnik močna krdela proti postojankam severovzhodno od Svinjuhov; s protinapadom smo ga vrgli.
Namestnik načelniku generalnega .štaba: pl. Hofer, fml.
л
X
v.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. oktobra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Zahodno od Lučka se jc trajno pomno-ževalo streljanje. Napadalni sovražni poizkusi so se zadušili v našem zapiralnem ognju. Ničesar niso izpremenili tudi na tem poizkusi ruskega topništva, da bi s svojim ua lastne strelske jarke namerjenim ognjem pognati pehoto naprej. Pri Vojninu so sc razvili kratki boji v bližini.
Protisunek, katerega je vodil generalni poročnik Meltor, nam je zopet pridobil postojanko, Id so nam jo bili Rusi vzeli severno od Graberke; sovražnik nam jc prepustil nad 1500 ujetnikov. Njegovi poizkusi, da bi nas zopet vrgel, so se ravnotako izjalovili, kakor njihovi ponovljeni napadi na obeh straneh železnico Brody-Lvov, kjer je bilo ujetih nad 200 mož.
Bojna skupina generala ko. njenice nadvojvoda Karla.
Boj vzhodno od Zlote Lipe se je nadaljeval za male postojanke, ki so jih bili pridobili Rusi.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 1. oktobra. Pri železnici Brody—Krasne in dalje proti jugu se boj nadaljuje. Naše čete so tekom bojev prišle naprej. Sovražnik se trdovratno upira. Tu smo ujeli 59 častnikov in 1928 mož. Za nas srečni boji sc odigravajo južno od Brzezana ob reki Konjovki in na višinah na desnem bregu Zlote Lipe južno od Brzezanov, kjer so se naše čete s silnim napadom polastile dela sovražnih postojank, ujele 112 častnikov in 2268 mož ter ugrabile več strojnih pušk. Z našim ognjem smo odbili vse ponočne protinapade sovražnika.
Pred novo rusko ofenzivo.
Basel, 2. oktobra. Iz Petrograda se poroča: Ruski vojaški kritiki napovedujejo novo rusko ofenzivo, ki se pa ne bo prej začela, dokler nc bo popolnoma končana nova razvrstitev čel.
Novi ruski napadi pri Lucku.
Bojna črta armade Tersztvanskv, 1.
oktobra 1916. (Po vojnem tiskovnem t lanu potrjeno poročilo vojnih poročevalcev.) Od danes zjutraj se nahaja bojna črta Marwi-tzove skupine od Pustomitov do čez Turjo pod močnim topovskim ognjem, ki se je od časa do časa vtzvil do bobnečega ognja. Vse kaže, da bodo sledili pehotni napadi. Že v sredo se je opazovalo med našimi podjetji proti basiionski postojanki Rusov severno od Koritnice, da so sovražne napadalne priprave napredovale do neposrednega nastopa topništva, lc naš napad, ki je odvzel Rusom korist njih napadalnih vrat pri Korituici, jih jc prisilil, da so odgftdili nekaj dni svojo novo ofenzivo proti železnici Vladimir Volinski — Kovel.
Letalci poročajo, da jc vozili v minulem tednu vlak za vlakom po železniških črtah Rovno — Luck in Kijev — Luck. Močne za naoad določene čete so se že nahajale v prostoru Zaturci — Pustomiti, sc pomnožili s še nekaterimi divizijami; v velikih množinah so pošiljali strelivo. Dele 4. sibirskega strelskega zbora, ki je pri Koritnici tako težko krvavel, so morali umakniti iz bojne črte, da jih izpopolne. Na približno 25 km širokem kosu bojne črte, ki si jo je bil izbral sovražnik začetkom septembra za napad, so včeraj poročali letalci, da je za napad že vse pripravljeno. Posebno vzhodno od Vojnina, vzhodno od Želvova in za Koritnico, na svojih starih napadalnih točkah je sovražnik nenavadno močno zgostil svoje črte.
Vsako uro se je temeljem navedenih poročil pričakoval napad. Ko se jc danes zjutraj ob 6. čul močan topovski ogenj, smo vedeli, da so pričeli Rusi svoje podjetje. Topovski ogenj je postajal vedno ljutejši; od časa do časa je bil tako silovit kot med dnevi bobnečega ognja v dneh pri Oliki. Strašno delo topništva ie trajalo nad štiri ure; posebno trdovratno so obstreljevali postojanke cd Zaturcov do Szelvova. Naši letalci so med tem doznali, da so se žc zbrala napadalna krdela na ruski črti; težki avstrijski in nemški topovi so jih pričeli obstreljevati. Ruski napadalni načrti so bili trenutno zadušeni, ker jc njih napadalni ogenj umolknii ob 11. uri dopoldne. Lc neposredno pri Koritnici so našo zopet pridobljeno postojanko tudi čez opoldne obstreljevali.
Sovražnik do zdaj, ob 4. uri popoldne, ni izvedel nobenega novega napada pehote, vse kaže, da sc obotavlja, ker ga jc na to prisilil naš dobro učinkujoč topovski ogenj. Njegovi napadalni načrti so bili pre-jasni.
Zima v Karpatih.
Amsterdam, 2, oktobra. -Times « javljajo: Rusko vojno vodstvo jc sklenilo, da bo ustavilo v Karpatih svoje napade, ker je nastopila tam žc zima. Brusilov jc izjavil poročevalcu Timesa«, da sc pripravlja na popolno »prcmaganje-< sovražnika v bodočem letu.
Pred osmo iiaiijansko ofenzivo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. oktobra. Uradno:
Sovražno topništvo je proti celi primorski bojni črti živahnejše delovalo. Posebno ljuto so obstreljevali naše postajan* ke na Krasu. V tem odseku se je streljalo tudi ponoči.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo.
30. septembra. Ob celi bojni črti pred vsem nastopi s topovi, ki jih močno ovira trajno slabo vreme. Naš zapiralni ogenj na vrh Cimone se nadaljuje, zadevali smo skupine voz na Strada di Allemagna (cesta v Ampezzanski dolini). Sovražno topništvo jc posebno živahno delovalo v odseku pri Gorici in na Krasu,
Pred osmo italijansko ofenzivo.
Bern, 2. oktobra. Švicarski listi poročajo iz Italije, da se bo ob Soči kmalu pričela osma italijanska ofenziva, ki jo bo zopet vodil vojvoda Aosta. Priprave nanjo, podvzeli jo bodo z deloma popolnoma svežimi četami, so izredno velike. Posebno veliko važnost polagajo na pomnožitev topov. Osem dni vozijo neprestano vlaki čete in strelivo na bojno črto. Nakopičili so ogromne množine streliva. Posebne priprave so bile potrebne, da so zagotovili četam pitno vodo. Več tujim poročevalcem so dovolili, da bodo smeli biti nav-vzoči pri novi ofenzivi.
Klasičen zgled italijanskega vojnega poročanja.
Dunaj, 2. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Italijansko uradno poročilo je zadnje dni že trikrat poročalo o bojih na strminah Monte Sief. >-Agenzia Štefani« pa objavlja dolgovezno poročilo o teh bojih, ki se osrcdoiočuje v trditvi, da so avstrijske čete brez uspeha poizkušale zadržali italijansko prodiranje proti vrhu Monte Sief, Pač gre le na rovaš tiepojas-ljivi pozabljivosti italijanskega vrhovnega vojnega vodstva, ki ugovarja samo sebi in tako kaže celemu svetu, kako lažnjivo da poroča. Dne 9, novembra 1915 jc namreč italijansko vojno poročilo dobesedno javljalo: Ponoči na 7. november ie poizkušal sovražnik z močnimi silami zopet osvojiti vrh Col di Lana. Ko jc bil odbit krepki napad, so izvedle naše čete protinapad, zasledovale so sovražnika, ki je bežal, ga dohitele in vzele z naskokom vrh Monte Sief, ki se dviga 2426 metrov visoko severno od Col di Lana. — Cadorna, ki tega neresničnega opisa ni nikdar preklical, priznava torej sam, da napreduje zdaj proti vrhu tistega Monte Sief, ki ga je baje bil žc pred enajstimi mescci osvojil. V res-nici jc ta gora žc ос! začetka vojske vedno v naši posesti.
Vojni izdatki Italije.
Milan, 2. oktobra. (Kor. ur.) Comcre della sera« poroča, da je izdala Italija do konca avgusta za vojsko že nad 12'/. tisoč milijonov lir. Vsaki mcscc stane zdaj Italijo vojska 1000 milijonov lir.
Zaplemba palače >-di Venezia«.
Lugano, 2. oktobra, Ministrski svet je sklenil, da bodo ustanovili v Palazzo di Venezia muzej.
Lugano, 2. oktobra. Neko florcnško društvo je zahtevalo, najbrž naročen poziv vladi, naj zapleni palačo Cassarcili, kjer jc bilo nastanjeno nemško veleposlaništvo.
Italijanski pohlep.
Frankobrod ob Meni," 2. oktobra. ^Frankfurter Ztg.« poroča iz Rima: Dragocena posestva avstrijskega dvora v Italiji nameravajo prodali in skupiček uporabiti kot odškodnino za žrtve avstrijskih letalskih napadov. Posestva cenijo na 25 do 30 milijonov.
Tobak r.o podražili tudi v Italiji.
Rimski namestnik jc izdal naredbo, s katero se zvišajo cene tobaku, smodkam in cigaretam znova za 15 do 25%.
Novo italijansko posojilo.
Berlinskemu »Tagu« poročajo posredno iz Pariza, da je Ribot poklical k sebi zastopnike glavnih francoskih bank in jim naznanil željo Italije za novo posojilo v znesku 400 milijonov frankov. Ribot jc toplo podpiral željo Italije in naglašal, kako velikega pomena je bil za Francosko nastop Italije. V osrednjih državah je izgubila Italija velik del vseh svojih dohodkov, ki so znašali samo na Nemškem 600 milijonov na leto.
BGji IU 1ШШ.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta.
Na bojišču severno od Somme je bil zopet veiik dan boja. Tudi na 20 km široki bojni črti med Thiepvalom in Ran-courtom so izpadli Angleži in Francozi po najskrajnejšem pripravljenem ognju ua no-
pad. Naše dobro vodeno topništvo jih je 1 že večkrat krvavo odbilo; oddelki, ki so vdrli, sov podlegli v ljutem pobližnjem boju naše neomajane pehote. Tik severno od Somme smo odbili irancoski delni napad. Bitka se je bila celo noč in se še bije, — Južno od Somme deloma živahen boj s topovi.
Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
Severno od Les Mesnila (Champagne) je ujel nemški poizvedovalni oddelek med posrečenim podjetjem 1 častnika in 38 mož. Neki naš zrakoplov je napadel vojaške naprave pri Calaisu.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 1. oktobra ob 3. uri popoldne Ob Sommi precej veliko artiljerijsko delovanje. Francozi so tekom noči nekoliko napredovali jugovzhodno od Morvala, ob Sommi in jugovzhodno od Clery. Od časa do časa obstreljevanje na obeh delih fronte.
Ob 11. uri ponoči. Ob Sommi smo tekom dneva izvedli mala delna podjetja in se severno od Rancourta in jugovzhodno od Morvala polastili nekaterih jarkov.
Južno od Butte-Le-Mesnil je sovraž-l nik dvakrat poskušal napasti. Naš zapiralni ogenj je nemudoma ustavil sovražnika. Enako se je izjalovil napad vzhodno od Ta-hure. Sicer povsod običajna kanonada.
Zračna vojska. Pri Longavesnesu ob Sommi je bil sestreljen privezan zrakoplov.
Nov napad Zeppelinov na AngleSKo.
Eo Zeppelin uničen.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2, oktobra. Uradno: Ponoči na 2. oktobra je zopet več mornariških zrakoplovov napadlo uspešno London in industrijske naprave ob Humberu. Zrakoplovi so se kljub Ijutemu obstreljevanju z zazidalnimi granatami in napadom letalcev vrnili nepoškodovani izvzemši enega, ki so ga, kakor se je iz drugih zrakoplovov opazovalo, zažgale kroglje obrambnih baterij in ki je padel nad Londonom. Načelnik generalnega štaba mornarice.
Angleško poročilo o napadu na London.
London, 1. oktobra, (Kor. ur.) Uradno poročilo od nedelje zvečer se glasi: Več sovražnih zrakoplovov je med 9, uro zvečer in polnočjo preletelo vzhodno obalo. Na obali je bilo vrženih nekaj bomb. Doslej se ni naznanila nikaka škoda. Napad se nadaljuje. En zrakoplov je bil v plamene zavit sestreljen severno od Londona,
London, 2. oktobra. Uradno: Zračnega napada se je udeležilo 10 Zeppelinov, Dva sta poskušala napasti London, pa sta bila pregnana. Sestreljeni zrakoplov je najnovejše sestave. Ne poroča se niti o izgubah niti o škodi. Ostalih 8 Zeppelinov je letelo brez cilja nad vzhodnimi grofijami in Lin-colnshire in metalo bombe, nc da bi bilo kaj škode,
London, 2, oktobra. Uradno: Pri zračnem napadu je bil 1 mož ubit, 1 žena ranjena, Napravljena škoda je neznatna. Čeprav so napadalci preleteli obsežno ozemlje in vrgli mnogo bomb, so porušili le 4 hiše.
London, 2- oktobra, (Kor. ur.) Reuter, Do 2, ure zjutraj so izvlekli izpod razvalin ; sestreljenega Zeppelina četvero mož posadke, med njimi poveljnika; vsi so bili mrtvi. Našli so tudi eno izmed strojnih pušk.
London, 2, oktobra. (Kor. ur.) Proti polnoči je zašel en Zeppelin v svetlobni stožec žarometov. Trenutek pozneje je bil zrakoplov v plamenih in padel počasi na Va, Goreči zrakoplov je na milje daleč fazsvetljeval okolico. Padec Zeppelina so jnnogotisočeri gledalci radostno pozdrav-
Frevral v ftliesiniii тшШ Mila.
Lugano, 2, oktobra. Abesinija je postala pozorišče palačne revolucije, ki so jo povzročili Angleži, Anglija je brez uspeha poizkušala pridobiti Ras Mihaela, očeta neguša Lik Jeassu na podporo sporazumu proti Senuzom in dervišom.
Lugano, 1. oktobra, (Kor. ur,) Izjave italijanskega časopisja o dogodkih v Abe-siniji, kjer so odstavili dosedanjega prestolonaslednika, so zelo previdne, Na strani novega prestolonaslednika se nahajata najbrže tudi Apte Gheorgis in Uide Ghe-orghis. Proti njemu lahko nastopi takoj 100.000 oboroženih pristašev očeta dosedanjega prestolonaslednika Liaši Jeasu. Z abesinsko krizo se resno pečajo tudi politični krogi v Rimu, Londonu in v Parizu.
Razna porod e.
Nemški državni zbor
ne bo, kakor poroča Wolffov urad, imel seje 5. oktobra, marveč šele 11. t, m.
Wilsonovi volilni neuspehi. Rotterdam, 2, oktobra. Londonski list »Morningpost« poroča iz New Yorka, da je Wilson pri prvotnih volitvah do 25. septembra v 15 državah podlegel.
Veliko neurje ob tirenski obali
je povzročilo povodnji in opustošenja. Jadrnici »Odette« in »Lemma« sta se med viharjem potopili.
Sporazum namerava zapreli pol
вепш-савди. '
London, 1. oktobra. (K. u.) »Da% Te-sgraph« poroča iz Petrograda: Generalni ^b je vplival na razmotrivanje o vojski, katerem se napovedujejo v kratkem no-re zmage sporazuma; a pristavlja se, da liso odločilne važnosti nc Peronnc,' ne .vov, ne Triclent in tudi ne Diabekr. Le če e prereže žila organizaciji sovražnih sil,
Iio mogoče, da bodo postala pričakovanja Ifijstva: da se bo namreč prerezala želez-liška protfa Berlin—Carigrad. Dokler obstoja zveza, ki lahko preskrbuje sovražne irmade z živili, se lahko sovražnik uslav-Ja sporazumu. Če se zavzamejo vse države sporazuma za to, se bo končno dosegla itavljena naloga,
Lugano, 2, oktobra, Solrudniku lista Biržcbie Vedomosti« je izjavil Take Jone-icu: Pred vsem moramo premagati Bolga-ijo in ustvariti armado, ki bo s svojo pre-
Inočjo ločila Dunaj od Carigrada. Ko se bo o г velikimi napori posrečilo, bo tudi od-očena usoda Turčije in Avstrije.
Dnevne novice.
+ Pozor na nove poštne pristojbine!
V našem listu smo že obširno poročali o novih poštnih pristojbinah za pisma, dopisnice, denarne nakaznice in poštne zavoje, Vkljub temu opažamo, da se oddajajo na pošto premalo frankirana pisma ozir. dopisnice. Na vsako pismo treba nalepiti znamko za 15 vin., na vsako uradno dopisnico znamko za 8 vin. Ako ne dobite še novih dopisnic z znamko 8 vin., prilepite še eno znamko za 3 vin. Na nakaznice treba do zneska 50 K nalepiti znamko 20 vin, (ne več 10 vin.), na razglednice ali druge karte pa tako za 10 vin. (ne več 5 vin,). Nefrankiranih ali premalo trankira-nih pisem in dopisnic naš list ne sprejema.
-f Nemška delovna stranka na Štajerskem. »Tagespost« poroča: V nedeljo se je vršilo v Gradcu zborovanje nemško-me-ščanskih zastopnikov, na katerem so se obravnavala zelo času primerna vprašanja. Svdha posvetovanja je bila glasom sklepov: osnutje enotne ljudske organizacije in ustanovitev nemške delovne stranke na Štajerskem. Da se to zgodi v okviru nemške delovne zyeze, je pozdraviti, kajti danes pripadajo tej zvezi že skotaj vsi meščanskonapredni zastopniki alpskih dežela. Štajerska organizacija je tudi mišljena kot začetek, kateremu naj slede podobne združitve v drugih kronovinah. Treba bo silnega marnega dela, toda že pri pogovorih, ki so se vršili v nedeljo še v ozkem krogu, se je pokazala trdna volja, da se odločno lotijo preddtl za skoraj-šno sklicanje velikega strankinega zbora za Štajersko,«
-f- Mattanovicheva ustanova, Podmaršal Ervin pl, Mattanovich, bivši vojaški poveljnik v Gradcu je naložil glavnico 300.000 K, ki se je bila zbrala na njegovo pobudo, v štiriodstotni avstrijski srebrni renti s kuponi od 1. jujlia 1916. kot ustanovo za vdove in sirote, Obresii ustanove so namenjene za podporo vdovam in sirotam po častnikih in vojaških uradnikih od 9. službenega čina nizdoli, katerih možje (očetje) so pripadali ob začetku vojne 1. 1914. kaki oblasti, četi ali zavodu III. armadnega zbora ter so ali padli pred sovražnikom ali pa umrli na ranah ali na bojišču dobljenih boleznih. Obresti se imajo podeljevati opravičenim, revnim vdovam in sirotam od slučaja do slučaja v delnih zneskih po najmanj 150 in največ
200 K,
-j- Dunajski nuncij in laško časopisje. Laško časopisje je označilo novega dunajskega nuncija Valfre di Bonzo kot italijanskega domoljuba, ki bo začel ostrejšo politiko proti Avstriji, Valfre označuje v razgovoru z nekim pijemonteškim časnikarjem te vesti kot nesmisel, S Savojci jc imel prav tako zveze kot s cesarjem Francem Jožefom in drugimi suvereni; nu Dunaju pa je on izključno zastopnik Vatikana in njegove nevtralnosti.
—	Draginjske dolilade. Te dni sc jc. oglasila pri ministrskem predsedniku grofu Stiirrtkhu deoutaci?a državnih nastavljcn-cev in zahtevala, da se spričo neprestano naraščajoče draginje vseh Življenjskih potrebščin zviša draginjrka doklada na 60 c'o 70 odstotkov. Grof Slvirgkh je rekel, da vlada priznava potrebo, da so zvišajo dra-ginjske dokladc ter bo kolikor mogoče ugodila opravičenim že'jam državnih uslužbencev, poHjno ozirajoč sc pri tem na nižje kategori!c
—	Novice iz ljubljanske okolice. Na dobrunjskih travnikih blizu Vevč so potegnili pretekli teden iz Ljubljanice nezna-
nega vtopljenca, dozdevno delavskemu stanu pripadajočega. Imel je eno nogo krajšo in obleko že slabo. Pokopan je na pokopališču pri sv. Urhu v Dobrunjah. •— V petek, dne 29. septembra so se igrali otroci na Brajarjevcm vrtu v Dobrunjah, Po potu čez vrt je vozil sosed gnoj na njivo. Ko se jc s praznini vozom vračal, so se umaknili otroci, le mala, poldrugo leto stara Frančiška Žabjek sc ni mogla hitro umakniti; prišla je konju pod noge, ki jo je oprasnil na glavi in s kopitom posnel kožo z glavice nad ušesom. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer je upanje, da kmalu .okreva,
—	Radi hudodelstva veleizdaje po § 58 c, k, p. je 1. t. m, prisodilo graško deželno kot izjemno sodišče grofu Karlu Martini, posestniku iz Mezzocorone 8 let težke ječe, poojstrene s trdim ležiščem vsako četrtletje, na izgubo plemstva in na povračilo stroškov, Franca Cattani, občinskemu tajniku v Deutschmetzu pa 10 let težke ječe, poojstrene vsako četrtletje s trdim ležiščem in na povračilo sodnih stroškov.
—	Turške srečke. Pri žrebanju turških srečk dne 2, oktobra v Carigradu je zadela glavni dobitek v znesku 200,000 fr. srečka št. 1,243.184; po 4000 frankov dobita številki 1,136.772 in 1,822.238.
—	Za žunana je izvoljen v S i s k u ta-mošnji odvetnik dr. Aleksander Valente-kovič,
—	Begunci na Štajerskem. Iz raznih avstrijskih dežel se nahaja na Štajerskem 45 000 beguncev, vštevši 20.000 beguncev v Wagni. Deželni odbor štaierski je doslej za begunce izdal 120.000 K.
—	Smrtna nesreča na železnici. Na železniški progi med Planino in Rakekom v km 482.2 je te dui brzovlak zgrabil brzojavnega delavca Franca Mlinar in ga smrtno poškodoval,
—	V Dravi je utonil pri Mariboru inženir J. Hruby. Prevrnil se mu je čoln.
—	Pade! je na ruskem bojišču zdravnik dr. Dmitar Zvonimir Matič, doma iz Osjeka,
—	Umorjena je bila v Zagrebu v nedeljo ponori grofica Terezija Le Greli, stara 66 let. Morilec ji je zamašil usta, jo z nekim topim orodjem udaril po glavi ter jo tako ubil,
—	Pošiljanje zavikov za civilne inter-nirance v Rusiji. Ruske carinske oblasti zasegajo vse poštne zavitke namenjene v Rusiji interniranim podanikom sovražnih držav, ki niso vcjr.i ujetniki. Zatorej se ne morejo več pošiljati poštni zavitki v Rusiji interniranim ali konfiniranim avstrijskim in ogrskim podanikom,
—	Po gostilnah in kavarnah nič vee slaščic. Zveze slaščičarjev cele Avstrije so sklenile, da. od 2, oktobra naprej ne bodo oddajale kavarnam in gostilnam nobenih slaščic.
—	Posledice uživanja konjskega mesa.
Iz Rage poročajo: V Launu je po uživanju konjskega mesa zbolelo 176 oseb, od katerih so doslej štiri umrle.
lj Urr.rh jc dne 1. t. m. v dež. bolnici Ivana Vidmar, žena pečarskcfža pomočnika Henrika iz Kolizejske ulice ž t. 22, Mož je pri vojakih. N. p. v m.
lj Prejemnice za olje in mas!. Obrt' niki, ki reflektirajo na izdajo prejemnice za surovo mast, maščobne izdelke in namizno olje, sc; morajo zgladiti osebno na magistratu in predložiti sledeče izkaze: 1. Svoj obrtni list, oziroma koncesijo, t. j. listine, iz katerih je razvidno, da smejo prodajati, oziroma podclavati surovo mast. maščobne izdelke in namizno olje; 2. lastnoročno podpisano pismeno izjavo, da njiii zaloga surove masti, maščobnih izdelkov in namiznega olja v množini — kg ne presega potrebščine za dobo 8 tednov; 3. natančna dokazila, koliko je znašala njih potrebščina za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1915, in sicer ločeno za surovo mast, maščobne izdelke in namizno olje, V to svrho mora napraviti stranka sama izvlečke i t svojih knjig za to dobo ter napisati na levo stran datum dobave, na desno pa množino. K temu izvlečku je treba dodati tozadevne fakture, beležke, knjige, potrdila tvrdk ali tvornic itd. kot dokaze. Zavodi, n. pr. bolnice, morajo napraviti poleg tega vlogo, v kateri je treba dokazati število v zavodu oskrbovanih oseb,
lj Umrli so v Ljubljani: Janez Cvirn, mestni delavec, 55 let. — Terezija Figeli, užitkarica, 78 let. — Ivan Ravnihar, zavarovalni uradnik v p., 80.1et. — Franc Krač-mar, črnovojniški pešec. — Pero Berketa, pešec. — Nastor Bozajko, pešec. — Jan Kowalyk, pešec. — Mihael Hryniuk, pe-šcc, — Ivan Zupančič, bivši premogar, 64 let. — Marjeta Uršič, užitkarica, 70 let, — Miroslav Koren, bivši risar, 43 let, — Ivana Katcrn, železniškega čuvaja vdova, 80 let. — Radivoj Kunovar, rejenec, 1 mesec, — Marjeta Kocjan, tobačna delavka v p., 87 let, — Fran Smolej, železn. čuvaj v p., 65 let, — Josip Martinič, beguncc, 79 let. — Terezija Rogač, hči železniškega skladiščnika, 1 leto, — Elfrida Šušteršič, hči finančnega oficijanta, 3 mesece. — Fran Habjan, hiralec, 48 let, — Anton Pahulje, posestnik, 40 let, — Ferencz Takacs, črnovojniški kovač, — Karel Perl, pešec, — Josip Brezigar, domobranec, — Suzana šušteršič, hči kajžarja, 5 dni.
iMijanske novice.
lj Povodom cesarjevega godu je Ljubljana v zastavah,
lj Darovni dnevi v Ljubljani. Dobrodelne rpireditve: Danes (torek) ob osmih zvečer vojaški koncert v gorenjih prostorih kazinskega poslopja. Vstopnina 1 K, Pristop ima vsakdo. Prodaje znakov, cvetlic in dr, pri tem ne bo nobene. Za pivo in odlog olicijske ure je skrbljeno. — Jutri (sreda): a) od 4. do 6. ure popoldne vojaška godba v »Zvezdi«. Med koncerti-ranjem bodo mlade dame prodajale god-bene sporede, karte s podobo generalnega polkovnika Svetozarja pl. Boroeviča, bon-bončke ter oficielne znake. Ob neugodnem vremenu te prireditve ne bo. b) Dobrodelne predstave v obeh Kino-gledališčih.
lj Popravek. Karte s podobo armadnega poveljnika generalnega polkovnika Svetozarja pl. Boroeviča se bodo raz-pečavale jutri (v sredo) od 4. do 6. ure popoldne med koncertiranjem vojaške godbe v »Zvezdic, ne pa danes, kakor je bilo pomotoma zabeleženo,
lj Umrl je danes v Rožni ulici št. 9, župniia sv, Jakoba, najstarejši mož v starosti 97 let Marko B r a j e r. Do zadnjega je šc hodil okrog. Njegovo življenje je bilo posvečeno delu in moltivi. Počivaj v miru dobri Marko Brajcr!
lj Karte za mast. Preteklo soboto so se pri komisijah oddajale prvič karte za mast. Pokazalo se je pa takoj, da jc občinstvo z mastjo v Ljubljani prav slabo preskrbljeno. Vsled lega jc pa tudi zaloga kart takoj pošla, ker tiskovni nalog ni bil zadosten. Tudi rezerva ne bo zadoščala. Poskrbljeno jc za to, da prihodnjič ne bo zadrege.
lj Krušne karte za tekoča dva tedna, ki so se pretekli petek izdajale pri komisijah, so pošle. Kdor kart ni še prejel, pa ima do njih pravico, dobi mesto njih karte prejšnjih tednov s potrdilom, da so veljavne tudi za ta dva tedna. To sc daje onim na znanje, katerih sc tiče in pa prodajalnam kruha in moke, da sc vedo po tem ravnati.
Primors&e novice.
Županstvo iz Temnice naznanja, da uradujc od 1. oktobra 1916. v vseh županskemu področju spadajočih opravilih in zadevah v občinskem uradu v Koprivi na Krasu.
h enKral—pozor na na novejše џШ oijave.
Objava.
Občinstvo se vnovič opozarja, da novi predpisi o poštnih pristojbinah v tuzemskem prometu, v vojnopoštnem prometu z Ogrsko, Bosno-ilercogovino, Nemčijo, zasedenim ozemljem in z Bulgariio stopijo v veljavo s 1. oktobrom t. 1., in posebno da se bo pri nepravilnem fronkovanju takoj od začetka zahtevalo doplačilo po novih cenikih in ie le v interesu občinstva samega, da se temu izogne. Za poštnini obvezne vojnopoštne pošiljko veljajo isto pristojbine kakor za pošiljke na Ogrsko.
Pisemske poštne pošiljke v Bulgarijo «fl frankujejo tako kakor v tuzemstvu, zavitid do 5 kg ravnoija pa z 1 K 75 vin.
XXX . Objava.
V naslednjem se objavljajo najvažnejšo spremembe poštnih predpisov, ki stopijo v veljavo s 1. oktobrom 1916:
1.	Pisma so dovoljena tudi, Če so težja kakor 2o0 g. Teža pisem jc za naprej le v toliko omejena, kolikor to zahteva njih poštno-službena manipulacija (vlaganje v svežnje, pisemsko vreče in slično). To velja tudi za promet z Ogrsko, O. B. H., v Bosno-IIercegovino in N. v Nemčijo. Za poštnine proste dopiso ostane v veljavi dosedanja omejitev teže (2 in pol kg v tuzemstvu in v prometu z Bosno-Hercegovino, 1 kg v prometu z Ogrsko).
2.	Za tiskovine znaša v bodoče najvišja teža 2 kg. (Velja tudi v prometu z O. B. H. in N.) Ali je treba tiskovino odpremljati nujno (t. j. kakor pisma in poštne dopisnice), določa za naprej odpošiljatelj s tem, da plača dotični povišek z nujnostno znamko. Pri tiskovinah, ki so zavito nn okroglo, nujno od-premljanje ni dopuščeno. (Velja tudi v prometu z O. B. II. in v N.) Nenujne tiskovine se no morejo vknjižiti. Omejitev teže na 2 kg, ki jo določena za tiskovine, velja tudi za poštnino proste in poštnini obvezne tiskovine uradnega prometa.
3.	Poslovni papirji so ocl sednj dovoljeni v tuzemskem prometu, v prometu z O. 13. II. in N. pod enakimi pogoji kakor v svetovnem poštnem prometu.
4.	Za blagovno boicc znnša v prihodnje najvišja teža Г>00 g. (Velja tudi v prometu 7. B. 11. in N.; v prometu z O. ostane dosedanja omejitev teže na 350 g.) Kot blagovni vzorci se smejo pošiljati tudi male množino blaga, in mali predmeti sploh, celo- če imajo kupno ali trgovsko vrednost. (Velja tudi v prometu z O. B. H. in N.)
5.	Vrednost n a p i s ш a se -mojo za naprej zavijati le v pisemske ovitko (no v zn-vojni papir). Pri zaprto predanih vrednostnih pismih je v bodoče označba vrednosti dana od-pošiljatelju na prosto voljo z utesnitvijo, da nnj označena vrednost ne presega navadno vrednosti pošiljke. I.e pri kurznih vrednostnih papirjih, lei so glase na imetnika, in pri drugih vrodnos1nih papirjih in listinah fvln*"» I;nii-
žice, menice, zadolžnice i. dr.) ostanejo v veljavi dosedanja določila o označbi vrednosti.
Pri vrednostnih pismih zadošča označba vrednosti 8 številkami. Odprta predaja vrednostnih pisem je dovoljena le, če vsebujejo tu-zemske bankovce v večji vrednosti kakor 1200 kron. Odprto smejo predajati vrednostna pisma kakpr do sedaj le zasebniki. (Te določbe veljaio tudi v prometu z O. B. H. in N.)
6.	Najvišja teža za zavitke se zniža na 20 kg. Zatvor s pečatnim voskom je potreben pri zavitkih z denarjem ali vrednostnimi papirji, zatvor s pečatnim voskom ali svinčenim zalivkom pri zavitkih z označeno vrednostjo čez 600 K ali takih, ki vsebujejo brez ozira na označbo vrednosti zlato ali srebro, zlate ali srebrne predmete ali kovane dragotine. (Tudi v prometu z O. B. H. in N.) — Kot razsežni se smatrajo tudi zavitki, ki vsled pritiska lahko trpe škodo in so pri teži naiveč 5 kg daljši kot 1 m in 5 cm in presegajo pri tem širino in globino skupno 40 cm.
Zaznamek »na lastno nevarnost« pri nezadostnem zunanjem ovoju ni več dovoljen. Taki zavitki se vselej vračajo odpošiljatelju. Omejitev na 20 kg, ki je določena za zavitke sploh, velja tudi za poštnine proste in poštnini obvezne zavitke uradnega, ne pa za one poštno-službenega prometa.
7.	Pri poštnih povzetjih se zaračuna mesto opravnin« predložilna pristojbina in poštno-nakaznična pristojbina. Za poštna po-
. vzetja velja obvezno frankovanje. Predložilna pristojbina se plača s primernimi pisemskimi znamkami, ki se prilepijo pri pisemskih pošiljkah na njih naslovno stran, pri zavitkih desno na prednji strani poštne spremilice. (Tudi v prdmetu z O. B. H. in N.)
8.	S poštnim nalogom se more pošiljati samo ena terjatvena listina. Več obrestilnic, ki spadajo k isti vrsti vrednostnih papirjev, se pa smatra samo za eno terjatveno listino. (Velja tudi v prometu z O. B. H. V prometu z Nemčijo ostane kakor (Josedaj.) Poštni nalogi na več kot 1000 K niso več dopuščeni.
9.	Kot skladnine prosti dnevi so določeni:
dan, ko dospe zavitek na poštni urad, neposredno sledeča dva dneva in dan, ko se zavitek dvigne.
10.	Nujno dostavljanje se IzvrSi lahko tudi na zahtevo naslovljencp. Prejemnik mora platati v tem slučaju enake pristojbine kakor odpošiljatelj pri predaji. Pri nujnem dostavljanju izven poštnega kraja se potnina, ki jo mora plačati odpošiljatelj ali prejemnik, ne računa več po oddaljenosti oddajnega poštnega urada od kraja, kjer 6e izroča, ampak je določena s povprečnim zneskom 1 K 50 vin.
It. Pri odklonitvi prejema sme prejemnik v bodoče zaznamovati samo dejstvo odklonitve prejema. Utemeljevanja ne sme pristaviti. Zaznamki v pismenkali, ki poštnemu uslužbencu niso znane, se smatrajo kot nedopustni. Nedopustne zaznamke mora poštni urad napraviti nečitljive. Naknadna odklonitev prejema je pri navadnih pisemskih pošiljkah le takrat dovoljena, če so zaprte. Zatorej je taka odklonitev v bodoče izključena ne samo pri postnih dopisnicah kakor sedaj, ampak tudi pri tiskovinah, poslovnih papirjih in blagovnih vzorcih.
12.	Zavitki, ki so javi j eni kot ne-vroči j i vi, se ne smejo pošiljati nazaj, preden ne dospe obvestilo predajnega urada, ki vsebuje odpošiljateljevo odredbo itd. Ako ne dospe obvestilo v primernem roku. odkar Je bilo odposlano naznanilo o nevročljivosti (približno tekom 14 dnil, se mora predajni poštni urad opozoriti na rešitev.
13.	Dodatna in povratna poštni n a se ne zaračuna več za vrednostna pisma.
14.	Za poštnini obvezna sodna pisma veljajo v prihodnje navadne pisemske pristojbine; prejemnik mora torej plačati: za pismo do 20 g 15 vin., za vsakih nadaljnih 20 g 5 vin. več. V bodoče so predajni poštni uradi dolžni tehtati sodna pisma. Sodnih pisem z najnižjo stopnjo teže ni treba posebej zaznamovati, na težjih sodnih pismih pa je treba na gornjem robu naslovne strani opozorljivo zaznamovati stopnjo teže s številkami (na primer čez 20—40 z 2, čez 40—60 s 3 itd.)
15.	Za železnična obvestila znaša pristojbina 15 vin. za vsak kos.
16.	Nabirnine za nabiranje v službi selskega pismonoše se opuste.
17.	Glede časniške službe je določeno od 1. oktobra 1916 naprej sledeče: 1. kot Časniki se ne smatrajo več in veljajo torej splošni razpošiljalni pogoji in pristojbine za tiskovine glede vseh onih tiskopisov, ki služijo samo v reklamne in kupčijske namene, tako posebno: časniki in časopisi, ki vsebujejo izključno oznanila ali oglase (anonce), časniki in časopisi, ki so v prevesni meri anončni listi in katerih politični, zabavni in poročilni del je le postranski, časniki in časopisi, katerih vsebina v glavnem ali očividno služi samo za priporočilo ene ali več trgovin ali podjetij, nadalje, tudi če izhajajo v obliki časnikov ali časopisov, kurzni listi in kurzna poročila vsake vrste, trgovsko okrožnice, blagovni seznami, cenovni izkazi, cenovniki, katalogi, prospekti, koledarji, volilni oklici in slično. 2. Ti se torej ne smejo razpošiljati proti časniškim pristojbinam, ki veljajo za časnike in ki jih je plačati v časniških znamkah. 3. Prehodno se pa dovoli razpošiljanje takih tiskovin na način naveden pod 2. do vštetega 31. oktobra 1916. Te določbe veljajo tudi za promet z O. in B. H.)
XXX
Objava.
Vnaslednjem se priobčajo poštni kraji tukajšnjega ravnateljstvenega okraja, ki prihajajo v poštev glede ugodnosti znižanih pristojbin. V medsebojnem prometu med navedenimi glavnimi kraji (Trst, Ljubljana, Gorica, Pulj in Rovinj) in k njim »padajočimi zunanjimi kraji se za zavitke do 5 kg zoračunava znižana težna pristojbina od 60 vin. Znižana tarifa pa ne velja za promet zunanjih krajev mesebojno.
I.
Seznam poštnih uradov v bližnjemu prometu s Trstom.
Postojna, Ajello, Tinjan, Oglej, Sv. Štefan (Stjepan), Barkovlje, Bazovica, Bilje, Bo-Ijun, Boršt, Brazzano, Brežca, Vremski Britof, Buje, Campolongo, Koper, Capriva, Katinara, Čepovan, Cernikal. Crniče. Cerovlje. Cervinjan, Chiopris, Novigrad, Istra. Klanec, Lokve, Kor-tnin. Dekan, Divača Dobrovo v Brdih. Dolenje Dolina pri Trstu, Dornberg, Trnovo Kranjsko, Draguč, Dcvin, Dutovlje, Fara, Fiumiccllo, Fo-glinno, Grgnr, Godovi?, Gorica 1—1. GradiSkn, Gradež 1—2, Ivncžak, Grljan-Miraniar, Grož-njen, Velike Mune, Ajdovščina. Sv. Križ-Cesta,
Ilotederšica, Hraše pri Postojni, Idrija, Pod-grad v Istri, Ilirska fllsirica, Izola, JcISane, Komen, Kostanjevica, Kozaua. Kozina, Lanišče, Linoar, Lokavec, Ločnik, Lupoglava, Mariano, Materija, Unec, Medja vas-, Miren, Momjan, Badenia, Tržič, Obrov, Opčine, Opatje Selo, Ovčja Draga. Poreč, Pornjan, Perteole, Pevma, Pieris, Buzet. Piran, Pazin, Planina, Plave, Podgora pri Gorici, Podgorje. Oprtalj, Porto-rose pri Piranu, Razdrto, Prvačina, Prem, Prc-strnnek, Prosek. Kojsko, Rakek, Renče, Rihem-berk, Romans, Ronki, Roč, Rubije, Zagraj, Zagorje, Solkan, Salvore, Šmarje, Sv. Ivan pri Trstu, Sv. Lovrenc, pri Moši, Sent Peter ob Soči, Sv. Sobotu, Štandrež pri Gorici, Štanjel na Krasu, Šent Ferjan pri Gorici, šent Peter pri Gorici, Šent Peter na Krasu, Šent Vid pri Vipavi, Sv. Križ pri Trstu, Sv. Nedelja pri Viži-nadi, Sempas, Črni Vrh, Zdravščina, Sesljan, Senožeče. Skedenj, Sežana, Sicciole, Slum, Sovin jak, Strassoldo. Strunjan, Trnovo pri Gorici, Trviž, Terzo, Tomaj. Tar, Trst 1—13, Turjak, Umag. Dolenja Košana. Dolenji Logatec, Brtonigla, Villa Vicentina, Villesse, Visco, Viži-nada, Vodice Istra, Vipava, Zavle, Cirknica, Col, Višnjan.
II.
Seznam poštnih uradov v bližnjem prometa z Ljubljano.
Dob pri Ljubljani, Turjak, Polhov Gradec, Škofja Loka, Brezovica pri Ljubljani, Studenec pri Ljubljani, Komenda. Dobrova pri Ljubljani, Domžale. Smlednik, Borovnica Kranjsko, Grosuplje, Horjul, Ježica, Kranj, Kresnice, Ljubljana 1—7, Litija, Lukovica pri Domžalah, Dol, Mengeš, Devica Marija v Polju, Moravče, Moste pri Ljubljani. Vrhnika, Preserje, Radomlje, Šenčur pri Kranju, Šmarje-Sap, Šent Vid pri Ljubljani. Škofljica, Kamnik, Strnžišče, Trzin, Hrušica, Vič, Višnja Gora, Vodice Kranjsko, Cerklje, Medvode.
III.
Seznam poštnih uradov v bližnjem prometa z Gorico.
Ajello, Avče, Bilje, Brazzano, Campolongo, Kanal, Capriva, Čepovan, ČrniČe, Chiopris, Kormin, Dobrovo v Brdih. Dolenje, Dornberg, Devin, Fara, Fiumicello, Fogllano, Grgar, Gorica 1—4, Gradiška, Ajdovščina, Sv. Križ-Ce-sta, Komen, Kostanjevica, Kozana, Lokavec, Ločnik, Mariano, Medja vas, Miren, Tržič, Moša, Nabrežina 1—2. Opatje Selo, Ovčja Draga, Perteole, Pevma, Pieris, Plave, Podgora pri Gorici, Prvačina, Kojsko, Renče, Rihemberk, Romans, Ronki. Ročinj pri Kanalu, Rubije, Zagraj, Solkan, Šmarje, Sv. Lcrvrenc pri Moši, Šent Peter ob Soči, Štandrež pri Gorici, Štanjel na Krasu, Šent Ferjan pri Gorici, Šent Peter pri Gorici, Sv. Križ pri Trstu, Sempas, Zdruv-ščina, Sesljan, Slap ob Idriji. Strassoldo, Trnovo pri Gorici, Turjak (Goriško), Villa Vicentina, Villesse, Visco.
IV.
Seznam poštnih uradov v bližnjem prometu s Poljem.
Brioni, Krnica, Vodnjan, Fazana, Marča-na pri Vodnjanu, Medolin, Pulj 1—3, Preman-tura pri Puli, Sanvičenat Istra, Bal.
Seznam poštnih uradov ▼ bližnjem prometa z Rovlnjem.
Tinjan, Brioni, Kanfanar, Vodnjan, Fazana, Zminj, Baderna, Vrsar, Poreč, Rovinj, Sv. Lovreč Pazenatički, Sv. Petar u šumi. Sv. Nedelja pri Vižinadi, Sanvičenat Istra, Tar, Bal, Višnjan.
XXX
Pisemski promet z Inozemstvom. Kakor znano so sedaj pisma v inozemstvo podvržena vojaškemu nadzorstvu. Je torej v interesu občinstva, da si v pisemskem prometu z inozemstvom stavi tako meje, ki vojaško pregledovanje olajšajo in povspešijo. V tem oziru se pošiljateljem nujno priporoča, da se drže naslednjih temeljnih točk: Vsebina pisma naj ne presega dve strani četrtinke pole. Priporoča se, da se poročila pišejo na belem ali vsaj svitlo-barvnem papirju iu v razločno čitljivi pisavi. Razločnost trpi, če so vrstice med seboj preozko stisnjene ali če so posamezne vrstice pisane povprek ena čez drugo. Pisma ne smejo vsebovati prilog s pismenimi poročili. Priporoča se, rabiti le pisemske ovitke iz enostavnega papirja ali blaga, ne pa pisemske ovitke, pod-vlečene s svilnatim papirjem ali drugim blagom. Pri trgovskih pismih sme vsebina obsegati tudi več ko dve strani pole in se lahko prilagajo računi, ceniki in podobne priloge trgovske vsebine. Posebej se izrecno opozarja 1. na potrebo omejitve vsebine na dve strani četrtnega formata, razločno čitljive pisave, kjer vrstice ne smejo biti preveč stisnjene in ne pisane navprek ena čez drugo, uporabljanje enostavnih pisemskih zavitkov iz papirja ali blaga brez podstave, dalje 2. na nedopustnost prilog s pismenimi poročili ter 3. za trgovska pisma dovoljene izjeme. Ako pisma ne odgovarjajo tem zahtevam, lahko nastanejo tudi večtedenske zamude radi otežke^enja pregledovanja. SIcer bi sploh kazalo, omejiti pisemski promet z inozemstvom na najmanjšo, neobhodno potrebno mero, ker se tedaj pisma lahko veliko hitreje in pravilneje odpošiljajo.
XXX
Zeznam vojnopotnih uradov, pripuščenih k prometa zasebnih vojnnpoštnlh zavitkov: 8,
9, 11, 19. 19/11. 20. 20/V, 24, 34, 36, 37, 39, 51, 54, 55, 64, 69, 76, 79, 80, 88, 95. 95, 96, 98, 102, 110, 111, 113, 125, 128, 133, 137, 138, 140, 145, 146, 147, 148, 167, 175, 176, 177, 178, 180, 181, 183, 184, 185, 188, 202, 203, 207, 215, 217, 218, 219, 220; 221, 222, 223, 224, 226, 227, 231, 237, 239, 242, 250, 252, 253, 255, 258, 259, 267, 273, 274, 276, 277, 278, 282, 283, 284, 289, 291, 292, 294, 295, 302, 307, 315, 316, 319, 323, 324, 335, 336, 338, 340, 354 , 364 , 369, 372, 376, 377, 378, 385, 386, 389, 400, 400/11, 400/III. 444, 444/11, 444/III, 510, 511, 512, 513, 514, 517 , 600, 601, 602. 605, 607, 608, 611 612. 613, 615, 630. — Zasebni vojnopoštni zavitki so od sedaj naprej dovoljeni edino na vojnopoštne urade oziroma na. etapne poštno urnde s Številko, navedene v gornjem seznnrau. Vsi drugi vojnopoštni uradi in etnpni poštni uradi s številko, ki ni?o navedeni v gornjem seznamu, so za promet s zn-sebnimi vojnopoštnimi zavitki zaprti. Promet zRsebnih vojnopostnih zavitkov z vsemi c. in kr. etnpnimi poštnimi ttrndi z označbo kraja v zasedenem ozemlju Rusko-Poljskc, Srbije, Črnopore in Albanije — izvz»raši etapna poštna urada Mitrovica nn Kosovom ln Novipasnr jo dovoljen preJko?lei pod obstoječimi pogoji.
Po llijvlijan poobUIScnJo K)ig.
IHIIIIIIIIIIMIHHMIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIUHIHI
cel. In fcrelj. ipost, Veličanstva.
lltlllMMtlllllMIHMtHIHIIIIIHHIIItMIMIIMIIIM
dobro izvežbana, do sedaj samostojna gospodinja, želi mesta h kaki boljši družini, najrajši pa h kakemu gospodu. — Nnslov pove uprava „Slovenca" pod št 22S9.
cffitci
nove in stare §{UPB vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
1 Ltr dobrega olja
si lahko naredi vsak sam brez vsakega truda, Ce naroči pri meni en zavitek	2229
„morskega raahn"
iz katerega se da narediti liter dobrega olja, ki se popolnoma nič ne razlikuje od navadnega olja. En zavitek stane K 1-—
Pošilja se najmanj 6 zav. po povzetju. Trgovci precejšen popust!
Razpošiijainica Ivan Urek, "фЦ
Ljubljana, Mestni trg 13.
tnu Brivnica:::::
Ф z zelo d brim prometom v sredi mesta, ^
f se odda tako! v najem %
џ dobremu in poštenemu delavcu, pod zelo X Ф ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe na J ф upravništvo pod »Brivnica štev. 2324.« J
plemenski molzni
jedno s teletom sta, na proda]. Streliška al. 31
Proda se m
2 leti in 2 meseca star, sive pasme. Cena po dogovoru. Več se izve pri g. Franca Zidar, Brežo pošta Ribnica, Dolenjsko. —
Izvanredna c. Hr. državna loterija
za vojnoskrbstvenc namene.
Ta denarna loterija ima
21.146 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
Žrebanje bo Javno na Dunaju dne 5, oktobra 1916. Srečka stane 4 krone. Srečka stane 4 krone,
Sretke se dobivajo pri oddeiku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamls-sirossc 5, po loterijah, trafikah, pri davčnih poštnih, brzojavnih in železniških uradih, pri menjalnicah itd. Igralni naCrtl za kupce srečk zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od o, kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij (oddolek za dobrodelno loterije).	2157
Ubifurienf
želi primernega mesta.
Več pri upravi lista pod št. 2243
Glasovirje, pianine,
Phonola, električne glasovirje, Orchestrione i. i d.
S. KMETETZ
Ljubljana
Kolodvorska ul. 26.

ппппппппгчпппП1____
0	D
J	Vsem cenj. odjemalcem in slav- []
n nemu občinstvu, naznanja tvrdka	n
Franc Skapin
filljalfta Vipava
trgovina z mešanim blagom,
2:n
Q □
D D
Q	trgovina z mešanim Diagom,	s
У	da vsled vpoklica k vojakom začasno	:
[J	z&tvorl p/rodaialuo.	Ц
П	Zahvaljuje se p. n. cenj. odjemal-	Л
У	cem in priporoča po spremembi raz-	У
[j	mer za nadaljuo naklonjenost.	Li
0	o
DdC3s=3CDC3s=3C3C3C3c=3C3C3i=iaaa
Damsl^e l^lobuke
................inu.....mini HiiiiiiiuiHiHiiiMiiKiiiMHim
za jesensko in zimsko sezono ima v veliki zalogi ln po nizkih cenah
2275
Sulija Polajrtl^o
Slizabetna cesta š {« v. 6.
9ma luSi veliko izbiro raznovrstnega l?inča. — "Đsako sredo in soboto se prodaja tudi na svetega 3al?oba trgu.
Županstvo trga Železniki, razpisuje službo
občinskega tajnika
ki obenem opravlja službo zdravstvenega okrožja in krajnega šolskega sveta. Prošnje naj se pošljejo do 10. t. m. na županstvo. Prednost imajo oni, ki so že
službovali v enakih službah.
Ivan LotriS, župan
Zavod za ortopedlčno telovadbo
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom
raznovrstno skrlvljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. |e v Stritarjevi ulici št. 7. L nad.
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 3,—4. ure popoldne istotam-
2315
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica St. 3. Zaloga
ugotovljenih oblek
za
gospode in dečke
2153