1. štev.
V Ljubljani, v t 22. januarija 1874
Letnik II.
IfMerali se sprejemajo in veljA trirtopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
» »i n n ^ „ ii ii it n ® •»
Kolek (Stempelj) znese vselej 30 kr.
Tri večkratnem tiskanji se tena primerno zmanjša. Rokopisi
mi ne vračaj-j, netraukovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedieija ua Starem trgu h. it. 163.

Političen list za slovenski narod.
Po poŠti	prejeman velja:
Zrn celo leto	. . 10 gl. —	kr.
za pol leta	. . 6 „ —	„
za četrt leta	. . S „ 60	„
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 „ 20 .ui^p^hm. za četrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani na dom pošiljali „ ' / velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trga hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na leden iu sicer v torek. četrtek iu saboto.
Volitve na Češkem.
Dasi smo tudi na Kranjskem imeli pogo ste volitve, vendar nobena dežela v tako kratkem času ni tolikokrat volila, kakor Češka. Vlada je mislila, da se bodo ljudje vednih volitev naveličali in odjenjali, pa volilci so se zbrali z zmerom enako gorečnostjo in pri vsaki volitvi volili svoje prejšnje poslance. Pokazali so, da za las ne odjenjajo od svojih starodavnih pravic, in se strinjajo z možmi, kteri so tiste neprestrašeno zagovarjali. Pretekli dni volili že v osemnajsto. Bile so te volitve ene naj bolj nevarnih, ker so starim rodoljubom nasproti stali dvojni nasprotniki, ustavoverski in pa mladočeski. In vendar so med 33 kandidati zmagali vsi od staročehov priporočani možje, razun enaga. dr. Sladkovskega, ki je pa moral očitno izreči da njegova misel nikakor ni, da bi se enostransko šlo v državni zbor.
(.'e>ko ljudstvo je 8 tem izreklo sijajno zaupnico svojim dosedanjim voditeljem in njih politiki. To je prikazen, ktere noben politikar ne bi smel prezirati, to je nov dokaz, da se državno-pravna opozicija ue bode vdala nobeni spravi, ki bi bila nasprotna starodavnim pravicam češke dežele. To vsakdo vidi; le usta-voverci tega nočejo viditi; oni tudi zdaj še pričakujejo, da se bodo Čehi vdali in popustili svoje stare voditelje. To sklepajo od tod, ker so staročeski kaudidatje zdaj dobili manj glasov, kakor pri poprejšnih volitvah. Pa to je bilo čisto naravno; prej so vsi narodni volilci glasovali za enega moža, zdaj so mladi imeli svoje kandidate. Kako brezupno pa je upanje ustavovercev. da se bodo Čehi ločili od svojih dosedanjih voditeljev, razvidno je najbolj iz
oddanih glasov. Staročeski kandidatje so dobili vsih skupaj 17.909 glasov, mladočeski le 1535 in ustavoverni 2990.
Še bolj čudno je, kar ustavoverni listi trobijo, da bodo novo izvoljeni poslanci prišli v državni zbor. Omenjeni listi gotovo tega sami ne verujejo in so to le zarad tega raznesli, da bi spodbili porazumljenje. Komur je blagor Avstrije pri srcu, mora misliti na spravo s Čehi. Najbolj pa to žele cesar sami, ki so to že tolikokrat naložili svojim ministrom; a ti so jim vedno delali upanje, da bodo Čehi prišli v zbor in so najbolj iz tega vzroka spremenili volilni rpd. Ker Čehov pa le ni, in se ustavoverci boje, da bi cesar na novo ne za-ukazali sprave ž njimi, zopet vpijejo: Le sprave ne, ker Čehi tako pridejo v zbor. Naj bolj čudno pa je, da to trdijo tudi mladočeski listi ter Btarim štejejo v greh, s čimur se sami najbolj ponašajo. A Čehi nimajo nobenega vzroka iti na Dunaj in ložej čakajo na spravi primeren čas, kakor ustavoverci, kteri bodo, kakor se iz Moravskega poroča, v državnem zboru pogrešali tudi moravskih federalistov.
Konečno naj še pristavim neko opazko o mladočehih in mladoslovencih. „Narod" kaj rad mladoslovecce primerja mladočehom, in vendar je strašansk razloček med njimi. Pri zadnjih državnih volitvah na Kranjskem, Štajarskem in Goriškem so se naši narodni mladi zedinili z nemčurskimi ustavoverci, da so podrli zmago staroslovi tiskih kandidatov. Tudi sicer v mnogih rečeh ž njimi koketirajo in dr. Suppan je v zadnjem zboru konstitucijonelnega društva 17. t. m. izrekel nado, da bodo kmalo trdni zavezniki ustavovernih liberalcev. Češki mladi tega niso storili; oni se niso nikjer
združili z ustavoverci proti staročeskim kandidatom, s kterimi so bistveno enih misel in se od njih ločijo le glede pripomočkov, s kterimi hočejo doseči blagor iD srečo Češke. Zato je veliko upanja, da se bodo mladočehi kmalo spravili in zopet zedinili s starimi, mladoslovenci se pa čezdalje bolj odtegujejo starini iu približujejo nemčurskim ustavovercem, od kterih jih le še njih piškava narodnost loči!
Avstrijsko cesarstvo.
Slovenske dežele. Iz LJubljaue,
21. jan. „Narod" se je zopet enkrat spravil čez tukajšnjo katoliško-politično društvo in ga prav po „narodovo" obira. Kakor je nekdaj „Tag-blatt" pri popisovanji ljudskih taborov ali narodnih društev imel navado utajiti najmanj polovico deležnikov ali udov, tako je zdaj „Narod" na en požirek pohrustal 110 udov katoliško-političnega društva, ker jih namesto 180 našteje le 70. In med temi, pravi „Narod", je celih eden in trideset duhovnov, štirje šuš-tarji, štirje krojači, en hausknecht, en kovač, en bukvovez, en trafikant, en mizar, en kožu-har, en šolmašter, škofovsk pisar, en penzijo-niran inženir, ki ima strašno dosti časa in bi rad Golgato zidal, en troglodit, en brezposel-ski grof, dr. Costa, pa ena pest brezposelskih tercijalov.' Tako pisari o poštenih meščanih, ki so v vsih političnih borbah stali vedno na domači, slovenski strani ter vestno in značaj-no postopali v boju za slovensko narodnost. A oni spoštujejo tudi sv. vero in se ne sramujejo biti udje kat.-polit, društva —- in to je njih krivda. Ako bi bili oni brezznačajni in hotli prestopiti v tabor mladoslovenskega brezverstva. bi jih .,Narod" mesto Šuštarjev, kužuharjev itd. pre-

Mladi Ladis.
(Povest iz sedanjega časa; poslovenil 1. S.
(■Joni barov.)
(Dalje.)
Odkar je Bolnarica te gospe videla in tako govoriti slišala, izginilo jej je vse šumenje, ktero je poprej od teh ljudi imela. Mislila si je, da tem prijaznim dobrim dušicam ne sme poletnega bivanja greniti s sumnjami ali pika-njem. In po tem sklepu je bila tudi vedno prijazna, postrežljiva in si je na vso moč prizadevala, gospema bivanje pri njej veselo in prijetno napraviti, kolikor jej je bilo mogoče.
Jako dobre misli o njih je pri vaščanih vzbudilo to, da ste gospe prihodnjo nedeljo šli z Bolnarico v cerkev k službi božji. Ko ste se iz cerkve vračali, so nju vaščani od vsih strani prijazno pozdravljali. Gospa teta je sicer pozdrave le z majhnim prikimovanjem odgovarjala, toliko prijazniše pa je na vse
strani odzdravljala Milka. Nagovarjala je tudi majhna dekleta in nekemu slepemu beraču pred cerkvijo je vrgla v klobuk srebrno desetico. Vse to so kmetje opažali in o tem govorili.
Ko ste gospe šli memo Lipovčevega hrama, gledala je Micika skozi okno. Hotela se je hitro umakniti, pa Bolnarica jo je že videla ter jo pozdravila Dekle jej poda skozi okno roko iu odzdravi. Gospč ste med tem naprej šli, Bolnarica pa se je nekoliko pri Miciki po-mudila. Pripovedovala jej je, kako ste gospe prišli, in kako ste prijazni in ljubeznjivi. „Gospica je res lepa", pravi Micika. „Da, pa veruj mi, tudi blagega srca, kar je največ vreduo".
„Šc Ladisa ni doma?" „Ne, Bog vč, kaj v mestu počenja V" „In tukaj se toliko o njem govoril' ,,Vein to, Micika, pa mene to nič ne veseli Če vsi ljudje le o enem govorijo, to ni nič dobrega. Čim bolj ljudje Ladisa hvalijo, tim bolj sem jaz žalostna. Drugim se prikupuje, meni pa odteguje."
„Nc govorive o tem, teta. Jaz sem že toliko po njem jokala, pa vse to zastonj. Ostanite zdravil"
Po teh besedah se je hitro umaknila Bolnarica pa je hitela za svojo gospodo.
,,Kdo je to zalo dekle", vpraša Milka.
..Pravijo jej Lipovčeva Micika, in —"
„No, kaj še ste mislili povedati?"
„Dek!e se mi zdi bolno", seže gospa teta v besedo.
Bolnarica pa odgovarja: „Ker se toliko žalosti za mojim Ladisom; kajti on bi jo imel vzeti, zdaj pa se neče nič za njo zmeniti."
Gospodičino Milko je rudečiea oblila. Hitro se je pripognila, da bi cvetlico pri poti utrgala. Teta pa je počasi in bolj za-se godrnjala: „Tako! Ta je? Hm! ' Potem so vse tri molčale in ker so prišle ravno do hrama, razšle so se tiho v svoje sobe.
VIII.
Bolnarica je dobro opazila, kako je go-spodičina Milka bila v zadregi, ko je slišala tetine besede: „Tako! Ta je?" in kako so jo zadele. Videlo se je, da gospe o tem že nekaj veste in — ne! To ni mogoče! Njeni Ladis je sicer izobražen mož, pa vendar kmečkega pokolenja. Kako bi si upal le misliti na tako
slavljal kot slavne rodoljube, vrle narodnjake, domoljubne meščane. „RazumIjivo je, pravi na dalje, da večina teb rokodelcev in obrtnikov so udje zato, ker potlej razni gospodje rajši pri njih črevlje, suknje itd. naročajo." Če bi ti rokodelci ne imeli druzega dela, razun za ude katoliško-političnega društva, bi jim šem-brano trda šla, zlasti ker jih je „Narod" od 180 reduciral na celih 70. Pa, kadar je sila, se tudi mladoslovenčki k tem Šuštarjem itd. zateko in pri njih pomoči iščejo; takrat ne mislijo na to, da so udje katoliško-političnega društva, ker menda čutijo, da bi morali hoditi bosi in raztrgani, če bi se jih ti šuštarji ue usmilili. Najhujši zaušnico pa hoče„Narod"k koncu svojega lažnjivega spisa dati dr. Gosti, kterega niso več volili v odbor. Ker se „Narod" tako strašno interesira za katolško-politično drnštvo. bi bil moral pač tudi to vedeli, da dr. Costa doslej še nikdar ni bil v odboru tega društva, ker je zavoljo svojih obilnih opravil sam želel, da ga ne volijo. Pa „Narod" se bržkone boji zameriti se svojim bralcem, če bi v vsakem listu čez dr. Costo ne zabavljal; če tedaj o njem nič ue ve, se pa hitro kaj zmisliinprav na debelem zlaže.
— Deželni zbori so vsi končali svoje delovanje. Zadnja sta bila Gališki, ki se je sklenil v saboto, in Tržaški, ki se je sklenil v pon-deljck. V zadnji seji obravnavala se je sprememba mestnega volilnega reda za Trst; la-honi bi bili z novo volilno postavo radi zadušili slovensko okolico, pa se jim ni obneslo, ker je 14 narodnih poslancev zapustilo zbornico, ki potem ni mogla več sklepati. V Gališkem zboru pa so v zadnji seji sprejeli nasvet Ru-sina Pavlikova, da naj se akademična gimnazija v Lvovu polagoma porusini. Sicer pa so bile reči, s kterimi so se deželni zbori letos pečali, skoraj brez vse politične veljave.
Deželni red od I. 1861, 26. februarija, državni temeljni zakon sicer pravi: „Deželne-mu zboru pripada pri izvršitvi postavodajalne oblasti v razmerji določeb cesarskega diploma od 20. oktobra 1860 sodelovati . . . posvetovati se in predloge staviti o razglašenih občnih zakonih in naredbah glede njih posebnega vpljiva na blagostanja dežele." Pa kako se spolnujejo te obljube? Niti izraziti se ne smejo deželni zbori o zakonu volilne reforme, ki preti njihovemu (dež. zbora) obstanku, in če se sklicujejo na priseženo jim deželno pravo, jim po-
smehljivo odgovarjajo kazaje na samostalnost državnega zbora, prav kakor na Pruskem, kjer nič ne gledajo na kraljevo zagotavljanje, da se bode pri posedbi ugrabljenih dežel varoval jezik, cerkev in druge „opravičene posamez nosti." A v Avstriji se ljudstva vendar meni nič tebi nič ne podvržejo „liberalnemu" tlačenju.
Iz Trsta 19. jan. Ne še dolgo sem, kar se za Slovana noben narod ni zmenil in so ga Italijani pitali sužnega (sciavo). Ako se je o Slovanih kje kaj bralo ali pisalo, slikali so se občinstvu navadno kot divjaški, barbarski narod. Nekaj časa sem pa začeli so časniki tudi drugih narodov o Slovanih pisariti in sicer vse v drugačnem smislu, kakor nekdaj. Ze tržaški časniki so v tem Času marsiktero pravično prinesli, pa ne samo tržaški, ampak celo časniki Italije so začeli za nas brigati se. 9. t. m. je tržaški časnik „Gazzetta di Trieste" prinesel članek pod naslovom „Notizie letterarie slave" povzete iz Florentinskega časnika „Rivista Evropa", ki se tako glasi:
.,Jugoslovanska akademija, ki ima svoj sedež v Zagrebu, je imela 27. nov. pod pred-sedništvom kanonika Dr. Račkega svojo slovesno sejo. — Predsednik dr. Rački v svojem govoru naznanja, da število knjig, ktere je akademija v 6 letih izdala, znaša že 46. Vsa ta izdana dela pa se razdele v tri vrste:
1.	Rod jugoslovanske Akademije. Vsako leto izidejo 4 zvezki, v kterih se nahajajo študije o zgodovini, jezikoslovji in prirodoslovji.
2.	Starine. Zbirka starinarskih tekstov, ki se opirajo na zgodovino in' literaturo slovanskega ljudstva.
3.	Stari pisci hrvatski. Nove izdave starih hrvaških pisateljev 16. iu 17. veka. Le-te izdave so kinčane z lepimi predgovori in izvrstnimi pojasnili. Tisk je krasen. V tih spisih nahajajo se obširnejiša poročila o zgodovini in civilizaciji v Dalmaciji in tudi o zgodovini v oziru na dotiko te dežele z Benečijo in Italijo.
Bilo bi tedaj želeti, da bi kak dalmatinski pisatelj, kteri dobro ume oba jezika, objavil v laškem jeziku slovansko gibanje. Čigar središče je nekdaj bila Dalmacija, od 1. 1830 sem pa Zagreb.
Omenimo tudi tukaj, kako je /animivala slovanska literatura nekdanjega to.danskega vojvodo Ferdinanda II. Slavni pesnik Gundulič mu je posvetil eno svojih od, in jezuit Marin
Gundulič, sorodnik omenjenega pesnika, pad-učeval ga je skoz tri leta v ilirskem jeziku. Ilirski jezik pa ni čisto nič različen od srbohrvaškega, ki ima dandanes svoje središče v Zagrebu in Belemgradu; jezik je ravno tisti, le v pisavi se zadnji poslužujejo drugačnih črk.
Tem besedam florentinskega lista „Gaz-zetta di Trieste" še pristavlja to-le: „lz omenjenega časnika nam je razviden tudi velikanski napredek, kterega je storilo šolstvo v Črni gori, kjer se je v poslednjih letih nad 40 šol na novo odprlo.
Poduk v šolah je brezplačen in obligato-ričen za otroke premožnejših staršev. V Ceti-nju se nahaja zraven normalke tudi dekliška šola, in šolske bukve tiskajo se deloma v Ce-tinju, deloma pa se dobivajo iz Belega grada in drugih srbskih mest južnje ogrske dežele.
Danes 19. bode v deželnem zboru jako zanemiva seja; na dnevnem redu je prenared-ba štatuta in volilne pravice. Lahi hočejo okolico popolnoma zatreti. Viharna seja bila je zavoljo tega že v petek Kakor hitro izid zvem, bodem poročal. Za necoj se napravlja veliko število pogumnih okoličanov iti v sejo.
Avstrijsko. Dunajski državni zbor se je včeraj pričel. Ministerstvo mu je predložilo v pretres postavo o vredbi vnanjih pravic cerkve in samostanov, postavo o določbi, koliko naj se iz denarnih dohodkov plačuje v verni zaklad (Religionsfond), in postavo o potrjenju novih verskih družeb. Prva postava odpravi konkordat in določuje o cerkvenih službah in cerkveni oblasti, o duhovnem pa-stirstvu, o teologičnih fakultetah, o izreji duhovnikov, o cerkvenih družbah, patronatih, fa-rah, o cerkvenem premoženju iu vladinem nadzorstvu pri cerkvenem oskrbovanju. Pa vse to liberalcem še ni dovolj in ,,N. fr. Presse" vpraša: Kaj pa še dalje? Kaj bo s posilnim civilnim zakonom? Ministerstvo misli ustavo-verce potolažiti s tem, da se vpelje nov kazenski red, po kterem pridejo vsi pregreški pred porotnike, kteri so doslej sodili le o tiskovnih pregreških.
0«rslis». Madjari opravičujejo svoje hrepenenje po lastni banki s krhljivostjo avstrijske narodne banke na Dunaju in njene filijale v Peštu, ne tožijo po krivem, da ta banka ne zadostuje njih zahtevam. Pa naj bi bili tudi pravični in naj bi povedali vzroke. Ravnokar je ta banka izdala pregled svoje
plemenito mestno gospo? Iu gospodičina Milka gotovo nikoli ni mislila, da bi s kmetom v zakon stopila? Dasiravno so Bolnarici take in enake misli po glavi rojile, vendar je na vsak „ne" našla spet kak „vendar", in tako so jo od zdaj vedno skrbi in strah mučile. „Ko bi vsaj že domu prišel1', si je mislila. „Takrat se bo hitro pokazalo, kako je kaj?" Sem ter tje je tudi premišljevala, zakaj neki ostaja tako dolgo v mestu in ne pride domu? Enkrat mu je s svojo neukretno nevajeno roko napisala nekoliko vrstic in po pošti poslala, ali ker ni nikakega odgovora dobila, naročevala je ljudem, ki so hodili v mesto, naj ga poiščejo in povprašajo, zakaj ne pride domu. Ti ljudje pa so prišli nazaj z glasom, da ga zdaj ni v mestu, ampak je nekam odpotoval. Kden vaščan, ki je tudi bil v mestu, pa je trdil, da ga je videl peljati se v zaprti kočiji. Črez nekoliko tednov pa je vendar prišel odgovor na materino pismo, iz kterega pa mati ni nič določnega zvedela: Kakor hitro bo svoje opravke v mestu vredil, bode prišel domu. Do tačas naj le mati in Jaka gospodarita. Na „gospe" je bil v pismu tudi „srčen pozdrav". Ko je Bol-I narica ta „srčcn pozdrav" izročevala, osrčila|
se je in z gospo teto in Milko naravnost o svojem sinu začela govoriti.
„Ne vem", začne, ,,zakaj moj sin domu ne pride. Bom se morala sama v mesto peljati, da vidim, kaj še ima ondi opraviti."
„Zakaj se tako bojite za svojega sina", pravi gospallildegarda, na stran položivši no-vine, v kterih je do tačas brala. ,.Mora že kake opravke imeti".
„To bi ravno rada vedela, kake opravke ima. On je edini dedič in naslednik mojega moža. Moji krajcarji so posebej shranjeni, in oporoka rajnega je popolnoma v redu."
,,Veste", mati, ,.v mestu najde človek vsakovrstne opravke. Morebiti ima kake denarne opravke."
„Danarnc opravke!'' Bolnarico je pri tem mrzel pot preletel.
Ona je že veliko slišala, kako nevarno je zlasti v tem času pečati se z denarnimi opravki. Še le pred enim letom je nek bogat pospodar v bližnji okolici vse zapravil, ker je hotel nekaj „špekulirati" z denarjem, kakor so govorili. Bolnarica si je dobro zapomnila in se je zdaj spomnila besed, ktere je takrat njihov častitljivi gospod fajmošter izrekel: „Nič ni za kmeta
tako nevarno, kakor tisti prehod od starodavne priprostosti in navadnega življenja, kakoršno je bilo pod očetom in deilekom — v tako imenovano moderno po novih liberalnih nazorih osnovano življenje, ki z ničim ni zadovoljno ter vse reformira in hoče bolje napraviti. Jaz ne tajim, da take reforme morajo priti, ker jih duh časa zahteva. Pa za reformiranje ni vsak. Treba je veliko zatajevanja, trdne moralične moči, priproste zdrave pameti, in tistega narodnega ponosa, ki se ne klanja vsemu novemu, kar iz mest pride, ampak presodi in le toliko obdrži, kolikor se mu zdi koristno in potrebno. Slepivni blišč omike in moderni švindel z denarji — to ste dve brezni na desni in levi kmečkega stanu, iz kterih ni rešenja za nobenega, ki v nje zabrede."
Tako so skušani, nad strankami stoječi, navdušeni za modri napredek, zahteve in potrebe sedanjega časa dobro poznajoč fajmošter govorili, Bolnarica pa je njihove besede ohranila v svojem srcu.
(Dalje prih.)
delavnosti v lanskem letu, iz kterega se vidi, da hrani za 540.000 goldinarjev dvomljivih menjic. Od teh pride na Cislejtanijo za 40.000, na Ogrsko pa za 500.000 gld. Ta razmera pač opravičuje previdnost dunajske, in nič dobrega ne obeta ogrski narodni banki.
Vnanje države.
1'riiMka. Volitve so bile, kakor smo poročali, za središno stranko (Centrumpartei) jako ugodne. Izvoljenih je 91 poslancev, 10 jih pride v ožjo volitev, izmed kterih jih bode G skoraj gotovo zmagalo. Druge stranke se tako razvrste: Narodnih liberalcev je 129, napred-njakov 31, državokonservativne zmesi 27, mi-misterijalcev 17, Poljcev 13, liberalne državne stranke 9, socialdemokratov 8, partikularisti 4 (;t Hanoveranci, l Virtemberžan), starokon-servativec 1, Danec 1. Ožjih volitev jc treba 44; med njimi, kakor smo rekli, je 10 iz centra, 11 socialdemokratov nasproti raznoteri zmesi, 15 narodno-liberalcev proti državo-kousevativ cem, 5 partikularistov proti narodno-liberalcem 2 naprednjaka proti državo-konservativcem in 1 naprednjak proti narodno-liberalcem. Vsih skupaj je tedaj v državnem zboru 375.
— „A. A lig. Ztg." iz Berolina oficijelno izve, da po državnem ministerstvu sostavljen načrt postave o oskrbovanju izpraznjenih ško fovskih stolic daje vladi pravico, zadržavati vse škofijsko premoženje in oddati oskrbovanje komisarju, kterega si sama izvoli. — Državno ministerstvo je že včeraj potrdilo postavo o oskrbovanju izpraznjenih duhovskih služeb Pravni odbor zveznega sveta je sklepal 15. t. m o tiskovni postavi.
t>'i'Hii<*oMkii. Kakor na Pruskem, Avstriji in povsod liberalizem tudi na Francoskem rad in veliko govori o decentralizaciji, v resnici pa še bolj strogo nateguje bureau-kratično-centralistične uzde. Leta in leta so i narodni zbornici govorili o potrebi decentra lizacije, a zdaj so dospeli do Broglie-jevega županskega zakona, ki je njej ravno nasproti. Sicer se pa vladi zfcog te postave ne sme očitati. Liberalizem povsod centralizuje in v deželi po prekuciji tako razjedeni kakor je Francoska, bi skoraj ne bilo mogoče reda vzdržati, če bi uprava tako rekoč ne bila v eni roki Samovredbi in občinski svobodi to sicer nasprotuje, da vlada imenuje glavarja vsake vasice in vsakega ponočnega čuvaja in ga, kadar se ji zljubi, zopet odstavi; pa za Thiersovc vlade je tako daleč prišlo, da stoje na čelu občin rudečkarski župani, s kterih pomočjo se tudi rudeče-republikanski poslanci volijo v narodno skupščino. S tem pa preti državi velika nevarnost, ktero zamorejo le s tem odvrniti, da občinam na čelo postavijo inože reda in miru in jim pridajo zanesljivo policijo. Da so republikanci pod konservativno vlado taki postavi po vsem nasprotni, ume se samo po sebi, pa tudi legitimistom se skoro ne more oponašati, da so gledali na svoj prid. Na spomlad volili se bodo vsi občinski uradniki in legitimisti mislijo, da se bo polovica volitev iztekla po njihovi želji. Vsakoko so legitimisti pokazali ministrom, da ti brez njih nič nc opravijo, in da vsak trenutek lahko vržejo vlado.
Ze pred dvema mesecema je neki Pruska zahtevala od Francoske, da naj zatre katoliška lista „L' Univers" in „Monde". Kakor se iz Pariza poroča, je vlada res za 2 meseca ustavila „L' Univers", zavoljo pastirskega lista škofa Preigueuškega in še nekterih drugih člankov. „Pr." tudi ve povedati, da bodo škofa
pred državnim svetom tožili. Bizmark zdaj vsa ne bo imel več vzroka Francoski zavoljo tega žugati z vojsko. — Vlada je sklenila odpraviti potne liste med Laško in Francosko. Nekteri v tem hočejo videti znamenje, da ste si vladi prijazni.
Šlianjskn. Komaj je dvojica Serra-no-Topetejeva izpodrinila dvojico Castelar-Sal meronovo. straši že tudi Montpensier in piše šestnajstletni sinček nekdanje kraljice Izabele iz svoje učne sobe na Dunaju politično pismo v prav orleanističnem slogu. Laški listi pa upajo, da se bode Španjcem kmalo jelo kol cati po smešitem Don Amadeju, in ne bo ču da, ako se bo našel še kak drug skoraj po zabljen pretendent. Vendar je upanje, da bo Don Karlos, kakor se bere v stari pesmi „kmalo zopet imel svojo last." Mesto Portu-galete je dobljeno, na Bilbno se strelja in „zmagovalni" Moriones se je zopet z vojsko podifl na ladije. — Da nova vlada noče skli cati kortesov in da je tako imenovane ustavne svobodnosti udušila, ne bo nihče iniloval nesrečni deželi, ker so se Španjci „svobode" zadnjih 50 let prenajedili in so imeli nat Kartageno nov dokaz, kaj tolikanj hvalisana svoboda prinese. — Nagnjusnega početja v tem mestu je zdaj sicer konec; ali tisti, ki so ga bili napravili, uživajo v posesti vplenjenega blaga francozko gostoljubnost v Oranu. To po principu nevtikovanja (Nichtintervention), kteri ukazuje, da se sprejmejo in branijo roparji in morivci, pa dopušča, da se žuga in z vojsko preti neki državi, s ktero se živi v miru, ker sta se v njej dva dahovna nepovoljno izrazila o neki politiki.
Itn«k». Novo leto je prineslo cesarstvu splošno bojno dolžnost, kar liberalni nemški listi smatrajo kot poroštvo mirnih na mer ruskega kabineta. Skušnja pa tega ne potrjuje; kajti do najnovejših časov je le Pru-sija imela občno vojno dolžnost, vendar bi bilo smešno trditi, da je pruska splošna vojna dolžnost vtrjevala ljubezen do miru in Prusijo obvarovala vojske. Poleg carovega oklica, kterem se ljudstvu naznanja ta določba, razglaša vladini list tudi nek ukaz do senata, ki govori o določbah, kako se ima osnovati bram-bovska postava. Tudi izreka car v posebnem pismu predsedniku državnega zbora, velikemu knezu Konstantinu Nikolajevič-u, zahvalo za zborovo delavnost pri posvetovanju o vojaški reformi. — Princ in princezinja iz \Vales-a in princ Arthur iz Angležkega so danes došli v Petrograd. — General Berg, bivši c. namestnik na Poljskem, je 18. t. m. v Petrogradu za pljučnico umrl.
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
Enajsta seje, 13. jan. (Konec.) V spe-cijalni debati se prva točka nasveta brez razgovora sprejme. K drugi točki (razpis davkov) želi poslanec Tavčar izvedeti, koliko davka se je odpisalo in v kterih okrajih. Poročevalec dr. Poklukar prebere dotične zneske odpisanega davka po različnih političnih okrajih in iz tega ie razvidno, da le v kranjskogorskem in radol-škem okraju ni bilo nič odpisanega.
Na to vpraša poslanec Ta včar, zakaj se v teh krajin davek ni odpisal in kake razloge e navedel davkarski načelnik za svoj nasvet, da se nič ne odpiše. Se mu li ona kraja nista zdela z davki preobložena? Govornik stavi predlog, da se deželnemu odboru da nalog, pozvedeti to reč in poročati o nji v prihodnjem
zasedanji. Ko je dr. Poklukar še odgovoril, da je najbrže tako, kakor gosp. Tavčar misli, se predlog sprejme.
Pri četrti točki govori poslanec dr. Sa-vinšek zato, da bi država dala podporo k posušenju ljubljanskega močvirja, in da naj se deželni odbor poganja za to.
Poslanec Dežman meni, da deželni odbor temu ne bo mogel vstreči, ker vsa ta stvar ne spada več v njegovo področje. Obravnava je končana, pisma so sklenjena, toda zavoljo Zornovega grabna to ne bo mogoče. Rešitev vse stvari je prihranjena posebni postavi, za zdaj je že vse dognano.
Glede pete točke, daril za U3mrtenje divjih zveri in steklih psov, je Dežman te misli, da se ta določba ne sme tolmačiti, da bi darilo dobil tudi za ostrupeno žival, marveč le za ustreljeno ali s kakim orožjem ubito.
Poslanec Lavrenčič in poročevalec dr. Poklukar pa temu nasprotujeta. Darilo naj se pripozna vsakemu, ki le dokaže, da je tako žival usmrtil, bodi si kakor koli. Predlog odseka se potem sprejme.
Poslanec M a r g h e r i graja vlado, ktera dozdaj ni ničesar storila, da bi pomagala po toči zadetim Dolenjcem. Na Dunaji se je potrosilo za zidanje nepotrebne operne hiše najmanj 7 milijonov in za slabo izpadlo razstavo veliko več, za stradajoče Dolenjce pa nima denarja, marveč iztirjali so se z vso silo zastali davki od prebivalcev in s tem si uradniki zaslužili morda pohvalo od vlade. On je zato, da se vsaj dolenjska železnica začne kot delo za pomoč prebivalcem.
Dr. Bleiweis govori o zlajšanji bremen po novih naredbah občinam naloženih. Občine imajo deloma v lastnim, deloma v izročenem področji silo opravil. Postava izročuje jim tudi skrb za občno varnost, a ne pridaja jim k temu potrebnih žandarjev. Govornik stavi predlog, da bi se občinam dodala tudi pomoč žandarjev Se sprejme.
Baron Apfaltrern je za ustanovljenje večih občin; materijal je že davno pri deželnem odboru, pa se nič ne sliši, kako in kaj Želi. da bi se reč hitreje izšla. Deželni glavar pojasni nekoliko to stvar in ko se je tudi dr. Zarnik izrekel za br. Apfaltrernov nasvet, se sprejme.
Vitez Gariboldi govori nekoliko o Ru-dolfovi železnici, ktera še ni napravila za popotne primernih prostorov; na dotične pritožbe se čaka odgovor.
O deveti točki govori Dežman, kteri meni, da bi bila cesta iz Litije proti Trebnju rnemo Wagensperga bolj prijazna in manj sa motna od one čez I.ipinsko bukovje. Zarnik ugovarja in sprejme se predlog odseka, da se cesta naredi čez Lipinsko bukovje.
Dr. Costa nasvetuje, da bi se ne sprejel predlog odseka, po kterem naj bi se 13 deželnih lož v gledišči dramatičnemu društvu prepustilo; vkljub Zarnikovega ugovarjanja se dr Costov predlog sprejme, odsekov pa zavrže.
Poročevalec dr. Poklukar pogreša pri točki „plačc dež. uradnikov" pri uradnikih ali >ridnosti ali zmožnosti. Če hočejo dobro plačani biti, morajo tudi delati. Dozdaj pa je veliko zaostankov, nekteri izdelki so se morali jim nazaj poslati, ker so bili pomanjkljivi. Govornik predlaga, da ima dež. odbor gledati na to, da se zastala dela pri računovodstvu nemudoma dokončajo, in se strogo postopa zo->er uradnike, ki svoje dolžnosti ne store. — Jredlog se sprejme, nemškutarji pri glasovanji obsede.
Dr. Razlag hoče vedeti, kako so se razdelile v pretečenem letu nagrade med uradnike in dr. Bleiweis pa pravi, da je to tako zapisano v poročilih, ktere vsak lahko vidi.
Vse druge točke so se sprejele brez zanimive debate, slednjič tudi vse poročilo.
O daljnih sklepih te zadnje seje smo že poročali.
Domače stvari.
(Popravek.) V zadnjem listu v dopisu iz Dolenjskega mora po besedah: „Naj k tem ▼rsticam i. t. d. stati: L. 1870 ne 1871.
(Mestni očetje ljubljanski) so v zadnji seji dovolili 66.651 gl. za zidanje res silo potrebnega poslopja za mestne šole. Poslopje bo stalo na „Zoisovem grabnu" v Krakovem in dražba za različna dela je razpisana do 8. februarja.
(Odlikovanje.) Vladni ali deželnega pred-sedništva svetovalec gospod dr. Schdppl v Lju bljani je postal vitez z priimkom „Sonnwal-den." Zakaj, se še ne vč.
(Slovensko gledišče.) Preteklo saboto je bila zopet ena boljših predstav letošnje dobe. Igra „Zblaznela je" je že bolj stara, a dobra in pritiska na čutnice poslušalcev. Ta namen ao igralci popolnoma dosegli. Gospod Schmidt v nalogi mladega v pameti zmešanega moža nam je v nekterih prizorih bil prav živa podoba blaznega, igral je premišljeno in skoz in skozi dognano svojo nalogo. Gospodična Pod-krajšekova kazala je zarad zmotenosti moža obžalovanja vredno in trpečo ženo z veliko umetnostjo in gosp. Kocelj je bil zlasti v maski lepo in razumno narisana podoba angleškega zdravnika, kterega je tudi v igranji živo posnemal. Gospodična Jamnikova pa takrat ni bila prav v svojem stroku, ravno tako gosp. Nolli. Večo nalogo je imel tudi gosp. Trnovec in njegov trud je hvale vreden. Konečno in tudi ned igro je občinstvo navdušeno ploskalo. — „Bekarjeva istorija" je majhna drobtinica s petjem in godbo, ki pa vkljub hvalevrednega prizadevanja gospe Odijeve in gosp. Nolli-ja in originalnega Kajzelja ni mogla predreti do pohvale občinstva. - Gledišče je bilo tudi pri ti izvrstni igri le pičlo obiskano ; zlasti naši kri-čači in zabavljati menda bolj obrajtajo telesno, kakor duševno vživanje. Če bo tako šlo, dramatično društvo ne bo moglo napredovati.
(„6oAoi".) Odbor se je kostituiral in izvolil za podpredsednika g. Drenika, za blagajnika g. Fr. Ravnikarja, za tajnika g. Jeločnika in za orodjarja g. Iladerlapa in Steinmetza; predsednik g. Nolli je bil že pri občnem zboru ■voljen. Pred pustom bo še en „Sokolov večer" > čitalnici in sicer „debeli" Četrtek.
Bazne novice.
—	V Vižmarjih pri Ljubljani so si otroci igrali s puško, ktera je bila nabita, a kapselna ni bilo na nji. Sedemleten deček jo vzame v roko in skuša jo z žveplenjko prižgati, drug petleten pa piše med tem v cev. Kar se vžge smodnik v puški in strel odnese petletnemu dečku pol glave proč, da je revče pri tej priči mrtvo se zgrudilo. Zoper mater, ki je prepustila otrokom puško, se je začela sodnijska preiskava zarad pregreška zoper varnost človeškega življenja. Stariši, pazite na svoje otroke!
—	Goveja kuga v Novomestu je ponehala. Dvoje živinčet je poginilo, dvoje so pa pobili.
—	Dva volka sta sc bila o sv. treh kraljih prikazala pri Pristavi v Šentviški fari
II.
od in in od
in sta na Belečem vrhu raztrgala 6 ovac. Odšla sta proti Trebeljevem v Prežganjski fari. Nekaj lovcev je šlo za njima, pa ju niso mogli dobiti.
— (P. Hyacint Lovson), sedaj starokatoliški župnik v Genfu, je vpeljal v svoji župi obhajilo v obeh podobah i izključljivo rabo deželnega jezika pri službi božji, spoved, transsub-stancijo, celibat odstranil, vpeljal volitev duhovnika po občini, branje sv. pisma za vse, prostost posta. Kaj bo pač prihodnje leto vpeljal ali odstranil ?
Poslano.
Ljubljanska čitalnica je uže poprej založene pesni, ker so bile po večjem že razprodane, na vovo založila in pridjale so se zdaj še nekatere druge pesni, ki se dobivajo po niski ceni pri g. Franc Dreniku.
Dotične pesni so:
I. pola. „Cigani" od F. A. Vogel-na. pola. „Plesalnau, od Abt-a, „Na zdravje" Marschner-ja. III. „Na grobih", „Jamica", „Mrtvaški bledi angelj" od D. Jenko-ta, „Miserere" od Palestrini-a. IV. pola. „Ura' Glinka, „Slovan", od Jos. Vašak-a, in ,,Strunam", od D. Jenko-ta. V. pola. „Na boj", od Ant. Forsterja, ,,Večerna", od Riharja, in Zapuščena", od dr. B. Ipavica. VI. „Pesem koroških Slovencev", od Gerber-ja, „Glas don.o vinski", od Vogel-na in „Soldaška", od dr. Ipavic-a, ..Ruska himna", od Alt xy Lvotfa, in „Moji sablici", od Dav. Jenko-ta. VII.„Samo" od Ant. Forsterja, „Plahe deklice" napev češki VIII. pola. „Ponočni pozdrav", od Ant. Ned ved-a, „Zakletev viharja", od Juli Diirrnera, in „Vošilo", od Skraupa. IX. pola. „Nad zvezdami", od Grundmann-a, „Psalm\ od Fr. Gerbic-a, „Na gomili" in „Pogrebna", od Kreuzerja. X. pola. „Na morju", od Dav. Jenko-ta, „Na pla nine" od Bendelna. XI. pola. Samospevi z gla-sovirom, od Dav. Jenko-ta: .,Kam?", „K slovesu", „Strunam" in „Mornar". XII. pola. „Mla-tiči", „Rožica", od Hermes-a in „Večerna", od K. Wendlev-ja.
Pola 8 „Ponočni pozdrav" velja 28 kraje. Pola 11 „Samospevi" velja 40 kraje. Vse druge pole so po 24 kraje.
Dobo se tudi: „Venec slovenskih narodnih pesni", in sicer: „Partitura za 1 gl. 20 kr glasovi za l gl. 80 kr., skupno toraj za 3 gl.
Dalje se dobo: „Na Preširnovem domu" in velja partitura 70 kr.; — glasi 06 kr., te daj skupno 1 gl. 66 kr. —
Umrli so:
14.	jan. Fr. Gvastia, delavec, 65 1., za jetiko
—	Marija Dacar, 45. 1., za krvnem udarom. — Mat. Gregorin, dacar, 60 I., za prsno vodenico.
—	Spela Ihan, atrežajeva žena, 72 1., za spridc-nimi jetri.
15.	jan. Janez Hodnik, mesarjev otrok, 6 m., za vodeno glavo. — Urša Sever, beračica, St 1 za -želod, rakom.
16.	jan. Kr. Kocjančič, oštiijev otrok, 15 m., za božjastjo. — Jož. Marc, dclavec, 1',) 1., za žo lod. rakom. Kma Krišper, trgovc. hči, 17 1., Marija Jeršek, del. vdova, 51. I., Jan. Zor, dela vee, 26 I., vsi za jetiko. — Val. Bezlan, hlapec, 34 1., za pljučnico.
17.	jan. Fr. Virk, liogov. otrok, 14 mes., Kmilija Langrr, dinrnistova hči, 16 I., oba za ko/ami.
18.	Jož. Klcmcnčič, zasebnik, 48 1., za jet.ko
—	Franca Urh, 34 1., za kozami. Marija Videti, del. otrok, za božjastjo.
19.	jan. Mih. Mam, dtlavcc, 601., za pljuč nico. — Ant. Žurbi, postrež. otrok, 1 I., za oslab-Ijcnjcm. — Julija Jcrše, del. otrok, 21 m., za kozami. — Johana baronovka Zirheim, nunska gospa mati, 77 I., za pljučnico. — Jož. Škrjanec, penz. uradnik, 65 1., za pljučnico._
Listnica vredništva.
G. J. G. v R.! Tudi nam bi bilo ljubši, da bi „Slovenec" že zdaj izhajal vsaki dan. Pa imel bi, če ga damo po 16 gld. na leto, najmanj 2—3 tisuče dolga in ker nima delničarjev, da bi, kakor ,,Narod", od njih novcev životaril, moral bi čez leto dni prenehati.
Naša skrb mora tedaj biti, da vstanoviino dnevnik, ki se bode vzdržal po naročnikih samih, in ne po darcžljivosti, ktere se človek tudi naveliča. Za Vaš svet, na kterega smo tudi žo sami mislili, lepa hvala, in bodemo po njem delali. Jako bi nam bili vstregli, ko bi nam bili imenovali nektere gospode v Vaših krajih, ker jih bolj poznate, kakor mi. Prosimo, da nam tudi Vi ne odtegnete svoje pcmoči!
Eksekutivne dražbe.
24. jan. 3. HI. VVcbcr-jevo iz Zalega loga (1512 gl.) v Loki. — 3. Ant. Žnidaršič evo iz Za-gorice (380 gl.) v Vel. Laščah. — 2. Jožef Po-žar-jevo (1032 gl.) v Senožečah. — 2. Jere Za-lerjcve iz Studenca (1457 gl.) v Ljubljani. — 2. Mih. Gašperlin ovo iz Pošenika (2418 gl.) v Kranji. — 2. M. Jerom ovo iz Podgorice (1841 gl.) v Ljubljani. — 2. J. Vičič-cvo iz Saršice (300gl.) v Bistrici. — 1. Gašp. Vašelj-novo iz Stare oslice (250 gl.) v Loki. — 1. Fr. Grošelj-novo iz Čes-njice (500 gl.) v Loki. — 2. Ant. Neinc ovo i« Ihana (1207 gl.) na Brdu.
Tržna ccna:
		s			B		
	*	v a i	"S*		o •O	.2.	s
Seči	2	o ►	39	M O		"v	"j?
	'3	o K	£	J	s		£
	>	" i	►	*		*	>
Mas'a funt	.	0.4«	0 52	0.50	_	-	
Špeha „	0.42	0.30 0 38		0.34	031	0.36	0.30
Krompirja mern.	1.25	1.50	—	1.00	-	1.00	1.00
Fiž.la „	—	2-3			—	—	—
Le<* e „	—	3 00:	—		—		—
Sen« cent	1.26	t.4o|	—	1.00	—	i.-JO	2 10
Semen, detelja „	2480		—	—			—
Prešiči cent	2300	21.0 t	-	-	—	—	—
Oivedine funt	0.32	0.29	_		0.32	0.30	0.34
Teleti! e „	0.36	O.rtO;		—	0 35	0.32	0.36
jajc za 10 kr.	3	5	3	4	—	—	—
1'ele^i-afirne denarne rcne
21. januatija.
Papirna renta 69 50. — Srebrna renta "4 60. — 18601etno državno posojilo 107 15. — Bankine akcije 986 — Kreditne akcije 241 75. — London 113*56. — Srebro 107.76.— Ces kr. cekini —. —. — Napoleon9.05.
Uonar*h ene cene.
20. januarija. Državni fondi. 6*/» avstrijska papirna renta . .
6*/o renta v srebru......
8rečke (losi) 1854. 1......
„ „ 1860. 1., celi. . . . „ 1860. 1., pol. . . .
Premijski listi 1864. 1.,.....
Zemljisčino odveznice.
Štajarsko po 5%.......
Kranjske, koroške in primorske po 6°
Ogerske po 6'/0.......
Hrvaške in slavonsko po 5% . . .
Sedmogradsko po 5C/,.....
Delnice (akcije).
Nacijonalue banke......
Unionske banke.......
Kreditne akcije.......
Nižoavstr. eskomptne družbe . . .
Auglo-avstr. banke......
Srečke (loži).
Denar. I 69 60 , 74.66 ! 97.— ' 107.— 'l 15.50 139 50
B lago. 69.70 74 80 97 50 107.25 Uli.— 140,—
93.— j 85.— i 74.75 ; 75.50 ; 73 75 1
89.— 75.26 77.— 74 25
Kreditne	po	100 gld.	a.	T.
Tržaške	»»	100 .,	k.	<1.
	t*	50 „	II	• i
Radenske	11	tO gld.	A.	V,
Salmuve	1»	40 „	»»	»i
Palffi-jove	ii	40 „	II	II
Clary-jeve	11	40 „	»i	f*
St. Oenois	ti	40 „	II	1»
Wiudiscbgr;iUove	II	20 „	•»	ti
VValdstein-ova	11	40 „	II	»I
1026 i 1027 128.— 1128.50 243.50 244.-
880,— 885,— 155 25 155.75
167.50 168.50
— m—
| -.- I 53.-24.-35.— ')■>_
I 23.50
31—
| 31.50 j 22.50 30.00 21.-
-1 50 •„ i .60 23.—
Srcbio in zlato.
Ces. cekini
Napoleonsd'or.....
Srebro .......
5.36 6.38 9 08 9.08 — 108.25 ! 108.60
Ljubljani.
Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Natisnili Blaznikovi dediči t