PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, L NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 13 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlen; 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Raka 45-301; Ljubljana «Primorski dr.ivnik*— uprava 60-4045-34.
i Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST sobota, 6. decembra 1947
Poštmua plačana y gotovini Sp^dizione in abbon. postale
Stev. 765
Minili so tisti Časi
Takole piše včerajšnja «Voee 1‘bera» o nedavnem podpisu po-Mbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med Ju-5oslarijo in Bolgarijo dne 27. novembra t. I. v Varni-Evksi-nogradu:
> n...prej, kadar koli so se mo-?**» so se Bolgari in Srbi ubi-tako, da je bila to prava "oslada (che era un gusto).*
In še:
“Danes je mnogo okolnosti, 1 olajšujejo združitev teh dveh norodov, ki sta se kljub skup-noniu korenu svojih jezikov v Oku zgodovine sovražila, ker so Bolgari Mongoli, medtem ko so yoohrvati (!) in Slovenci In-jOtvropejci.* — Nato nadalju 'e» da je podpisana pogodba ^dpogoj za balkansko federa-ki so si jo želeli vsi libe-Wni narodi Evrope in celo sam °szini, ki ga «Voce» nepre-t*no vlači po zobeh in ga tudi " Pot ni mogla pozabiti. ti -Toda sedaj, ko je ta federa-N<* prav za prav le realnost in o so Mazzinijeve želje uresni-j e> sedaj je italijanskim im-vokalistom ta federacija trn v tn bo po njihovem mnenju Posta/a izvor težkih mednarod-h komplikacij». Ubogi Mazzi-' Njegovi samozvani učenci ‘Voj nauk post&vili na glavo! Kako je to mogoče t poZgro 30 razmišljali filozofi »o <^oce> 0 podpisu jugoslo-H^ko-bolgarske pogodbe (ce-, ° dni so previdno molčali J,
ni* Maezimieve folje Pač j/:0 strinjale z njihovo včeraj-“In T°litiko. Končno se je le gj*1(1 modra glava, ki si ni mo-fisfk 'L da se ne k’ spomnila ‘m lepih časov, ko so se slo-p0^ki narodi med seboj tako Cjali, «chb era un gusto» — jj. ‘Janški in nemški imperialist kot mrhovinarji preko ^ novih trupel osvajali in za-'nJevali njihove lastne dežele, Resnični zlati časi!
,.Zat0 ni čuda, da je novim fa-?al°m pri. *Yoco> tako iskreno ,0 20 njimi. Slovanski narodi ,**»«* spoznali enkrat za rfaj.l zločinsko igro vseh impc-nv !z,tlov 0(l romanskega preko kjrvogrskega in> fašističnega, ,s s° vsi nujno propadli — pa * do današnjega angloameri-,e %a'A v tej Igri je bil in je , dnes glavni adut: Divide et •0»)— ^eli in vladaj! Zaneti koij-vo med narodi, da se po-n<w •• meA seb°j, zagospodari nJimi in jih zasužnji!
Itif?0	enostavna	in obenem
o dosledna metoda; vendar Wp	* tisočletja	dobro preiz-
*ii	zla'sti n°d	nami Južni-
'">nu	ani, kier se ie Pred
'trj,ni1 Mussoliniju in Hit-t *ako s‘jain0 obnesla. Ta■
VES DEMOKRATIČNI SVET OBČUDUJE
odločen nastop francoskih Mavcev
Duilesova prisotnost v Pariza pomeni neposredno vmešavanje v francosko politiko - Spopadi med policijo in stavkajočimi
Pariz, 5. — Iz raznih krajev Francije prihajajo še vedno poročila o incidentih. V Marseillu traja stavka že od 12. novembra, v pristani-
razgovor z vladnim predsednikom Schumanom in finančnim ministrom Majerjem:, Poročilo pravi, da se je razgovor nanašal na vpra-
je sprejel Dullesa tudi predsednik republike Auriol.
Agsncija Telepresa komentira Dullesov obisk in pravi, da je treba zadržanje, ameriške reakcije glede na francoski polcžaj smatrati kot poklon stavkajočim delavcem, ki se borijo za kruh in za demokratične svoboščine. Dejansko, kadar je ameriški podtajnik Lovett hotel zagotoviti ameriškim finančnikom, da bodo ZDA takoj, čim bi prišlo v Franciji do sestave komunistične vlade, blokirale vsako pomoč Frandji, je s tem že izrazil strah uradnih krogov, da bi mogli francoski delavci zmagati. Dul leso vo prisotnost v Parizu pa je treba smatrat) kot direktno intervencijo v francosko politiko. Dulles, ki je znan sodelavec mednarodnega fašizma, bo sedaj presodil Schu-
Heu *e krutejša in dosled-a kot kdaj koli prej.
Zato
pa je bil tem doslednej-
ši t„------------------------—,~,-
t0f toliko enostavnejši odgo-<*anio. Mi Južni Slovani ga z dvema besedama: ^ *‘vo in edinstvo! g ratstvo in enotnost — pa 'neia7no med Slovani, temveč w vsemi narodi! Narodi se O* tiwo nikoli pobijali med lejJ'. *fradi tega, ker so bili loeraeri Mongoli, drugi pa In-’at0 °Pej<*> temveč vedno le ker je bilo to v interesu tj; °r,a tretjega. Ta tretji pa je \l^HQ — imperialist — za-\čfya^ec n(irodov. To smo se Vj enkrat za vselej ne sa-??* Slovani, temveč tudi vsi . tlačeni narodi sveta. Raz-ti- le le v tem, da nekateri še kju/:i}!!vedli vseh logičnih za-k°v iz tega spoznanja, ka-b**10 jih izvedli v zadnji na-id ,°*osvobodilni borbi mi. To-k^vajajo jih na vseh krajih it*-' v Grčiji, v Indoneziji, na n«l*kem, povsod.
5 **di na Tržaškem ozemlju ne \ ben imperialist in ne nje-sffltro in novofašistični hla-U ’ niti slovenskemu in tudi ■h* italijanskemu delovnemu tifp*vu z nekaj vrsticami, iz
tvu
llfih
e5a
se razliva žolč onemo-premaganca, prikril, še ^ Pa odvzel vzor bratstva °tnosti bolgarskega in juti ganskih narodov, bratstva, Kk. doseglo novo stopnjo s \ l*?ni omenjene pogodbe, ki istočasno nov udarec % godnemu imperializmu in \f***u tržaškemu hlapcu, lQ,Mkemu iredentizmu.
0,11en'ki padlgn borcem , v Jugoslaviji
S. — Hrvatska vlada Je ^at*’ da 1,0 P°s,av"a spomenike * borcem v osvobodilni vojni v -j .v,l'rn fašizma. Postavili Jih iV	kjer	se	Je	začelo	ljud>
i'1* v^'bo<Ji'no gibanje in kjer so bitke za osvoboditev Ju-
sNt
V,f*. Prvp stlrl spomenike bo-
v Dalmaciji, Liki, Sla-
n Kordunu.
šču, pri železnici in tramvaju. Cest- šanje Marshallovega načrta. Za tem m promet je otezaoceu zarad. barikad, ki so jih stavkajoči napravili ob vhodih v mesto. V Nizzi se je razšisirila stavka na hotele in stro-jarne. Tudi tukaj so ustavili delo vsi nameščenci pri pogrebnih zavodih. V Aix le Provenci je prišlo do težkih izgredov, ko so hoteli stavkajoči zasesti poštno poslopje. Pri tem je bilo več oseb ranjenih. V Toulonu so zasedli delavci tramvajske iremize in bo jih kljub napadu policije obdržali v svojih rokah.
V Bezlersu, Narbonu in Perpigna-nu so se polastili stavkajoči železniških postaj. V St. Etiennu vlada še vedno napetost, tako da je poslala vlada v mesto civilno gardo. V mestu samem, ki je eno najvažnejših industrijskih središč, stavka 50 tisoč delavcev. V severnih predelih Francije je prišlo priv tako na več krajih do spopadov med delavstvom in policijo.
Danes ponoči je prišlo do eksplozij v bližini stanovanja Thoreza in poslanca republikanske strake svobode Clemenceaua, sina nekdanjega vladnega predsednika. Oba napada pripisuje javno mnenje desničarski reakciji.
Predsednik republike Auriol je sprejel voditelje Glavnega udruže-nja dela. Po sprejemu je tajnik Franelion izjavil, da so zastopniki Udruženja šli k Auriolu, da manifestirajo nasprotovanje Glavnega udruženja proti izjemnim zakonom,
Auriolu dovoljuje njegov položaj, da posreduje za ustvaritev ugodnejšega ozračja* ki je potrebno za pogajanja.
Urad Glavnega udruženja dela je izdal poročilo, v katerem poudarja svojo solidarnost z vsemi delavci, ki se borijo za svoje opravičene zahteve. Hkrati protestira proti nastopu policije in vojske
V zvezi a d-cgodkom pri Arrasu je udruženje železničarjev podvze-lo samostojne poizvedbe in ugotovilo, da so saboterji v zvezi z de-golistl, ki so morali zelo dobro poznati terenske prilike, da so zbrali ravno takšno točko prage, da Je bila katastrofa neizogibna. Manevri reakcije, ki se poslužuje v svoji besnosti proti komunistom laži in obrekovanj, izražajo razpoloženje vladnih krogov, ki ji-mi še do danes ni uspelo, da bi zadušili stavkovno gibanje.
Nastop francoskega delavstva je vzbudil -po vsem svetu spoštovanje in občudovanje. Iz vseh dežel prihajajo francoskemu levičarskemu tisku, delavskim organizacijam in njihovim voditeljem priznanja za ooločen nastop francoskega delavstva v korist njihovih zahtev in interesov svetovne demokracije in rpiru. Tudi pokrajinski odbor kovinarskih sindikatov v Londonu je sprejel včeraj resolucijo, v kateri edobrava nastop francoskih s’ndi-ke.tov in izraža ogorčenje angleških delavcev proti izjemnim zakonom, ki se jih hoče poslužiti francoska vlada. Končno potrjujejo angleški kovinarji svojo solidarnost z vsemi stavkajočimi.
Poslanik Dulles Je imel danes
man-ovo vlado in postavil De Ganila kot zastavonošo «ameriške stranke*.
Glede Auriolovega razgovora z zastopniki Glavnega udruženja dela je Schuman izjavil, da so ga predstavniki udruženja prosili, naj uporabi svojo ustavno pravico in zahteva, naj zbornica izvede tako zvano drugo čifcanje Izglasovanih zakonskih osnutkov, da pa je Auriol odklonil to prošnjo.
Nameščenci ministrstva za delo, poljedelstvo, trgovino, industrijo in prehrano bodo v ponedeljek in torek stavkali. Ce pa vlada ne bo sprejela njihovih zahtev, bodo s stavko nadaljevali.
Voditelji raznih sindikalnih organizacij v New Torku so na posebnem sestanku soglasno sklenili, da bodo organizirali pomoč v korist francoskim delavcem v njihovi borbi proti zmanjšanju življenjskega standarda in proti poskusom vlade, da bi zatrla delavske organizacije.
Maršal Tito t Budimpešti
Budimpešta, 5. — Uradno poročajo, da bo jutri prispela v Budimpešto jugoslovanska vladna delegacija pod yodstvcm maršala Tita.
Iz Beograda poročajo, da je maršal Tito odpotoval nocoj v Budimpešto. V delegaciji so: Aleksander Rankovič, Milovan Djilas, Sreten Zujovič in Boris Kidrič; dalje Vladimir Velebit, generali Rudi Peto-vaii in Zvonko Bakič ter polk. Gustav Vlahov.
Delegacija bo ostala v Budimpešti tri dni in začeli bodo razgovore za sklenitev prijateljske in zavezniške pogodbe med Madžarsko in Jugoslavijo.
ZAKON O OPCIJI
m državljanstvu na ozemlju, priključenem k Jugoslaviji
Kongres partizanov v Rimu
Rim, 5. — Jutri se bo v Rimu začel p*vj kongres italijanskih partizanov. Udeležile se ga bodo tudi delegacije t® (Francije, Sovjetske zveze, Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Nzozemske, Luksemburga, protifrancove Španije in Tržaškega ozemlja.
Graditev ceste
Solkan-Sempeter
Ajdovščina, 5. — Pripravljalna dela za graditev nove ceste Solken-Sempeter, ki bo dolga 5 km, gredo h kraju. Te dni sta prispeli na kraj dve mladinski brigadi, ki ju sestavljajo mladinci iz vseh republik.
Beograd, 5.	— Prezidij ljudske
skupščine FLRJ je razglasil zakon o državljanstvu na ozemlju, ki je bilo priključeno Jugoslaviji na podlagi mirovne pogodbe z Italijo. Zakon se glasi:
Cl, 1. Osebe italijanskega državljanstva, ki so imele 10. junija 1940 bivališče na ozemlju, ki je bilo priključeno Federativni ljudski republiki Jugoslaviji na podlagi mirovne pogodbe z Italijo, kakor tudi njihovi otroci, ki so bili rojeni po tem dnevu, pridobijo s 15. septembrom 1947, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba, zvezno državljanstvo FLRJ kakor tudi državljanstvo ljudskih republik, na ozemlju kater h je kraj, v katerem so imeli 10. junija 1940 svoje bivališče.
Ce prizadeti pripada narodnosti kake druge ljudske republike in ne tiste, katere državljan bi postal na podlagi prejšnjega odstavka tega člena, lahko v roku 6 mesecev od uveljavitve tega zakona poda izjavo pred pristojnimi oblastmi v smislu 6L 3 tega zakona, da želi postati državljan one republike, h katere narodnosti pripada. V tem primeru se bo smatralo, da dotični
postane državljan omenjene republike s 15. septembrom 1947.
To pravico imajo vsi, ki v roku 6 mesecev od uveljavitve tega zakona dovršijo 18. leto.
Cl. 2. Osebe, ki so omenjene v prvem odstavku prejšnjega člena, in katerih občevalni Jezik je italijanski .n ki so do uveljavitve mirovne pogodbe z Italijo dovršil!
ctu bo moral iviak etui priti zopet v Istro tn. tam izjaviti, da si pridržuje italijansko državljanstvo. No, iz gornjega zakona je točno razvidno, da bodo r\si esuli lah-ko podali svoje izjave o tem naj-blžjemu jugoslovanskemu predstavništvu, v Italiji.
Tetko bo vsem esulom in njihovim zagovornikom še enkrat jasno, da notni Jugoslavija, ne uganja ni-
18. leto, kakor tudi osebe, ki niso kakršne «trap polet, ter da je, vse dosegle te starost!, pa so poročeno, I takšno in podobno pisanje, kakor imajo pravico opcije za italijansko J vedno le sistematično blatenje in državljanstvo v roku enega leta od ^ hujskanje, ki je to pot vnovič raz-
Solidarnost delavcev FLRJ s francoskimi delavci
" Beograd, 5. — Glavni odbor zveze jugoslovanskih kovinarskih delavcev je poslal francoskim kovinarskim delavcem, ki stavkajo, brzojavko, v kateri se poudarja, da Jugoslovansko delavstvo sledi s simpatijo borbi francoskih delavcev za izboljšanje življenjskih pogojev. V brzojavki poudarjajo, da so francoski delavci ponovno na čelu gibanja za obrambo demokratičnih svoboščin v svoji državi in se borijo za obrambo republikanskih ustanov ter za neodvisnost Francije, ki jo ogrožajo ameriški imperialisti, podpirani po francoski reakciji.
Stalinov poziv železničarjem
Moskva, 5. — Genefalisim Stalin je pozval sovjetske železničarje, naj pravočasno izročijo žito CSR. Vsak dan bodo izročili pet vlakov potnih žita za skupno 2500 ton.
Češkoslovaška vlada pripravlja zakon, na podlagi katerega bo tretjina efektivnih vojakov zaposlena pri delu v rudnikih in na po’ju. Za to delo bodo vojaki plačani na podlagj sindikalnih plač.
Parnrk »Partizanka*1 prispel v Split
Split, 5. — Na j več ji jugoslovanski parrik «Part:zanska», ki lahko pelje 650 potnikov in ima hitrost 20 milj na uro, je prispel v Split. Cez nekaj dni bo parnik odpotoval v Avstralijo, od koder bo pripeljal v domovino skupino Jugoslovanskih izseljencev.
Ostavka iranske vlade
Teheran, 5. — Zaradi ostavke vseh članov iranske vlade ima ministrski predsednik Ghavam namen sestaviti «vlado reform*. Toda opozicija, ki je y zbornici ravna tako številna kakor vladna stranka, zahteva ostavko Ghavama, ker ni zmožen izvesti potrebn h reform.
Lovett odkrito priznava
vmešavanje ZDA v zadeve Italije
V ZDA se iiojijo naraščajoče sile demokratičnih množic v Italiji in Franciji -Velike demonstracije v Miianu in Rimu proti dolarski vladi - V Milanu je policija odkrila fašistično' teroristično organizacijo - Zaradi naraščajoče brezposelnosti išče vedno več delavcev iz Italije zaslužka v inozemstvu
Washington, 5. — Državni podtajnik Robert Lovett je izjavil, da gsnutek zakona za nujno pomoč Italiji in Franciji vsebuje klavzule, na podlagi katerih bi bl’a sleherna pomoč ZDA lahko ukinjena, če bi ena ali druga teh držav prišla pod oblast komunistov. Pripomnil je, da je naloga kongresa preučiti, ali j® besedilo v tem oziru dovolj jasno.
V zvezi s tem je neka am riška Osebnost izjavila, da se to ne sme razlagati v tem smislu, da bi ameriška viada v takem primeru samo ukinila pošiljanje živil in surovin. Ta oseb ■ je pripomnila, da je vlada ZDA mnenja, da so neredi v Franciji bolj ostrega značaja kakor v Italiji. Mnenja pa je. da je položaj v Italiji nevarnejši, ker komunisti ki jih podpirajo Nenni-jevi socialisti, ne tvorijo ločenega bloka.
V Washington se torej bojijo, da bi predvsan v Italiji lahko prišlo do uporniškega gibanja, ki bi se lahko razširilo na Francijo. Na vprašanje, kako bi se v takem primeru zadržaLa vlada ZDA, se je omenjena osebnost sklicevala na besede, ki jih Je izgovoril Marshall prod svojim odhodom v London: «Zavedamo se resnosti napadov prot: nam, v kolikor predstavljamo branik zapadne civilizacij*. N.smo slep’ pred obliko, ki jo ti napadi zavzemajo, In nimamo namena stati ob strani in gledati razkroja mednarodne skupnosti, kateri pripadamo*.
Saragat in predstavnik repub’1-
OB TRETJI OBLETNICI „KRVAVE NEDELJE" V GRČIJI
Urško ljudstvo se odločno bori proti ameriškemu okupatorja
Politika terorja grške vlade uživa podporo ameriškega poslaništva -Monarho fašisti pripravljajo novo preganjanjemakedonskihSlo vanov
Atene, 5. — Ob tretji obletnici «krvave nedelje*, 3. decembra 1944. je radio grške demokratične vojake poudaril, da je grško ljudstvo v decembru 1944 prijeip za orožje, zato da brani domcv.no prot; novi invaziji anglosaškega imperial zrna, k: Je bila podobna mnnki ;nzazijl leta 1941 in morda še hujša od one.
Pod pretvezo zavezništva so An-gksaksi pogaz li ves pomen in vso važnost berbe grškega ljudstva protj fašizmu in so prišli v Grčijo kot prav! naslednik; nemškega fašističnega zavojevalca, k; ga Je grško ljudstvo po krvavih borbah izgnalo. Grško ljudstvo je začasno zgubilo to borbo, ker ru bilo že pripravljeno, da bi Jo spremenilo v zmago; teda to ljudstvo ni premagano in njegova borba se nenehno nadaljuje. V treh letih borbe Je grško ljudstvo zopet ustvarilo svojo ljudsko vojsko. S s ojo borbo Je ljudstvo izločilo ang'ešk‘ ,mperlal‘zem in se sedaj odločno bor; proti ameriškemu okupatorju ter notranjim Izdajalcem, ki nadaljujejo delo generala Scobte in Papandreuja.
Grški tisk piše, da špekulanti vedno V večji meri izvažajo g-šk! kapital v inozemstvo. Tako so nekateri grški veleindustrije! protizakonito izvozili v inozemstvo za 900 milijonov dolarjev kapitala, s katerim so kup 11 veliko tovarno sukna. Pred kratkim so razn: trgovci odnesli iz države nad 250 tisoč dolarjev. Celo monarhofašistič-n! t!.sk obsoja tako početje.
Iz vsrh krajev Grč je poročajo o naraščajočem terorju monarho-
fašistov, ki so tudi sprožili gonjo o tako imenovani «slovanski nevarnost:*.. Kakor pri prejšnjih ofenzivah tako pripravljajo tudi sedaj mo-nr.rhofašistične oblasti zločinsko preganjanje slovanskega prebivalstva v Egejski Makedcmji. Vzrok temu je, da je slovansko prebivalstvo. k; je zvesta demokratičnim načelom, ohranilo prijateljstvo in ljubezen do grškega ljudstva in demokratične vojske, s katero se skupno bori za svobodno in demokratično Grčijo.
Ameriška revija »Nation* je objavila članek pod naslovom: «Po lom v Grčiji — plod Trumanove doktr ne». V članku Je rečeno, da Truman na seji kongresa 30. novembra ni omenil, da je od proglasitve njegove doktrine do danes terpr v Grčiji vedno naraščal. Truman ni govoril o umpr h demokratičnih državljanom o glavah ubitih partizanov, ki jih razstavljajo na trgih ter Jih nasajene na pa.:cah nosijo pred četami vojske v operacijah proti partizanom
Članek nadaljuje, da je grlka vlada sama izrecno priznala, da njena p01*tika terorja už#va vso podporo ameriškega poslaništva v Atenah. Dalj« pravi članek, da je ameriško zunanje ministrstvo spremenilo Sofulisovo vlado v tolpo, kjer pravladujejo tisti, ki so že leta 1946 organizirali v Prlaoonesu desničarske terorist čne tolpe.
Bivšj grški minister za delo in predstavnik EAM-a v inozemstvu Forphyriofenis je v Budimpešti po radiu izjavil, da so razne ameriške politične in gospodarske komisije
prevzele nalogo kolonizacije Grčije ;n da brez podpore teh m sij ne bi mogli grški kvizlingi ostati na oblasti,
Poudaril je tudi težek položaj delovnih množic na področjih, ki Jih nadzorujejo Američani. Predstavnik EAM-a je končno izjavil, da je dolžnost vseh demokratov pomagati grškemu ljudstvu, ker je borba tega tudi stvar vseh demokratičnih držav in vseh narodov, k; ljubijo svobodo.
Ameriške bojne ladje
Cangkajšku
Nanking, 5. — V obveščenih‘kro-gh javljajo, da bodo v ponedeljek podpisa!; v Nankingu dogovor za prodaja Kitajski ameriških bojnh ladij. Gre za 44 edinic, majhne in srednje tonaže.
Turki v Bolgariji
uživajo vse pravice
* Sofijo, 5. — Voditelj bolgarskih muslimanov Osmanov je objavil pleimo, v katerem izraža voljo muslimanov v Bolgariji, da podpirajo program Domovinske fronte, ki Je zajamčila narodnim manjšinam polno svobodo, ki je za časa fašističnih režimov v Bolgariji nikdar niso imeli. Prej so imeli samo 490 turških šol, eadaj pa jih je 984. Končno je Osmanov zagotovil, da bo turška manjšina v Bolgariji dala »voj prispevek pri obnovi Bolgarije.
kancev Pacdarda pa se ni-č ne ozirata na to nesramno vmešavanje v notranje zadeve Italije in se še dalje pogajata z De Gasperijem za vstop v njegovo dolarsko vlado, kjer bosta postala častna demokristjana.
Italijansko delovno ljudstvo p« Še vedno odločno nadaljuje »vojo borbo za izboljšanje življenjskih pogojev. Danes je večja množica, priredila demonstracijo na milanski borzi proti špekulantom, ki ro v obilni meri odgovorni za, današnji položaj. V Ostiji so delavci proglasili stavko, ravno taljo nameščenci zavoda za socialno skrbstvo v Enni. Dalje so napovedali stavko za torek železničarji v Peruggii.
V Rimu in v nekaterih mestnih okrajih so bile danes velike demonstracije proti brezposelnosti. V Ostiji so, kakor rečeno, napovedali splošno stavko, ki je zvečer prenehala, ker je minlbter za javna dela zagotovil da bo odredil naj začnejo z javnimi deli. Demonstracije so bile. tudi po raznih rimskih, ulicah in promet je bil nekaj ur na več krajih prekinjen. Posegla je vmes policija, ki je tudi streljala. Bilo je nekaj delavcev ranjenih.
Spričo brezbrižnosti vlade, da bi se resno lotila obnove In konstruktivnega dela, brezposelnost vedno bolj narašča In sili delavstvo na izseljevanje.
Na podlagi podatkov ministrstva za delo je bilo od 1. januarja do 30. novembra t. 1. poslanih v inozemstvo 65.699 delavcev. Od teh je 24 tisoč 519 odpotovalo od 1,- januarja do 31. maja, 41 180 pa od 1. julija dalje. Te številke kažejo, da se je v drugem polletju izselilo dvakrat toliko delavcev kakor v prvem. Razen tega je bilo v Švico poslanih na podlagi individualne pogodbe 116 tieoč 618 delavcev. Ce upoštevamo Individualne izselitve, se skupno število lahko zaokroži na 200.000.
Iz Milana poročajo, da so v zvezi z atentatom na tamkajšnji sedež KP odkrili fašistično teroristično organizacijo. Areiirali so več oseb, ki so priznale, da so sodelovale pri atentatu in od katerih pripadajo nekatere MSI.
Ameriška »pomoč" -ukrep proti komunizmu
lVashington, 5. (Telepresa) — Med razpravljanjem v predstavniškem domu o nujni pomoči Evropi je demokrat Eugene Cox izjavil, da so med njegovim obiskom v Evropi samo Nemci pokazali, da cenijo ameriško porfioč. Dejal je, da so Angleži izredno občutljivi, Francozi pa nehvaležni. Razni predstav niki pa so skušal dokazati, da predstavlja pomoč Franciji, Italiji in Avstriji «dober posel*.
Cox Je dalje Izjavil, da pomoči Evropi ni smatrati kot človekoljubno dejanje, pač pa kot varnostni ukrep proti «šlrjenju komunizma*. Pripomnil je, da je bil »največji zločin* proti človeštvu šibka politika Roosevelta do Sovjetska zveze.
Neki drugi «protikomunijt» — republikanec Bridges je zahteval, naj vlada izvede preiskavo o dobavah Sovjetski zvezi za leto 1947. Zagrozil je, da se bo njegova skup’na vzdržala glasovanja za pomoč Evropi, če ne bodo objavili imen tistih- hi odgovorni za dobave Sovjetski zvezi.
kar predstavlja približno 18% vsega češkoslovaškega uveza in izvoza.
Čeprav cena žita na svetpvntm trga stalno narašča, je poudaril LcbL je odstopila ZSSR Češkoslovaški žito po zelo ugodnih pogojih in po mnogo nižjih cenah, kakor so na svetovnem trgu.
Minister Lebl je poudaril, da bo CSR s tem dogovorom, kakor tudi z dogčvori, ki ilh je sklenila s Po’jsko, Jugoslavijo in Bolgarijo, zadostila 40% svoji zunanji trgovini.
Jugoslovanska mladina na delu za obnovo
Beograd, 5. — Letos je ljudska mladina Jugoslavije bila udeležena pri 59 , mladinskih akcijah, skupno r.e je teh akcij udeležilo nad 277 tisoč mladincev in mladink. Razen tega je mladina zgradila prego Sa-mac-Sarajevo, 78 km gozdnih poti in 85 km gozdnih železnic v vseh ljudskih republikah.
Dalje je mladina zgradila tovarno strojev v Železnikih, progo Nik-šič-Titograd, tovarno strojev pri Zagrebu in več modernih cest. Mladina je tudi Izsušila dolino Struml-ce, tako da so pridobili 11 ha orne zemlje.
Včeraj je bilo v Beogradu veliko zborovanje ob odhodu pet mladinskih delovnih brigad, ki so bile dva meseca na delu za Novi Beograd in bodo sedaj gradila nov nasip ob Donavi,
Nova bolgarska ustava
Sofija, 5. — V Sofiji so slovesno proslavili odobritev nove ustave. Ogromna množica je navdušeno pozdravljala predsednika vlade Dimitrova, ki je poudaril, da je bilo z odobritvijo nove ustave izvršeno veliko delo, ker ustava potrjuje pridobitve bolgarskega ljudstva.
stopitve v veljavo mirovne pogodbe.
Vsi, ki se poslužijo te pravice, bodo ohranili italijansko državljanstvo dn jih bodo smatrali, kakor da niso pridobili državljanstva FLRJ na podlagi prvega čl tega zakona.
Opcija očeta ali dpcija matere, če Je oče mrtev, ima za posledico opcijo otrok, k! niso še stari 18 let in k; niso poročeni.
Opcija moža nima za posledico opcije žene.
CL 3. Izjavo o opciji mora podati prizadeta oseba pred izvršilnim odborom okrajnega ljudskega odbora, oz. mestnega odbora, na čigar ozemlju ima dotična ojeba bivališče; če pa nima bivališča, tam, kjer je pristojna na dan opcije.
Osebe, ki nimajo ne bivališča in ne pristojnosti na ozemlju FLRJ, morajo padati izjavo o cpciji pred r.ajbltžjim d plomatičnim predstavništvom FLRJ.
'CL 4. Notranje minstrstvo FLRJ lahko pozove osebe, ki na podlagi tega zakona optirajo za italijansko državljanstvo, naj se preselijo v roku enega leta od dneva, ko so se poslužili opcije.
CL 5. Pooblašča se notranji minister FLRJ. da sporazumno z ministrom za zunanje zadeve FLRJ i*da potrebne odredbe za izvajanje tega zakona.
CL 6. Ta zakon stopi v veljavo 8 dn, po objavi v uradnem listu FLRJ.
Vswi esulom, ki čitajo tVoce literat, bo — ko bedo prtiitali tekst tega aakotta — prav gotovo laie pri duši. Nekaterim mogoče tudi ne bo prav, da je Jugoslavija točno postopala po predpisih mirovne pogodbe z Italijo in v določenem roku izdala zakon o opciji. eVooe li-bera» je namreč pisala, da je ta zakon nič manj in nič več kot — ,uxvadna strappola» ali po naše —
part.
Pisali so namreč (neki GiuricinJ,
krinkano. (Po vsem tem pa «Vocet še zahteva dovoljenje za prodajo v istrskem okrožju! Očitno ji ni dovolj, da vodi za nos svoje somišljenike v Trstu,
Državljanstvo FLRJ
za bivše emigrante iz J. K.
Beograd, 5. — Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je objavil tudi zakon, ki spopolnjuje določbe zakona o državljanstvu FLRJ.
Osebe, ki po narodnosti pripadajo enemu od jugoslovanskih narodov ;n ki so po vojni 1914-1918 kot emigranti prišli iz Italije v Jugoslavijo, imajo pravico do 30. junija 1948 izjaviti, da sprejemajo jugoslovansko državljanstvo, če na dan, ko podajo to izjavo, imajo bivališče na ozemlju FLRJ. To pravico imajo vsi. ki bodo do 30. Junija 1948 do-polnili 18 let,
Ta izjava se mora podati pred Izvršilnim, odborom okrajnega ali mestnega odbora, na čigar ozemlju ima prizadeti bivališče na dan, ko to izjavo poda.
Tisti, ki po narodnosti pripadajo enemu od narodov Jugoslavije in ki so se prod 10. junijem 1940 laselul z ozemlja, ki je pripadalo Italiji in ki je sedaj pripadlo Jugoslaviji na podlagi pogodbe z Italijo, v kako drugo državo, imajo pravico, ki pri-tlče zgoraj omenjenim osebam.
Izjavo morajo podati pred naj-bl žjim diplomatsko - konzularn-m predstavništvom FLRJ.
Obnova na Madžarskem
Budimpešta, 5. — Na seji vrhovnega gospodarskega sveta so sklenili, da bodo v decembru vložili 90 milijonov goldinarjev za stroške v okviru triletnega gospodarskega načrta. Od tega je določenih 26 milijonov g»!dinarjev za poljedelstvo, 26 za industrijo, 21 za obnovo cest, mostov in železnic in 12 za gradnjo stanovanjskih hiš.
Zahteve koroških Slovencev
so povsem upravičene
Dr. Leontlč poudarja unravičenast jugoslovanskih zahtev v zvezi z mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo
London, 5. — Jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Ljubo Leon-tič je raam izjav, ki smo jih priobčili včeraj, podal angleškim in tujim novinarjem še naslednje. LeCnt.č je_ poudaril, da sledijo jugoslovanski narodi pozorno konferenci štirih zunanjih, ministrov in to zaradi tega, ker je Jugoslavija zaradi nemškega napada mnogo trpela in ker Je ;nteresirana na vprašanju miru z demilitarizkano in denacificirano Nemčijo. Jugoslovanska vlada zato smatra, da b-' bila s podpisom demokratičnega m ru od stran; odgovorne centralne vlade enotne Nemčije vzeta prrtide-mok.atičnim nemškim elementom vsaka podlaga za pangermanistlčno !n imperialistično propagando ter misel *na vsako revanšo. Prav tako zanima Jugoslavijo tudi vprašanje
Harriman ali Molotov
Izjave Molotova v zvezi z osrednjo nemško vlado ~ Bidault je na seji obrazložil stališče francoske vlade
London, 5. — Na današnji seji konference zunanjih ministrov je Bidrult podal stališče francoske vlade glede gospodarskih načel, na katerih naj sloni nemška mirovna pogodba. Bidault je izjavil, da se Francija ne protivi gospodarski obnovi Nemčije, niti normalna višini življenjskega standarda nemškega naroda Francija zahteva samo to, da se nemške zaloge in naravni viri ne uporabijo’ za nov napad in da obnova Nemčije ne bo uživala prednosti pred obnovo zavezniški dežel. Zato zahteva Bidault poseben režim za Porurje, ki naj se omeni v m.-rovni pogodbi.
Nadalje je Bidault poudaril, da mora Nemčija prispevat: k obnovi zavezniških dežel z reparacijami. Nemčija ne sme biti tudi breme zasedbenih držav in mora .iz lastnih sredstev doprinesti k ravnovesju trgovinske bilance z inozemstvom. Francoska vlada se ne protivi gospodarski enotnosti Nemčije, toda s tem se ne misli odreči posebnemu režimu v Porurju in v Porenju ter zahtevi, da ostane Posarje v gospodarskem m valutnem območju Francije.
Za Bidaultom je govoril Marshall, ki je v zadregi izjavil, da so tud; ZDA za ustanovitev začasne nemške vlade, k; bi upravljala Nemčijo brez tujih vplivov. Marshall se je zavzemal tudi zato, naj bi se točno določila višina cospo-darskih bremen, ki J'h bo morala
ZSSR odstopila žito CSR po zelo ugodnih cenah
Praga, 5. — Češkoslovaški pooblaščeni minister Lebl, ki je v Moskvi vodil pogajanja z ZSSR zg med-edojne dobave blaga, Je izjay.l, da bo CSR uvažala v ZSSR v prvi Vrsti surovine, ki bi morale biti drugače kupljene na tržišklh dolarskega področja, in ki jih večkrat n ti nc b. mogli dobiti. Uvoz in izvoz bo presegel 5.5 milijard kron:, i Nemčija prevzeti ter da bo reba 1 Malolovlje trditve.
določiti razmerje med nemško vlado :n zavf zn šk.m kontrom.m svetom, kakor tudi pogoje za zagotovitev varnosti Evrope, da s* na ta način prepreči morebitni nov nemški napad.
Za tem je povzel besedo Molotov, ki je predočil ostalim, tram ministrom, da njihove vlad« niso doprinesle dovolj za industrijsko obnovo v rjihovlh zasedbenih conah. Medtem ko znaša proizvodnja v ar.gloameriški coni samo 35% od predvojne, znaša v sovjetski ceni 52%. Nadalj« jj Molotov opozoril svoje tovariše, da predvideva celo Hnrriroancpv načrt nujno ustanovitev centaalne nemške vlade. Molotov jih je ironično1 vprašal, kdo ima prav, Harriman ali Molotov? Harriman Je celo izjavil, da Jei prepozno ustanavljati nemško federalno vlado Medtem ko daje Marshall prednost gospodarskim vprašanjem, tako je nadaljeval Molptov, poudarja Harriman predvsžm potrebo ustanovitve centralne vlade.
Molotov je očital zapadnim velesilam, da se nočejo ravnati po potsdamskih sklepih In da je bila naloga zunanjih ministrov ustanov tl gospodarsko enotnost Nemčijo. Tudi kontrolni svet v Berlinu ni storil ničesar, ker so Angloameričanl sprejeli sklepe, ki so kršili moskovski dogovor. Uspeh je bil ta, da znaša proizvodnja v angloamerišk' coni manj kot; v sovjetski.
Marshall in Bevln nista našla argumentov da bi lahko ovrgla
likvidacije vojne škode, ki jo Je Nemčija povzročila v zavezniških državah, zlasti pa na jugoslovanskem ozemlju.
Jugoslavijo zanima tudi londonska konferenca glede priprave mirovne pogodbe z Avstrijo. Poleg tega, da gre tu za soseda, ki že stoletja ogroža naše narodne meje, je služila Avstrija kot oporišče za H tlerjev napad proti Jugoslaviji. Avstrija je aktivno sodelovala v vojni proti Jugoslaviji, in sicer z velikim številom svojih vojakov, pr* čemer je dala na razpolago Hitlerjevim napadalcem tudi ,es svoj civihJi in vojaški aparat, s katerim je zasedla m izvajala pritisk na Jugoslavijo.
Leont č je nadaljeval, da je bil del jugoslovanskega ozemlja priključen po nemški okupaciji avstrijskim pokrajinam, medtem ko so Dunaj, Gradec in Celovec vodili upravo zasedene Slovenije. Vsa jugoslovanska podjetja industrije, banke, hranilnice, zadruge itd. so bile vključene m podrejene avstrijskim centralam, ki so gospodarsko izkoriščale Jugoslavijo.
Poseben interes pa ima Jugoslavija na mirovni pogodbi z Avstrijo zaradi dejstva, ker ima Avstrija pod svojo oblastjo še vedno del jugoslovanskega narodnega ozemlja, in sicer slovenski del Koroške, katere prebivalci so se borili za osvoboditev ob strani zaveznikov. Značilno je’ da so bili edino koroški Slovenci tistd, ki so v smislu moskovske izjave prijeli za orožje in doprinesli žrtve. To obvezuje zaveznike na poseben način in daje Jugoslaviji vso pravico, da sodeluje direktno pri sklenitvi mirovne pogodbe * Avstrijo. Jugoslavija ne pričakuje samo tega, marveč Je prepričana, da bodo vse njene zahteve tudi sprejete.
Končno je Leontič poudaril, da so zahteve koroških Slovencev opravičene tudi tearadl bega, ker je znano, da je 1 milijon in 300 tisoč avstrijskih vojakov sodelovalo v vojni na Hitlerjevi strani in da so tl Avstrijci v veliki meri odogovor. ni za 1 milijon 700 tisoč Jugoslovanskih vojnih žrtev. Ce bi se to ne zgodilo, potem b: se smatralo, da hočejo zavezniki nagraditi Avstrijo za njeno sodelovanje v vojni na strani Nemčije, za vse njeno nasilno germaniziranje in za zatiranje koroških Slovencev. Zato zahteva Jugoslavija priključitev slovenskega dela Kcroške k Jugoslaviji, prav tako tudi plačilo reparacij in povrnitev njene imovine, rešitev vprašanja beguncev, izročitev vojnih zločincev, rešitev sovražnikovega imetja v Jugoslaviji jn varstvo slovenske manjšine v kolikor bi ostala v mejah Avstrije.
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 2 —
6. decembra 1947.
Ustanovni kongres ZAM-a
bo demokratična mladinska manifestacija
V sredo bo desetine in desetine mladinskih delegacij iz tovarn, sektorjev in šol prinesle protestne resolucije na okupacijsko VU. Vse te protestne resolucije bo sprejeli mladinci in mladinke na predkongresnih konferencah zaradi odklonitve dvorane, kjer naj bi bil ustanovni kongres ZAM za Tržaško ozemlje. Slične resolucije, v katerih mladina obsoja protidemokratično politiko okupacijske VU, Je mladina poslala tudi SvetoviU zvezi demokratične mladine v Pariz.
Medtem pa se mladina z veiikim navdušenjem vsepovsod udeležuje predkongresnih konferane, na katerih voli delegate, ki jo bodo zastopali na ustanovnem kangresu. Vsa ta predkongresna dejavnost, ki se zrcali v kulturnih prireditvah, v tekmovanjih atenčasov in širjenju demokratičnega tiska pa dokazuje, da bo ustanovni kongTes antifašistične mladine Tržaškega ozemlja popolnoma uspel ne glede na to, da nekateri krogi strem’jo za tem, da bi z vsemi sredstvi to preprečili. Kljub vsemu bo ustanovni kongres ZAM največja mladinska manifestacija, kar jih je kdaj koli bilo v Trstu.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Vrnite samoupravo
socialnemu zavarovanju, ki jo je nasilno zatrl fašizem
Pred ča^om smo poročali o ne- prvorazrednih ambulantah in v
Zopet dva oborožena »patriota" pred sodiščem
Višje zavezniško sodišče pod predsedstvom majorja Baylissa je včeraj zopet sodilo dva mladoletna izprijenca, ker jima je policija našla orožje. Prvi, Alojz Ligotti je imel pri aretaciji ročno bombo tipa «OTO». Drugi pa je imel celo brzostrelko tSTENn in sarier s 64 naboji. Kakor je običaj ob takih prilikah, je tudi včeraj sodišče ugotovilo, da sta obtoženca mladoletna in ju je zato obsodilo samo na 2 leti poboljševalnice.
Pesmi o tako zvani mladolelnosti smo že siti,, skrajni čas je, da bi sodišče končno le resno nastopilo proti takim mladoletnim zločincem in jih kaznovalo tako, kakor to zaslužijo. Kajti taki izgovori o mla-doletnosti so le običajen povod, da se zločinci lahko umaknejo rokam pravice. Poleg tega se pa tudi dogaja, da z raznimi prizivi, ki jih nato vložijo zagovorniki, prihajajo izprijenci zopet na svobodo. Demokratično javnost, ki ve, kam to vede, zahteva, da se mladoletni patrioti pošteno kaznujejo, kajti zanje je edino le pripraven prostor za zamreženi mi okni.
VU in šola vPrebenhu
Prebivalci vasi Pretenek in Sv. Socerb so poslali guvernerju v Do-'-ni posebno p.smo, v katerem predlagajo prenos sedeža svoje ljudske šole iz Sv. Socerba v Prtbtnek.
Pred razmejitvijo med Tržaškem ozemljem in Jugoslavijo so imele vas: Kastelec, Sv. Socerb -n Pre-benek skupno ljudsko šolo s sedežem v Socerbu, ki leži na sre-d šču šolskega okoliša Ker j« po no?; razmejitvi Kastelec pripadel Jugoslaviji, je ostala ta šola samo za Socerb m Prebenek. Ker pa Je več na otrok, ki obskuje to šolo, iz Prebenka, k; se nahaja na področju A Tržaškega ozemlja, so p-ebi-valci obeh krajev sporazumno sklenili, da bi prenesli sedež šole v ta kraj. Zato je prebivalstvo pozvalo guvernerja občine Dolina, da naj ukrene vse potrebno pri šolskem odseku VU, da b) prišlo do otvoritve te šole v Prebenku.
Dijaki srednje tehnične šole v Kopru se pridružujemo žalosti tovariša upravnika Eizaila, ki je te dni nenadoma izgubil svojega ljubljenega očeta. Obenem izražamo naše globoko in iskreno sožalje.
vzdržnih razmerah pri socialnem zavarovanju v Trstu, kjer je vpisanih na tisoče zavarovancev de-* lavcev, kmetov, obrtnikov in intelektualcev. Opozorili smo tudi Vojaško upravo na razne nepravilnosti, obenem pa pokazali, kako bi bilo treba to vprašanje pravilno rešiti v zadovoljstvo zavarovancev ter s tem v občo korist. V tem pogledu ni bilo doslej storjeno še ničesar pozitivnega. Nasprotno, nepravilnosti se ponavljajo in socialno zavarovanje postaja eno izmed oporišč italijanskega šovinizma v Trstu in orodje reakcionarnih tržaških krogov v roki proti delovnemu tržaškemu ljudstvu.
Po nekaterih ustanovah, kot na pr. pri železniški in poštni upravi, je sioer vojaška uprava postavila svojega posebnega uradnika zsto, da upravlja ločeno posle za Tržaško ozemlje. Uprava socialnega zavarovanja ni v tem pogledu še ničesar ukrenila. Ni se niti pobrigala za to, da bi se ukinil fašistični zakon iz leta 1943., po katerem je ta ustanova pripadla centralnemu godalnemu zavarovanju, ki Je imelo za Italijo sedež v Rimu. Kot je prej fašistični sistem postavil svo-jiga komisarja, tako je uprava socialnega zavarovanja sporazumno z VU nastavila ravnatelja, ki je znan kot zagrizen italijanski šovinist ter eksponent De Gasperijeve Imperialistične politike v Trstu,
Nujno je, da taka uprava s takšnim ravnateljem na čelu, ki se predvsem zanima za razna politična vprašanja, ne vodi politiko socialnega zavarovanja v korist zavarovancem, marveč v njihovo škodo.
Stvaren primer nepravilne ureditve je dejstvo, da plačujejo delavci 7% zavarovalnine od svojih prejemkov, od tega pa prejemajo v času bolezni le 50% delevne mezde. Uradniki pa plačujejo le 3% od svoje plače, za časa bolezni pa prejemajo 100% podporo.
8. Julija 1946 je bila Izdana delovna uredba, po kateri določa vsakokratni ravnatelj podpore za zavarovance v primeru bolezni. Ta podpora znaša za delavce, kot že rečeno, 50% srednje delovne plače :n še to v primeru, če je napravil delavec 12 nepretrganih delovnih dni v roku dveh tednov. Nasprotno pa bi njegova podpora znašala le tri četrtine njegove srednje delavske plače, če bi manjkal le en dan v zadnjih 15 dnevih. Tako dobi delavec, ki zasluži 800 lir na dan, v prvem primeru 400 lir, v drugem pa 300 lir podpore.
To stanje je bilo dejansko nevzdržno in zato so 28. januarja 1947 izdali novo odredbo, po kateri naj bi se izboljšalo stanje delavcev. Vendar pa tudi ta sprememba ni prinesla izboljšanja, marveč je šlo še vedno vse na račun delavca. Za kontinuiteto pri delu so tokrat upoštevali po tej nevi uredbi ne vič delovnike, ki jih je opravil delavec, marveč skupno število delovnih ur v teku 15 dneh. Ce je hotel dobiti delavec 50% podporo od svoje mazde, bi moral opraviti 72 nepretrganih delovnih ur.
Uprava socialnega zavarovanja pa vse drugače postopa z uradnt-štvem. Uradnik ima v primeru bolezni vso možnost, da se zdravi v
F/ZKUL TURA
Srečanje dveh starih tekmecev
Magdalena v borbi s Košialungo - Gotove zmage istrskih moštev na lastnih igriščih
Gotovo bo najzanimivejša tekma dneva, srečanje med Magdaleno in Kostalungo, ki sta prav za prav že stara tekmeca. Maigdalena, ki se Je zasidrala na prvo mesto v lf6tvici, gotovo ne bo hotela podleči Kosta-lungi in tako prepustiti prvo mesto katerem drugemu. Seveda tudi Skedenj v borbi s Ponz ano in Sv. Ana proti Dreherju hočeta isto tako zaslužiti obe točki, kar jima bo skoraj gotovo uspelo, vendar bodeta kljub temu ostala na drugem in tretjem rrestu, razen seveda če Magdalena ne izgubi oziroma igra nrodločeno nedeljsko tekmo. Tovarna strojev bo morala izredno dobro igrati, če bo hotela premagati borbene in v zmago prepričane Prista-niščnike. Slab in zelo vroč dan bo za Montebella v Umagu, kakor tudi za Nabrežino v Piranu, Milje v Ižoli in Rojana v Kopru proti Aurori. Venci ir ne izključujemo razna presenečenja, ki pa posebno na iatr-sk h tleh niso preveč pogosta.
Spored nedeljskih tekem za prvenstvo STO-ja je sledeč: Igrišče Kolonje: oh 8. Koslalunga - Magdalena, ob 10. Pristiniščntki - Tovarna strojev; Igrišče na Opčinah: ob 10. Ponziana - Skedenj, ob 12. Dreher - Sv. Ana; v Umagu ob 14. Umag - Montebello; v Piranu ob 14. P ran - Nabrežina; igrišče v Ižoll ob 14. Ižola - M lje; v Kopru ob 14. Aurora - Rojan.
Obvestila
Sporočamo na Sin športnim dru-:tvom, da imamo na zalogi v tajništvu ZDTV ul. Machiavelli 13-11 nekaj Izvodov «Tehn čnega pravilnika za namizni tenis*.
Okrožno nogometno prvenstvo
Primorje P. K., Vesna ter Sv. Vid gredo v borbo z gotovo zmago v lokah, kajti	njihovi nasprotniki
Kolonja, Bolniška blagajna ter Col se pač niso v preteklih nedeljah znali upreti	S bkejfcm enajstori-
cam, kot so njihovi nedeljski na-sprotn ki. Povsem negotovi so iz di srečanj med Greto in Tiskarji. Ar-zenalan in	Skorkljo ter med
OMMSO in Sv. Markom. Aquila pa čeprav na tujem igrišču, namerava prinest, domov vsa) eno točko, da-siravno prisega, da bo tako igrala, da si bo zaslužila zmago.
ne ob 8.30 Greta - Tiskarji; igrišče Kolonje; ob 12. Arzenal - Skorklja, ob 14. Sv. Vid - Col; igrišče m Nabrežini: ob 10. Kolonja - Pr mor je P. K., ob 12. Vesna - Bolniška blagajna, ob 14. Aquila - Proleter; igrišče v Zavljah ob 10. OMMSA-Sv. Marko.
Istrsko nogometno prvenstvo
Istrska mesta In vasi Koper, Pe-trov;a, Ižola, Buje, Ankaran in Pio-rini bodo v nedeljo prizorišča ostrih borb med nadebudnimi istrskimi enajstericami, ki. so pokazale v nekaj dneh prvenstva že precejšen razvoj nogometnega športa v Istri Ce primerjamo igranje v prvih dneh in danes, opazimo ogromno razliko v igri celotnih ekip, kakor tudi v igri posaim znibov, ki bodo, marsikateri od njih seveda, lahko drugo leto nastopa;; v višjem nogometnem prvenstvu.
Part zn n se bo spoprijel z Zaščito :n njegova pot do zmage bo prav 1 hka. Isto velja za Auroro, ki se bo na tujem igrišču srečala z Rdečo zvezdo. Gotovo borbena in zanimiva bo tekma med Ižolo B ter U-niagom in skoraj, da b! verjeli v neodločen izid; medtem ko se nam predstavljajo tekme Meduza - Ol m-p‘ja, Petrovia - Novi grad ter Flo-rentia - Brtonigla isto tako v lučj negotovih izidov in presenečenj.
Spored istrskega prvenstva za nedeljo je sledeč: V Kopru ob 12. Meduza - Olimolja; v Petrovijl ob 14. Petrovia - Novi grad, v Ižoli ob 12. Ižola B - Umag B; v Bujah ob 14. Zaščita - Parfznn; v Ankaranu ob 14. Rdeča zvezda - Aurora B. Fla rtni ob 14. Florentia - Brtonigla.
Poročilo št. 4. Koordinacijskega odbora ZDTV za Istro
Odobrene so vse telore odigrane v 4. dnevu istrskega prvenstva. Ker s» Rdeča zvezda ni predstavila na igrišču. Je zgubila tekmo proti Brtonigli z 2:0 ;n Je poleg tega bila kaznovana z odvzemom ene točke.
Kazni: Opominjamo sledeča igralca žara d’ graje sodnikovega delovanja: Di Egidia Otannija (Aurora) in Bose Tarcsi.a (Umag).
Tečaj nogometnih sodnikov. Opozarjamo vse športnike, da se je začelo vpisovanje za tečaj nogometnih
bolnici, medtem ko »s mora dela vep zadovoljiti z vsako luknjo in še to, če jo dobi.
Jasno je, da ta vprašanja zahtevajo hitro in pravično rešitev. Predvsem bi bilo treba zamenjati sedanjega ravnatelja in da bi se ponovno na podlagi demokratičnih volitav izvolil svet, ki bi samostojno upravljal socialno zavarovanje v Trstu. S tem bi se ponovno vzpostavil tisti princip, ki je bil uveden cd leta 1880., ko Je bilo ustanovljeno socialno zavarovanje v Trstu. Naloga VU v Trstu bi bila predvsem, da omogoči, da pride na podlagi demokratičnih volitev v resnici do izvolitve takšnega sveta. Uvesti bi bilo treba nadalje v samem upravnem aparatu mečno kontrolo, ki bi pregledala, kam gredo vsi fondi, ki se stekajo od vseh strani. Izenačiti bi bilo treba zavarovanje sorazmerno s prejemki zavarovancev in se zlasti ozirati na socialno stanje posameznikov, ne pa na njihov položaj, ki ga zavzemajo.
Gregorčičeva založba
bo izdala tudi letos svoj knjižni dar:
1. Koledar za leto 1948.
2. France Bevk: Morje luči, povest.
3. Mazalek-Budal: Murek, dogodivščine mucka-paglavčka.
Pohitite z naročili pri svojih prosvetnih društvih ali pri podjetjih, kjer ste zaposleni, v knjigami Štoka, ulica Milano ali v knjigarni Fortunat na trgu Sv. Antona Novega.
Gregorčičeva založba prosi vsa prosvetna društva in poverjenike, naj čim prej pošljejo naročilnice, ker bo koledar v nekaj dneh dotislcan.
Protestno zborovanje v Portorožu
Na svojem množičnem sestanku S. decembra so prebivalci Portoroža protestirali proti raimanju on-glo-ameriške VU, ki uprizarja pro-c es proti predsedniku koprskega okraja, tov. Brunu D'Este-ju. Sestavili so tudi resolucijo, v kateri ostro obsojajo protizakonito postopanje omenjene VU, ki je po svojih organih dala aretiratt tov. Bruna D’Este-ja.
Tudi v Lloydovem arzenalu
mečejo delavce na cesio
ES so ponovno zahtevali zaporo nad odpusti
Enotni s ndikati so poslaM gene- ke v kemijskih tovarnah in podjefc-
falu Gaitherju že tretje pismo o vprašanju odpustov z dela. V pismu poudarjajo, da čutijo kot svojo dolžnost vztrajati na tem, da se uvede zapora nad odpusti. V p.smu se tudi pritožujejo, ker jih general Gaither še ni hotel sprejeti, da bi z njim o tem razpravljali. Po mnenju vojaške uprave niso odpusti z dela dovolj številni, da bi bilo vredno poseči vmes. Zato so Enoto; sindikati še enkrat zahteval; od vojaške uprave, naj dobro preuči njihove predloge.
Da je izgovor VU neupravičen, nam potrjuje včerajšnje poročilo Lloylovega arzenala, po katerem bodo s ponedeljkom czačasno« odpustili sto delavcev. Odpusti se torej nočejo nehati in delavce mečejo polagamo, toda stalno na cesta Odveč bi že skoraj bik), da bi vojaško upravo opozarjali na težke posledice teh odpustov, t;k pred zimo, saj vemo, da ima ta uprava, kar se ljudskih zahtev 4n potreb tiče, vedno gluha ušesa. Toda enourne stav-
Mlekarnar Danilo Posiir
bi hotel brez dovoljenja odpeljati in prodati stroje z oklopnice „Impero"
Ozadje sodne razprave proti obtožencem, ki so hoteli na tihem odpeljat, motorje FIAT z oltlopni-ce «Impero», je zelo zanimivo. Glavni obtoženec, ki pa je na začasni svobodi, je Postir Danilo. Znam je kot hud šovinist in monopolist tukajšnjih mlekarn. Znan je tudi, ker je nastopil pri oblasteh, naj prepovedo prodajati mleko iz cone B, ki so ga prodajali v mestu samo po 48 lir liter, češ da je konkurenca prevelika- Prejšnji mesec pa ga je gorlška prefektura obsodila, ker je njegova mlekarna v Romansu prodajala vodeno mleko. Znan je pa tudi kot nasilnež. Pretepel je tudi že inženirja Diaa Randinija v mlekarni v ulici Crispi. Toda to še ni vse. Na vesti ima še vs; kaj hujšega, kar ga je tokrat tudi privedlo na zatožno klop.
V Trstu je podjetje Valles, ki se peča z zbiranjem razbitin. To pod jetji je skraja sklenilo pogodbo z Ansaldom iz Genove in dobilo na-1- go, naj dvigne iz potopljenega trupa oklopn;oe Impero dva 20-tonska Diesel motorja. Ker pa podjetje ni opremljeno z dvigalnimi pripravami, Je delo oddalo proti plačilu Danilu Postirju, ki ima poleg 50 mlekarn tud; majhno ladjedelnico in priprave za dviganje ladij v Bar-kovljah. Postir se je res takoj lotil dela, toda pod vodo je zavohal dva Fiatova motorja po 90 ton. Namesto, da bi se lotil dviganja le dveh 20-tonskih Diesel motorjev, kakor se je domenil z Vallesom, je enostavno brez predhodnega dovoljenja začel dvigati dva Fiatova 90-tonska motorja in jih kar na lastno pest hotel odpeljati in prodati. V ta nama je že sklenil pogodbo z benečansko družbo Sirius, in so že začeli odvažati motorje. To je zvedel inženir CJuinrilli od družbe Ansaldo. Obvestil je policijo, ki je oba motorja našla na reki prevozni ladjici blizu S slja-na, prav ko je čakala, da bi motorje odpeljala v Benetke. Policija pa je aretirala Danila Postirja in še delavca Alda Puppa, k! sedaj sedita na zatožni klopi. Obtožena sta namrič, da sta ponaredila Javno listino, oziroma dovoljenje za dvig motorjev in njihovo prodajo. Sodišče, kateremu predseduje major Baylis, je začelo z razpravo že 27. novembra, vendar se zaradi kratke odgoditve nadaljuje te dni. Obtoženec je na razpravi vseskozi zanikal, da bi sploh kdaj sklenil kupno pogodbo s podjetjem Sirius. Prav tako je tudi zanikal, da je skušal podkupiti inž. Ojiintillija, ko je ta zvedel, da so ž) odpeljali stroje iz oklopnice. Izgovarjal se je, da ao stroje na ladji že odpeljali v Sesljan zaradi tega, da bi si napravili dovoljenje za prevoz. Nasprotno priča Jeremija Lovi je odločno zanikal vse trditve obtoženca Postirja. Postlrjčv brat Cesar Postir, na katerega je Danilo zvalil krivdo, da je hotel podkupiti Ouintillija, > povedal, da je ponudil inženirju Quintill!ju od 100 t:scč do 1 milijona lir, ako uredi zadevo s prevozom motorjev. Vendar pa se inženir ni omajal.
Včeraj popoldne so bile take razbremenilne priče, ki so kaj slabo uslugo napravile Postirju. Tehnični svetovalec tvrdke Sirius je povedal. da se je podjetje zanimalo samo za Dleslove motorje, ne pa za Fiatove. Obenem je potrdil, da sc bili dokumenti za prevoz ponarejen:. Antonio Gardini, ki je delal pri tvrdki Valles, je povedal, da j» nekega dne obtoženec Puppo telefoniral v uradu podjetja Vallesa lastniku, naj mu izposluje dovoljenje za prevoz. Po telefoniranju pa si je obtoženec z veseljem ♦mencal* roke. Zadnji je bil Egidio Bi-sani, doma iz Genove. Puppo ga je zaposlil na cklopnici Impero pri dviganju strojev. Ta zgovorna priča je znal celo povedati, da jj imel Puppo dovoljenje za prevoz materiala. Ko ga je predsednik Baylis vprašal, kje ga je imel, je priča enostavno odgovoril: »V Trstu!* Na nadaljnje vprašanje predsednika, kje v Trstu, pa je Bisani odgovoril: »Tam blizu njegovega doma 'obtoženčevega)!». Nakar je tožilec kapetan Leaning dodal: »Naj-
brže je dovoljenje zaradi tega v tako slabem stanju, ker je gospod Puppo tekal z njim po mestu!* Ker novih razbremenilnih prič ni prišlo včeraj popoldne na sodišče, je predsednik razpravo odgodil na danes zjutraj.
Gregorčičev večer v Kooru
Slovensko prosvetno društvo v Kopru je v torek priredilo lepo uspel Gregorčičev večer. Na sporedu je bilo predavanje o Gregorčiču in njegovih delih, nato deklamacije Gregoričevih poezij: «Delavcem» in «So5l». Nastopil je tudi pevski zbor s pesmimi: «Poglcd v nedolžno oko», «UJetega ptiča tožba« in (tOj, zbogom ti planinski svet«. Delovanje prosvetnega društva je bilo do sedaj nekako mrtvo, ker društvo ni imelo prostorov. Sedaj pa so si ured'U v Ljudskem detnu primeren prostor.
jih bi morale vendarle služiti VU v epom in, da de lavci ne bodo v nedogled trpeli teh odpustov in da se bodo proti temu odločno borili. Delavci so že večkrat pokazali, da se ne dado kar tako ugnati, saj gre tu za njihov obstoj in obstoj njihovih družm.
Zastonj je namreč sedaj’ govoriti in pisati o neki tobačni tovarn;, ki naj bi nekdaj v spomladi zaposlila veliko število žena. Do pomladi je še mnogo mesecev in stvarnost je ta, da število brezposelnih narašča. VU je torej pred dilemo; ali odrediti zaporo nad odpusti z dela, ali pa sprejet; posledice, ki jih bodo ti odpusti povzročili.
Pod fašizmom
odpuščeni državni uradniki bodo imeli v nedeljo 14. t. m. občni zbor
Odbor državnih uslužbencev, ki so bili iz političnih razlogov odpuščeni iz služb, javljajo, da bo 14. t, m. v dvorani «ICinav ob morju* občni zbor vseh uslužbencev državnih in pol državnih ustanov, ki Jih Je fašizem zaradi političnih razlogov odpustil iz službe, upokojil predčasno in ki so napravili prošnjo v smislu odloka ZVU št. 60. Predvsem so vabljeni na skupščino:
a) vsi oni slovenski učitelji slovenskih šol, ki so jih fašistične oblasti zaradi ukinitve slovenskih šol odpustile iz službe;
bi vsi železničarji (tudi oni, ki so bili zaposleni že za časa Avstrije), ki so jih predčasno upokojili ali pa odpustili iz službe, ker niso hoteli zasesti službenih mest v Italiji, kamor so jih poslale zaradi političnega prepričanja fašističnih oblasti;
c) vsi dnevničajrji in stalni uslužbenci pokrajinskih in občinskih u-radov, industrijskih podjetij, pomorskih družb, zavarovalnic bank, ki so jih odpustili iz služb zaradi političnega prepričanja.
d) vsi oni železničarji, ki so vložili priziv na pokojninskem uradu, da bi jim priznal službena leta In pravice, ki so še izpod avstrijske železniške uprave;
e) vsi uslužbenci ali bivši uslužbenci državnih, pol državnih, občinskih, pokrajinskih uradov, tvrdk, podjetij, družb, ki so jih zaradi poetičnega prepričanja odpustili iz služb, ali pa ki so bili oškodovani.
Nadaljna opozorila bodo sledila v časopisju. Upravni odbor ima 6e,1o v ponedeljek, 8. t. m. ob 19. 1 uri na svojem sedežu, ul. Zonta 2.
KOLEDAR
Soboto 6. decembra
Miklavž, Kolja Sonce vzhaja ob 7.31, zahaja ob 16.18. Dolžina dneva 8.47.
Jutri 7. decembra
Urban, Sladoj
Spominski dnevi
191t3 se j« Dolenjski odred spopad del s sovražnikom na Vrhu nad Skojljioo.
PRESKRBA
Otvoritev operne sezone
v gledališču «Verdi«
V četrtek je otvorilo tržaško gledališče operno sezono z Bellini-jevo opero «Norman. V. tem svojem najboljšem delu, v katerem je neizmerna množica bogatih melodij, je Bellini nanizal skrbno izdelane solistične arije in zbore, ki dajejo delu nesmrtno vrednost. V njih leži veličina vznesenega in polnokrvnega melodika, ki je preoblikoval stil in jormo opere svojega časa. Ker stavi skladatelj po petski strani na izvajalce velike zahteve, je vedno manj umetnikov, ki si upajo prevzeti take težke in naporne vloge in zato so tudi redki odri, ki mčrejo to delo izvajati. Tem bolj smo lahko veseli, da smo imeli priliko slišati «Normo» v tržaškem gledališču.
Opera je imela lepo uprizoritev. Dirigiral je Antonino Votto, ki je iz’uščil vse lepote bogate Bellini-jeve partiture. Z njemu lastno sigurnostjo je vodil soliste, zbor in orkester in jih zlil v homogeno celoto. Lucia Turcano, k\ je oblikovala naslovno vlogo, je pevsko zahtevno vlogo odpela z lahkoto in posebno v zadnjem dejanju postavila igra'sko topel lik. Fiorenzo Tasso ji je bil enakovreden partner in zmagovito premagal vse težkoče svoje naporne vloge. Predvsem pa sta se odlikovala po pevski in po igralski strani Elena Nicolai in An-drea Mongelli, dva umetnikat ki sta združila pevsko in igralsko stran svojih vlog v dovršeno umetniško obHko. Manjši vlogi sta odpela Lola Pedtetti in Vladimiro L Ozri. Posebno pa se je izkazal zbor. ki ga je naštudiral Roberto Be-naglia.
Opera je dosegla lep uspeh in so bili nastopajoči solisti z dirigentom na čelu deležni prisrčnih aplavzov, posebni ob koncu opere.
Golju! iz Buj pred sodiščem
V sredo je bila prfd okrajnim sta Arman Angfla prevar.la Baša-ljudsk m sodščem v Bujah razora- j nesc-ja in Je bila zato obsojena na va prot! Bassanese-ju Petru Iz Kra- tri mesece z pora in povrnitev 6500
Nedeljski spored je sledeč: Opčl-isodnikov, ki se bo v kratkem pričel.
šice, nameščencu pri krajevnem ljudskem odboru, in 30-!etn<mu Druškoviču Teodorju, ki sta b.la obdolžena prevare na škodo krajevnega odseka za socialno skrbstvo.
Prve dni julija t. 1. je prišel v Kraš;co šef odseka za socialno skrbstvo tov. Manin in izročil krajevnemu odboru obrazce, ki b: J:h referent za socialno skrbstvo Bas-sanese moral izpolniti v roku dveh dni. V obrazcih bi moral navesti pedatke o padlih, invalidih in pogrešanih v narodno-osvobodiLn! borbi. B issinese se je Izgovarjal, da ne pozna terena in ljudi, zato mu je b 1 dan v pomoč tov. Zampieron Anton.
Na razpravi se Je dokazala da Je Bassanese izpolnil dva obrazca za pomoč in sioer na ime Armana Au-guets in Armana Ruggera, k. sta v stvari ena ;n ista oseba, poleg tega obrazec na ure Armana Avgusta ni b!l protokoltran. Na sodišču se Je dokizalc, da Je mati Armana Avgu-
lir odseku za socialno skrbstvo. Dru-škovlč, predsednik krajevnega ljudskega odbora, je bil ohso.en na 1 mesež zapora pogojno, dočim Je bil Bassancse oproščen.
Miklav2evanje na Goriškem
Danes zvečer bo delil M kiavž v nekater.h slovenskih vaseh v Ita-lijl darove pridnim otrokom. Mi-klavžeVanje prirejajo prosvetna društva in ženske organ,zaci:e.
V Steverjanu bo prosvetno društvo «Brišk; gr:č» priredilo v dva rani «Dvor» delitev daril g skromno prireditvijo Ob tej priliki bodo obdarovani šolski otroci .n druga potrebna mlad na. Na tradkro-nalno miklavževanje, k; je pri nas tako udomačeno vabimo vse vaščane.
V sam; Gorici letos M.klavža ne bo. Starš; bodo obdarovali svoje otroke sami, pripravlja pa se skupna otroška bož.čn ca.
Policiji jo jc „zagoricl“
Prejšnjo noč okrog 2. ure je prišel na glavno policijo neznan mladenič v samih hlačah in majici. Bij je precej pijan in poleg tega se je obnašal kot da bi ne bil pr; zdravi pameti. Na policiji je trdil, da Je izgub i al; da mu Je nekdo ukradel njegovo listnico z denarjem.
Ko je hotel policaj napraviti za-psnik, je dobi; neznanec nenadoma tako hud živčni napad, da so moraii poklicati rešilni avto, k: ga je odpeljal v bolnico. Le s težavo so ga spravili v voz ;n pri' tem je še razb.l naočnike službuječemu bolničarju. V bolnici pa Je kar na lept m potegnil svo;o listnico :z čevlja in se začel glasno smejati češ pa sem jo zagodel policiji.
Toda njegovo veselje je trajalo komaj nekaj ur ker že naslednje jutro Je prišla zepet policija in ga odvedla v zapori Se pcej so na končali začet; zapisnik m ugotovil:. da Je ta čudak tesar Just M ss in da stanuje na trgu Cavana 7.
Zapuščeni mrtvec
V ul. Stuparč št. 8 Je že dalj časa živel sem 60-letni Edvard Le-narduzei Sosedje se niso mnogo brigali zanj, vendar se jim Je čudno zdelo, ker ga že delj časa niso vl-deil.
Prejšnji dan je šla neka gospa ;z :ste hiše mimo njegov h vrat 'n v nos ji je udaril ester smrad. Zd°lo s: ji je čudno n zato Je obvesti A še druge sosede, ki so šiloma odprli vrata I/nard uzzi- je vega stanovanja. V sobi je bil tak smrad, da n’ bilo megoče obstati. Poklical; so policijo n Rdeč križ. Zdravnik Rdečega križa je našel na postelji truplo pokojnega Lenarduaz Ja pa polnoma golo ,n že v razpadu. Po preiskavi je zdravn k ugotovi., da je Lenarduzzjja najbrže zade.a sič-na kap in je umrl pred približno 20 dnevi.
Truplo so prepeljal; v bolniško mrtvašnico na pregled.
Cardlle je „ozdravll“
Včeraj popoldne so zdravniki u-gotovili, da je Letterio Cardille, e-den izmed ubijalcev Milke Vrabče-ve in »namišljeni bolnik* toliko o-kreval, da so ga lahko poslali na-laj v njegov hotel v ulici Coroneo. Zato se bo lahko tudi on udeležil današnje sodne razprave.
nil po kovčeg, mu je gospodinja povedala, da ga je že vzel v njega vem imenu omenjeni Primi Adel-mo. Policija sedaj išče tatu. Ukradeni kovčeg je b.l vreden 60 tisoč lir.
Pomagajmo revnim tržaškim otrokom! — Prispevajmo za otroško božičnico 1947!
Šo skl odbori jim ne dišijo
Kakor je že predvidedal g. ravnatelj Volk, torej kakor je bilo že v naprej naročeno, je profesorski zbor na svoji konferenci odgovoril dijakom, da je prepovedana ustanovitev šolskega odbora, katerega smo si lansko leto pridobili in so ga priznale šolske oblasti.
Zavedamo se, da nam ne dovolijo šolskega odbora, ker je že g. ravnatelj Volk sam izjavil, da mi dijaki nimamo pravice do takega našega zastopstva pri šolskih oblasteh, ki naj bi ščitilo naše dijaške pravice, ki jih ograža stari učni načrt še iz fašistične dobe.
Mi pa dobro vemo, da imamo kakor ostala svetovna mladina, bodisi delavska ali dijaška pravico u-stanoviti cdbore, ki nas bodo branili in se tudi zanimali za kulturno in športno življenje v šoli.
Dijaki, ne dopustimo, da bi nam odbili naše zahteve po šolskem odboru!
D'jakl, strnjeni zahtevajmo z vso našo silo. da nam priznajo naš šolski odbor z zgoraj navedenimi nalogami!
Dijaki, z našo skupnostjo pokažimo ravnateljstvu In profesorskemu zboru, da smo odločeni vztrajati v borbi za naše utemeljene pravice!
Dijaki višje realne, gimnazije
Z «Avgusto» so se odpeljali
V noči cd četrtka na petek 40 neznane, vlomil: y garažo V k tor Ja Riosn v ul. S. Maurizio 13. Tatovi so razbili lesena vrata ;n zieai: sko-z, napravljeno odprtino v notranjščino. Nato so cdprl; zapahe, se vsedi; v avto tipa »Avgusta*, ki Je bil v garaž*, in se lagodno in ne da b jih kdo motil, odpeljali.
Ukradena »Avgusta« .e sive bar- _ ve, ima evidenčno tabl co s žt. TS J 6518 n Je last Riosove žene Toma-dlnl Ivane, kj ima preko 800 tisoč lir škode.
Nezanasljiv sostanovalec
Rind. MarceJlo. ki stanuje sedaj v ul Bosehetto 108 Je predčasno stanoval skupaj z Adflmom Primi pri nek; oddaJaJk: sob v ul. Trento št. 9. Tam Je pustil nekaj dn: v varstvo tudi svoj kovčeg z več kos; obleke. Ko se Je čez nekaj dni vr-
KINO
KINO OB MORJU. 15.00: »Starinski vaudeville*. Sovjetski barvni film.
F1LODRAMMATICO. 15.00: »Jua-rez, osvajalec Mehike*, P. Murn, B. Davis in B. Aherne.
ARMONIA. 15.00:	»Zvonovi sv.
Fernanda*, D. Woods, G. Warron.
EOSčšETTI. 21.00: Skupina Dap-porto-Della Lodl: «Kik!rlki» revija.
IDEALE. 15.30: »Sončni zahod*, B. Davies, G. Brent in H. Bogart-
SUPERCINEMA. 14.00: »Veliko deževje*, T. Power, M. Loy.
FENICE. Jutri ob 10.30 Miklavževa matineja:	Zvezdice	Marije
Jesslpove.
VE N FIZ LA 15.00: »Muzej škandalov*.
BELVEDERE. 15.30: »Zemlja za osvajanje*.
RADIO. 15.30: »Arizona*, Jean Arthur In Wllliam Holden.
MARCONI. 15.30: »Dečki iz ulioe Paal*. Zabavni film,
MASSIMO. 15.30: «Zavite stopnice*, D. Mc. Gutre, G. Brent.
ALARARDA. 15.30: »Tisoč in ena noč*, M. Montez. Barvni film.
IT ALI A. 16.00: »Razbojnik In prln-cezlnja*. V barvah. Reb Hope in V. Mayo.
Koneo razdeljevanja olivnega clja. Opozarjamo, da bo danes 6. t m. zaključeno razdeljevanje olivnega olja na nakaznice AVISS za brezposelne, upokojence in reveže, ki se je začelo 1. oz. 17. novembra t. 1.
Razdeljevanje masla. Danes se bo začelo v mestu in podeželju razdeljevanje 200 gr. masla na osebo za skupine od 0 do' 9 let na odrezek III-olje živilske nakaznice. Konec razdeljevanja je 31. t. m. Cena za mesto 850 lir za podeželje 852 lir za kg.
Dvig nakazil. Vsi razdeljevalci živil morajo danes dvigniti nakazila za belo moko. Pripadniki V. skupine marajo poleg nakazil za moko dvigniti tudi nakazila za. pecivo. — Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Se-pralu.
Nova tobačne nakaznice. Opozarjamo, da se je v tobakam; na Starers trgu št. 1 (Piazza Vecchla) začelo razdeljevanje novih tobačnih nakaznic za vse tvrdke, ki so napravile skupno prošnjo. — Ob prevzemu bo marala dotična oseba pokazati kopijo seznama ter predložiti po 10 lir za vsako nakazniko.
E MOTNI SINDIKATI
Enotni sindikat pomorščakov in pristaniščnikov. V nedeljo 7. t. m. ob 9. uri bo v dvorani Kina ob morju ustanovni občni zbor za Tržaško ozemlje.
Kulturni odsek Enotnih sindikatov. Krojni tečaj. Opozarjamo prizadete tovarišice da se je 3. t. m. začel nadaljevalni; krojni tečaj. Vse tovarišice so vabljene, da se ga udeleže.
Tečaj slovenščine. Opozarjamo, da se je začelo vpsovanje za nov tečaj slovenščine, ki bo v uL Mon-fort 3. Isto tako opozarjamo, da se bodo tečaji slovenščine začeti 1946., v kratkem nadaljevali. Vpisovanje vsak dap v ul. Imbriani 5. Pristojbina znaša 300 lir.
Enotni sindikat stavbincev. Vsi. slikarji, pleskarji, dekoraterji, ta-petniki in štukaterjl naj se udeleže sestanka, ki bo v ulici Imbriani 5, 10. t. m. ob 18. uri. Priporočamo točnost in polnoštevilno udeležba — Ob 18.30 sestanek Upravnega sveta.
Roditeljski sestanek
Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu vabi starše svojih gojencev na II. roditeljski sestanek, k! bo v nedeljo 7. t. m. ob 9. uri v prostorih dijaškega doma. Sestanka naj se udeleže tudi starš:, katerih otroci prihajajo v dom samo k učenju.
SIAU I. rajon
Zabavo v korist otroške božičnice 1947, ki bi morala biti v soboto v gostilni «Gregorio», je preložena na naslednji teden.
ZPP Prosek-Kontovel
se toplo zahvaljuje glavnemu odboru ZPP v Trstu za priznanje in nagrado ob prvem zborovanju ZPP na Nabrežini ter obljubljamo, da bomo v bodočnosti še bolje delovali.
Prosvetno društvo «Višava»
na Konkonelu
priredi danes 6. t. m. miklavževa-rie. Začetek ob 19.30.
Prosvetno društvo «1. Vojko« Prosek-Kontovel
gostuje v nedeljo 7. t. m. v Boljun-cu z veseloigro »Trije vaški svetniki*. Začetek ob 17. uri.
Seja patronata za otroško božičnico 1947
bo danes 6. t m. ob 17. url na sedežu ul. Carducci 4. Vabimo vse člane, da se gotovo udeleže.
Otroška božičnica
Opozarjamo, da se je začelo vpisovanje otrok (od 3 do 12 let) za obdarovanje pri otroški božičnici 1947. Vsi železničarji, ki to želijo, naj se obrnejo na zato postavljene oseba pri kurilnici na glavni tržaški postaj in v Čampo Marzio do 15. t. m.
Zveza primorski partizanov
vabi vse sledeče tovariše, da se se na sedežu, na Corsu 19 da dvignejo vojaške odpustnice:
Zavadlal Jože 1923, Markočič Milan 1914, Vičič Alojz 1925, FerfotP Venček 1925, Rebula Joško Semič Jože 1918, Brcšan-SmrKOJ Vika 1921, Jelušič Alojz 1928, Str« kelj-Zemlje Fani 1911, Starc Enw 1001, Pintar Valentina 1927, dr. r ter,in Stanko, 1913. dr. Milič Darilo 1917, Marušič Ida 1925, JehBc' Zorko 1900, Jelen Srečka 1927, I\£“ Čič Jože 1886, Godina Albin-Vri« 1913, Ferfolja Mirko 1912, Kova Stanislav 1927, Ribičič Jurij 1»" Špacapan Vladimir 1920, Tret) Zoran 1920.
Občni zbor živilskih trgovcev
Vsi nameščenci trgovin z vabljeni, da' prisostvujejo obSie«-zboru, ki bo v nedeljo 7. t. m-10. uri v ulici Conti U. a sledeč«« dnevnim rodom:	,	. -a
1.) Imenovanje zastopnikov ustanovno skupščino pokraju- . prehranjevalne zveze Enotnh »• dikatov.
2.) Delovna pogodba.
3.) Razno.
Povišanje poštnih pristojb*11
Ravnateljstvo tržaške pošte Ija, da so od 6. t. m. povišat)*' F. stojbine za brzojavke, za nvod* jevn« telefonske pogovore ln 23 diograme.
Gledališče Verdi
Danes zjutraj se začne z rsZ^-dajo vstopnic, ki so še na lago za jutrišnjo predstavo op« »Norma*.
Opozorilo invalidom iz narodno-osvobodilne voj0'
Vsi pohabljenci iz narodno-0«,^ bodilne vojne naj se takoj J* ,sr na sedežu v ulici Zonta št. * bodo dobili pojasnila glede *“ lidnine.
Rojstva, smrti in poroke
Dne 5. decembra s' je rod-!“ otrok, umrle so 3 osebe, poro* c
je bilo 7.
Cerkvene poroke:	šofer
Stellio in uradnica Lidija_ ®^ar--.-m ^
Z1V.6
t jad'11'
Šofer Bergamo Tullio in ka Bianca Zollia, p:k Marij r» in zasebnica Antonija
I trgovec Anton Ghellngani in -Erna Bergcmas, računovodja
man Bcrsatti in uradnica Nel*
pit-
ton, jurist Jože Vinciguerra 13 sebnica Estella Bellini, agent Karl Markežič inj zasebnica N*1' Stepančič.
Umrli: 60-l.tni Edvard LeneTrijj zl, 48-letna Dolores Pagan, 3«'1 Stanislav Jerkič.
DAROVI IN PRISPEV*1
je tov. Miklavec nabrala na *» nem večeru A3I2Z v Bark0 2300 lir.
Ob isti priliki je daroval tor Majcen lir 200 v prid mu vrtcu v Bar ko vi ja h.	. f
Za, Dijaško matico v GorX,%’ ; daroval L R. 2000 lir, N. N. E*
Ur in 20 kg moke.	4r
Darovalcem se Dijaška m*11'' Gorici najlepše zahvaljuje.
RadiJskiTsor«*
:«*)
12'0C'
v soboto 6. decembra TRST H (m 2S8.6/KC V
11.30. Reproducirana glasbe-^ Predavanje. 12.15. Slovanske ^ dlje. 12.45. Napoved časa i® Ufi čiia. 13.00. Partizanske pesmi ^ Lahka glasba. 13.50. Zdravnis* jj, daja. 14.00. Vaški kvintet. b Pregled tiska. 17.30. Plesna
18.00. Prireditve v tednu. l6-t°-bena fantazija. 18.45. Kulturo«ri, tualnosiL 19.00. Skladbe Je skladateljev. 19.45. Napoved p in porcčlla. 20.00. Koncert Pl8^ Ar.tona Ravnika. 20.30. Pestra c. ta. 20.45. Tehnika in gospod® - j*
21.00. Beethoven: Fidelio - or v dveh dejanjih.	^
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabllimento Tip.
Šivalne
nejboljših znamk prodaja 1® j ma v popravilo po zmernih TRST, ul. deiristrla 13, t«1	-
Od DANES naprej predvaja
KINO OB MORJlj
VAUDEVILL*
(DVE PISMI  IN EN M0Z’
Odlična glasbena opereta Fjodoro«
ZNANOST IN TEHNIK*
krasen sovjetski film v naravnih barvah:
in dokumentarni BARVNI FILM:
MmawžEWA ramil
Prodaja in
^ zamenjuje
PERIZ - Trg.Šv. Ivana 1.
ZLATO
SREBRO
briljante
Dospela je nova pošiljka
Med drugimi tudi:
šojohov: Tihi Don, IV. del. Eva Curie: Gospa C urit-Seliškar: Tržaška cesta.	Kozak: Sentpeter in
LJUDSKA ZALOŽBA, z. z o. z. Trst, ul. Commercial® ^
■ X Bj Bk TSF IHjhJ	Popolna	izbira	ta	vsak c^u, ,.0}ir
Erfc JSL TO	*r,d">e.'n	dra?OOt^Jr0^-
liovim. — Plttčilo tudi na
K K Z N A K S T V O ZILIOT
T?
Trst - ul. Trento 11 - tel. 20
374
DEŽNI PLAŠČI
OBLEKE, HLAČE, PLAŠČ1 ^
V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH
Magazzini del Corso-Trsf
CORSO I - riAZZA DELLA BORSA (Gallerla
A- Pf0