PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, L NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 13 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlen; 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Raka 45-301; Ljubljana «Primorski dr.ivnik*— uprava 60-4045-34. i Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 6. decembra 1947 Poštmua plačana y gotovini Sp^dizione in abbon. postale Stev. 765 Minili so tisti Časi Takole piše včerajšnja «Voee 1‘bera» o nedavnem podpisu po-Mbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med Ju-5oslarijo in Bolgarijo dne 27. novembra t. I. v Varni-Evksi-nogradu: > n...prej, kadar koli so se mo-?**» so se Bolgari in Srbi ubi-tako, da je bila to prava "oslada (che era un gusto).* In še: “Danes je mnogo okolnosti, 1 olajšujejo združitev teh dveh norodov, ki sta se kljub skup-noniu korenu svojih jezikov v Oku zgodovine sovražila, ker so Bolgari Mongoli, medtem ko so yoohrvati (!) in Slovenci In-jOtvropejci.* — Nato nadalju 'e» da je podpisana pogodba ^dpogoj za balkansko federa-ki so si jo želeli vsi libe-Wni narodi Evrope in celo sam °szini, ki ga «Voce» nepre-t*no vlači po zobeh in ga tudi " Pot ni mogla pozabiti. ti -Toda sedaj, ko je ta federa-N<* prav za prav le realnost in o so Mazzinijeve želje uresni-j e> sedaj je italijanskim im-vokalistom ta federacija trn v tn bo po njihovem mnenju Posta/a izvor težkih mednarod-h komplikacij». Ubogi Mazzi-' Njegovi samozvani učenci ‘Voj nauk post&vili na glavo! Kako je to mogoče t poZgro 30 razmišljali filozofi »o <^oce> 0 podpisu jugoslo-H^ko-bolgarske pogodbe (ce-, ° dni so previdno molčali J, ni* Maezimieve folje Pač j/:0 strinjale z njihovo včeraj-“In T°litiko. Končno se je le gj*1(1 modra glava, ki si ni mo-fisfk 'L da se ne k’ spomnila ‘m lepih časov, ko so se slo-p0^ki narodi med seboj tako Cjali, «chb era un gusto» — jj. ‘Janški in nemški imperialist kot mrhovinarji preko ^ novih trupel osvajali in za-'nJevali njihove lastne dežele, Resnični zlati časi! ,.Zat0 ni čuda, da je novim fa-?al°m pri. *Yoco> tako iskreno ,0 20 njimi. Slovanski narodi ,**»«* spoznali enkrat za rfaj.l zločinsko igro vseh impc-nv !z,tlov 0(l romanskega preko kjrvogrskega in> fašističnega, ,s s° vsi nujno propadli — pa * do današnjega angloameri-,e %a'A v tej Igri je bil in je , dnes glavni adut: Divide et •0»)— ^eli in vladaj! Zaneti koij-vo med narodi, da se po-nnu ani, kier se ie Pred 'trj,ni1 Mussoliniju in Hit-t *ako s‘jain0 obnesla. Ta■ VES DEMOKRATIČNI SVET OBČUDUJE odločen nastop francoskih Mavcev Duilesova prisotnost v Pariza pomeni neposredno vmešavanje v francosko politiko - Spopadi med policijo in stavkajočimi Pariz, 5. — Iz raznih krajev Francije prihajajo še vedno poročila o incidentih. V Marseillu traja stavka že od 12. novembra, v pristani- razgovor z vladnim predsednikom Schumanom in finančnim ministrom Majerjem:, Poročilo pravi, da se je razgovor nanašal na vpra- je sprejel Dullesa tudi predsednik republike Auriol. Agsncija Telepresa komentira Dullesov obisk in pravi, da je treba zadržanje, ameriške reakcije glede na francoski polcžaj smatrati kot poklon stavkajočim delavcem, ki se borijo za kruh in za demokratične svoboščine. Dejansko, kadar je ameriški podtajnik Lovett hotel zagotoviti ameriškim finančnikom, da bodo ZDA takoj, čim bi prišlo v Franciji do sestave komunistične vlade, blokirale vsako pomoč Frandji, je s tem že izrazil strah uradnih krogov, da bi mogli francoski delavci zmagati. Dul leso vo prisotnost v Parizu pa je treba smatrat) kot direktno intervencijo v francosko politiko. Dulles, ki je znan sodelavec mednarodnega fašizma, bo sedaj presodil Schu- Heu *e krutejša in dosled-a kot kdaj koli prej. Zato pa je bil tem doslednej- ši t„------------------------—,~,- t0f toliko enostavnejši odgo-<*anio. Mi Južni Slovani ga z dvema besedama: ^ *‘vo in edinstvo! g ratstvo in enotnost — pa 'neia7no med Slovani, temveč w vsemi narodi! Narodi se O* tiwo nikoli pobijali med lejJ'. *fradi tega, ker so bili loeraeri Mongoli, drugi pa In-’at0 °Pej<*> temveč vedno le ker je bilo to v interesu tj; °r,a tretjega. Ta tretji pa je \l^HQ — imperialist — za-\čfya^ec n(irodov. To smo se Vj enkrat za vselej ne sa-??* Slovani, temveč tudi vsi . tlačeni narodi sveta. Raz-ti- le le v tem, da nekateri še kju/:i}!!vedli vseh logičnih za-k°v iz tega spoznanja, ka-b**10 jih izvedli v zadnji na-id ,°*osvobodilni borbi mi. To-k^vajajo jih na vseh krajih it*-' v Grčiji, v Indoneziji, na n«l*kem, povsod. 5 **di na Tržaškem ozemlju ne \ ben imperialist in ne nje-sffltro in novofašistični hla-U ’ niti slovenskemu in tudi ■h* italijanskemu delovnemu tifp*vu z nekaj vrsticami, iz tvu llfih e5a se razliva žolč onemo-premaganca, prikril, še ^ Pa odvzel vzor bratstva °tnosti bolgarskega in juti ganskih narodov, bratstva, Kk. doseglo novo stopnjo s \ l*?ni omenjene pogodbe, ki istočasno nov udarec % godnemu imperializmu in \f***u tržaškemu hlapcu, lQ,Mkemu iredentizmu. 0,11en'ki padlgn borcem , v Jugoslaviji S. — Hrvatska vlada Je ^at*’ da 1,0 P°s,av"a spomenike * borcem v osvobodilni vojni v -j .v,l'rn fašizma. Postavili Jih iV kjer se Je začelo ljud> i'1* v^'bo povedal, da je ponudil inženirju Quintill!ju od 100 t:scč do 1 milijona lir, ako uredi zadevo s prevozom motorjev. Vendar pa se inženir ni omajal. Včeraj popoldne so bile take razbremenilne priče, ki so kaj slabo uslugo napravile Postirju. Tehnični svetovalec tvrdke Sirius je povedal. da se je podjetje zanimalo samo za Dleslove motorje, ne pa za Fiatove. Obenem je potrdil, da sc bili dokumenti za prevoz ponarejen:. Antonio Gardini, ki je delal pri tvrdki Valles, je povedal, da j» nekega dne obtoženec Puppo telefoniral v uradu podjetja Vallesa lastniku, naj mu izposluje dovoljenje za prevoz. Po telefoniranju pa si je obtoženec z veseljem ♦mencal* roke. Zadnji je bil Egidio Bi-sani, doma iz Genove. Puppo ga je zaposlil na cklopnici Impero pri dviganju strojev. Ta zgovorna priča je znal celo povedati, da jj imel Puppo dovoljenje za prevoz materiala. Ko ga je predsednik Baylis vprašal, kje ga je imel, je priča enostavno odgovoril: »V Trstu!* Na nadaljnje vprašanje predsednika, kje v Trstu, pa je Bisani odgovoril: »Tam blizu njegovega doma 'obtoženčevega)!». Nakar je tožilec kapetan Leaning dodal: »Naj- brže je dovoljenje zaradi tega v tako slabem stanju, ker je gospod Puppo tekal z njim po mestu!* Ker novih razbremenilnih prič ni prišlo včeraj popoldne na sodišče, je predsednik razpravo odgodil na danes zjutraj. Gregorčičev večer v Kooru Slovensko prosvetno društvo v Kopru je v torek priredilo lepo uspel Gregorčičev večer. Na sporedu je bilo predavanje o Gregorčiču in njegovih delih, nato deklamacije Gregoričevih poezij: «Delavcem» in «So5l». Nastopil je tudi pevski zbor s pesmimi: «Poglcd v nedolžno oko», «UJetega ptiča tožba« in (tOj, zbogom ti planinski svet«. Delovanje prosvetnega društva je bilo do sedaj nekako mrtvo, ker društvo ni imelo prostorov. Sedaj pa so si ured'U v Ljudskem detnu primeren prostor. jih bi morale vendarle služiti VU v epom in, da de lavci ne bodo v nedogled trpeli teh odpustov in da se bodo proti temu odločno borili. Delavci so že večkrat pokazali, da se ne dado kar tako ugnati, saj gre tu za njihov obstoj in obstoj njihovih družm. Zastonj je namreč sedaj’ govoriti in pisati o neki tobačni tovarn;, ki naj bi nekdaj v spomladi zaposlila veliko število žena. Do pomladi je še mnogo mesecev in stvarnost je ta, da število brezposelnih narašča. VU je torej pred dilemo; ali odrediti zaporo nad odpusti z dela, ali pa sprejet; posledice, ki jih bodo ti odpusti povzročili. Pod fašizmom odpuščeni državni uradniki bodo imeli v nedeljo 14. t. m. občni zbor Odbor državnih uslužbencev, ki so bili iz političnih razlogov odpuščeni iz služb, javljajo, da bo 14. t, m. v dvorani «ICinav ob morju* občni zbor vseh uslužbencev državnih in pol državnih ustanov, ki Jih Je fašizem zaradi političnih razlogov odpustil iz službe, upokojil predčasno in ki so napravili prošnjo v smislu odloka ZVU št. 60. Predvsem so vabljeni na skupščino: a) vsi oni slovenski učitelji slovenskih šol, ki so jih fašistične oblasti zaradi ukinitve slovenskih šol odpustile iz službe; bi vsi železničarji (tudi oni, ki so bili zaposleni že za časa Avstrije), ki so jih predčasno upokojili ali pa odpustili iz službe, ker niso hoteli zasesti službenih mest v Italiji, kamor so jih poslale zaradi političnega prepričanja fašističnih oblasti; c) vsi dnevničajrji in stalni uslužbenci pokrajinskih in občinskih u-radov, industrijskih podjetij, pomorskih družb, zavarovalnic bank, ki so jih odpustili iz služb zaradi političnega prepričanja. d) vsi oni železničarji, ki so vložili priziv na pokojninskem uradu, da bi jim priznal službena leta In pravice, ki so še izpod avstrijske železniške uprave; e) vsi uslužbenci ali bivši uslužbenci državnih, pol državnih, občinskih, pokrajinskih uradov, tvrdk, podjetij, družb, ki so jih zaradi poetičnega prepričanja odpustili iz služb, ali pa ki so bili oškodovani. Nadaljna opozorila bodo sledila v časopisju. Upravni odbor ima 6e,1o v ponedeljek, 8. t. m. ob 19. 1 uri na svojem sedežu, ul. Zonta 2. KOLEDAR Soboto 6. decembra Miklavž, Kolja Sonce vzhaja ob 7.31, zahaja ob 16.18. Dolžina dneva 8.47. Jutri 7. decembra Urban, Sladoj Spominski dnevi 191t3 se j« Dolenjski odred spopad del s sovražnikom na Vrhu nad Skojljioo. PRESKRBA Otvoritev operne sezone v gledališču «Verdi« V četrtek je otvorilo tržaško gledališče operno sezono z Bellini-jevo opero «Norman. V. tem svojem najboljšem delu, v katerem je neizmerna množica bogatih melodij, je Bellini nanizal skrbno izdelane solistične arije in zbore, ki dajejo delu nesmrtno vrednost. V njih leži veličina vznesenega in polnokrvnega melodika, ki je preoblikoval stil in jormo opere svojega časa. Ker stavi skladatelj po petski strani na izvajalce velike zahteve, je vedno manj umetnikov, ki si upajo prevzeti take težke in naporne vloge in zato so tudi redki odri, ki mčrejo to delo izvajati. Tem bolj smo lahko veseli, da smo imeli priliko slišati «Normo» v tržaškem gledališču. Opera je imela lepo uprizoritev. Dirigiral je Antonino Votto, ki je iz’uščil vse lepote bogate Bellini-jeve partiture. Z njemu lastno sigurnostjo je vodil soliste, zbor in orkester in jih zlil v homogeno celoto. Lucia Turcano, k\ je oblikovala naslovno vlogo, je pevsko zahtevno vlogo odpela z lahkoto in posebno v zadnjem dejanju postavila igra'sko topel lik. Fiorenzo Tasso ji je bil enakovreden partner in zmagovito premagal vse težkoče svoje naporne vloge. Predvsem pa sta se odlikovala po pevski in po igralski strani Elena Nicolai in An-drea Mongelli, dva umetnikat ki sta združila pevsko in igralsko stran svojih vlog v dovršeno umetniško obHko. Manjši vlogi sta odpela Lola Pedtetti in Vladimiro L Ozri. Posebno pa se je izkazal zbor. ki ga je naštudiral Roberto Be-naglia. Opera je dosegla lep uspeh in so bili nastopajoči solisti z dirigentom na čelu deležni prisrčnih aplavzov, posebni ob koncu opere. Golju! iz Buj pred sodiščem V sredo je bila prfd okrajnim sta Arman Angfla prevar.la Baša-ljudsk m sodščem v Bujah razora- j nesc-ja in Je bila zato obsojena na va prot! Bassanese-ju Petru Iz Kra- tri mesece z pora in povrnitev 6500 Nedeljski spored je sledeč: Opčl-isodnikov, ki se bo v kratkem pričel. šice, nameščencu pri krajevnem ljudskem odboru, in 30-!etne.'n dra?OOt^Jr0^- liovim. — Plttčilo tudi na K K Z N A K S T V O ZILIOT T? Trst - ul. Trento 11 - tel. 20 374 DEŽNI PLAŠČI OBLEKE, HLAČE, PLAŠČ1 ^ V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH Magazzini del Corso-Trsf CORSO I - riAZZA DELLA BORSA (Gallerla A- Pf0