Štev- 92 Izvanredno izdanje. TRST, v četrtek L aprila 1909 fsčaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN — SB* 9% ndtljah in praznikih »b 5-, eb ponedeljkih eb 9. zjutraj. ?«reniie»e Ste?, se prodajajo po 3 nvč. (6 «ot.) v mnogife -"^-tiiraah t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Sežani, Nabrežini, St. Lucgi. Tolminu, Ajdov-Š&id, Đornbergu itd. Zastarel* 5teT. po 5 nvč. (10 stot.). ^Ha-ASl SE RAČUNAJO HA JV52LIMETRE ▼ Sirokosti 1 irioaa. CENE: TVgcrindke in ooruie oglase po 8 at. mm, ssžcricisa, labrale, poslanice, ogla»e denaroib zsrodor p© X* rr.:n. Za ogl*=® v teksta Usta do 5 Trst 20 K, Tsaka jf^rnijua vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot,. beseda, naj-.) pa 40atot. Oglase sprejema Insaratai oddsiek uprave „Efišu-iti". — Plačuje se izključno le u-ravi „Edinosti". Glasilo političnoga đraitva ^Edinost" za Pjtao/s&e* V eđtaastJ j3 raoA? IlABOČlffIBPA ZNAŠA St 2* X., pol lfct* 12 K. 3 mesece 3 «C: »a a* rocbe brca dc poslan o naročnine, se npriva ne ovita brflSaiaa B^tf^iske OST2" r-a»: « ■■■ . ■ ia /cn ZI p -5 lat* S f O ~ Trn dsjiai asi se pošiljajo a«. I-i«t- gbzaa M u s^rojsc;«... tr sukcplot i« vr^^i Sorocaiae, cgls:** kt reidamscih .'•. po- ' j.oti r t s-pjra >• ' tffi2D£££gCTO: a«oi> filcral: GsJatii lb nr^r. da*; Sedajate^ i& odgcvorai urednik GOĐF- 1. lista "„Sdinc^t". - Kj.u tL-1, i.-.a kox.se cc-j Kfcfca „Bdinosi" t Teutu. 32. O'icrrio Gal-"ti Si. ra^n St £.41 652. TELEFON Jt IV5i Julii Fodransperd morilec Sansonetke Lucienne Fabry pred porotnim sodiščem, Nadaljevanje Glej današnjo zjutranjo izdajo. Kakor smo poročali danes zjutraj, je včeraj popoludn«- nadaljevalo zasliša-vanje toženca. Predsednik je najprej toženca opozoril na dejstvo, da vsled včerajšnjega njegovega priznanja, da je res on vraoril pokojno Fabre, dočim je pred preiskovalnim sodnikom to vedno tajil, odpadejo vse prejšnje njegove trditve, kakor na primer ona o znancu imenom Karleto in druge. Preds.: Sedaj pa, vspričo raznih okolnosti, ki so se dogodile pred dogodkom in vspričo vašega vedenja za Časa dogodka in po dogodku, vzdržuje drž. pravdništvo trditev, da ste vi pokojno Fabre nalašč, namenoma zvabili v vaše stanovanje, zato, da jo vmorite in oropate A to vi sedaj tajite ? Tož.: To ni resnica. O poskusu goljufije v škofijskem ordinarijatu. Preds.: Sedaj mi pa na kratko povejte, kako je z onim poskusom goljufije pri mons. Flego. Kako vam je to prišlo na misel ? Tožencc je povedal, da potem, ko mu je bila Fabre obljubila, da pride bivat k njemu, je skušal najprej dobiti nekaj denarja pri Celičevi. A ta mu ni hotela nič posoditi. Ker je pa potreboval denarja na vsak način, da bi ne igral tako žalostne vloge pred ono žensko (Fabre), kateri se je bil predstavil kakor uradnik z dobro plačo, in ker ni imel nobenega prijatelja, na katerega bi se bil obrnil, je zamislil, da gre v škofijsko pisarno in tam poprosi 50 kron na posodo. Predstavil se je mons. Flegotu, mu rekel, da je na uradnem potovanju v Rim, da je v Nabrežini zamudil vlak, v katerem se je nahajal njegov kovček, in tako ostal brez denarja. Predstavil da se je, kakor dvorni kurir, pri-dodeljen avstrijskemu poslaništvu v Rimu. Pokazal da je tudi svojo vizitnico. Mons. Flego pa da mu je rekel, da nima denarja. On da se je začudil nad tem odgovorom, a mons. Flego je vstrajal pri tem in on je potem odšel. Preds.: A kaj ste vi rekli, ko vam je mons. Flego rekel, da nima denarja ? Tož.: Ne vem. Preds.: Niste pokazali neko kuverto in rekli: „Evo dokumentov" ? Tož.: Da, pokazal sem neko kuverto. Preds.: Pa niste s to kuverto potresli, da je zazvonilo, in s tem kazali, da je v kuverti denar ter rekli: „Tu je denar, ki ga ta in ta nadvojvoda pošilja svetemu očetu" ? Kaj je bilo v oni kuverti ? Najbrže par soldov, ali ne? Tož.: Bilo je notri nekaj starega drnarja. Preds.: In ko ste odhajali, ste rekli mons. Flegotu: BStvar bo imela še posledice za vas !u Tož.: Tega ne pomnim. Preds.: Sedaj dajmo na kratko pregledati vašo prošlost. Tu je toženec povedal, da je izvršil ljudsko šolo deloma v Ljubljani, deloma na Dunaju. Oče da mu je umrl še kot malemu otroku. Z Dunaja se je z materjo, sestro in bratom preselil zopet v Ljubljano, kjer je začel obiskovati I. razred gimnazije. Preds.: A ste končali I. razred? Tož.: Ne celega. Preds.: Zakaj ? Tož.: Zato ker sem se ob urah vero-nauka prepiral s katehetom. Ravnatelj gimnazije je pozval mojo mater in jej rekel, naj me vzame iz šole, ker da sem preveč inteligenten in da tako pokvarjam druge učence. Preds.: In kaj ste storili potem? Toženec je tu povedal, da je študiral privatno, a da ni napravil nobenega izpita. Ko ga je predsednik vprašal glede dogodka z onim urarjem, kateremu je v Ljubljani vkral uro in bil radi tega — že ko je imel še le 13 let — aretovan, je toženec dejal, da se tega ne spominja. Istotako je dejal, da ne porani o tatvini uhanov na škodo 7-letne deklice, radi česar je bil obsojen na 24 ur zapora. Spominja se pa in priznava, da je bil 1. 1882. obsojen na 14 mesecev ječe, ker ie kot vojak vkradel nekemu posestniku v Ebeniurtu 120 goldinarjev. Priznava tudi, da je svojega strica Doiinarja po krivem obdolžil, da ponareja bankovce. Ovadil ga je bil pri oblasti kakor pona-rejalca bankovcev. To je storil, ko se je nahajal v zaporu za 7 mesecev, za kazen, ker je v krškem okraju pobiral pri kmetih denar za bolnišnico in se pri tem izdajal za viteza Rauberja. Ovadil pa je strica iz maščevanja, ker je ta poslednji zarubil materi hišo. Preds.: A to maščevanje vas je stalo jako drago. Dobili ste 2 leti in pol trde ječe. Kje ste prestali to kazen? Tož.: V Ljubljani. Za tem je toženec priznal, da je bil v Gradcu obsojen na 14 dni zapora, ker je bil nekega čevljarja osleparil za par moških in za par ženskih čevljev. Preds.: Temu čevljarju ste se izdajali za polkovnika. Tož.: Ne. Preds.: Kako da ne ? Saj imamo tu v spisih tudi vašo vizitnico, ki se glasi: „Oberst Fodransperg". Tož.: Imel sem strica, ki je bil polkovnik. Preds. : Ampak polkovnik je bil vaš stric, pa ne vi. Tu je toženec povedal in priznal, da je bil v Kostanjevici obsojen, ker je bil ukral gledališčni daljnogled. Leta 1888. je bil šel na Dunaj, kjer je ostal eno leto, iskaie službe. Vzdrževala ga je sestra, ki je občevala z velikimi gospodi. Ker pa ni hotel živeti na troške sestre, je šel peš na Turško. V začetku 1. 1890. je vstopil v Drinopolju v službo družbe orijentalskih železnic, kjer je ostal 5 iet. Odsiovijen je bil iz službe, ker je nekemu Mahmud paši mej službenimi urami delal neki album. Ko je bil še v službi je spoznal neko Grkinjo, imenom Anastazija, in se ž njo oženil. Imela sta hčerko Eleonoro predno je bil odsiovijen iz službe. Ko je pa ostal brez službe, je on šel v Carigrad, a ona k svoji materi. Nekaj časa je bil v Carigradu v službi pri nekem trgovcu, ki je pa propadel vsled armenske revolucije. Po posredovanju avstro-ogrskega poslanika bar. Calice je zopet dobil službo pri železnici, kjer je ostal drugih 5 let. Tedaj se je bil zopet združil s ženo, ki mu je potem povila že drugo hčerko, Marijo. Ko je bil 1. 1901. nekoč prišel na Dunaj, je bil našel nekega svojega prijatelja časnikarja. Temu je bil povedal nekaj glede orijentalskih železnic, kar je potem ta časnikar priobčil, vsled česar je bil on zopet odsiovijen. Tu je predsednik opazil tožencu, da je nekemu Kravosu, ki je bil ž njim v službi pri železnici, in ravno tako nekemu Papiču, ki je bil istotam v službi, grozil z bodalom. Toženec je djai, da je s Kra-vosom napravil samo „neumno šalow, Pa-pića pa da je pahnil samo z roko, ker ga je bil razžalil s tem, da mu je očital način življenja njegove sestre na Dunaju. Ko je ostal brez službe, je ženo in hčerki pustil na Turškem, a sam je šel na Dunaj, kjer ga je zopet podpirala sestra in tu pa tam tudi neki prijatelj njegove sestre. Preds.: Se-li spominjate, kaj ste nekoč napravili temu prijatelju vaše sestre? Mu niste li nekaj poslali na dom ? Tož.: Da, poslal sem mu na stanovanje neki zaboj. Preds.: Ki je ta tu. (Zaboj se namreč nahaja v sodni dvorani pri mizi sodnega dvora. Zaboj je precej visok in dolg, a prilično ozek). Kaj je bilo v zaboju ? Tož.: Nič. Preds. : Zakaj ste ga poslali ? Tož.: Spri sem se bil ž njim, radi moje sestre, ali o tem ne morem govoriti, ker so intimne stvari. Preds. : Ce so te stvari v zvezi s procesom, potem morate povedati, tudi če so intimne. Mi nismo tako delikatni, da bi ne smeli slišati. Ono jutro, predno ste poslali zaboj, niste li bili na stanovanju onega gospoda vprašat, če je na Dunaju, ali če je odšel ? Tož.: Ker sem hotel govoriti ž njim radi moje sestre. • Tu je toženec povedal, da je bil vku-iil oni zaboj, ker ga je mislil rabiti na x>tovanju v Trst, kamor je bil namenjen. Poslal ga je v stanovanje onega gospoda le, da mu ponagaja. „Hotel sem — je rekel — da se razjezi, posebno pa še, ker sta bila težaka, ki sta mu ga nesla, jako ' pijana*1. Preds. : Kaj ste rekli težakoma, da bo v zaboju? Tož.: Težakoma sem rekel le, naj ! neseta zaboj na stanovanje onega gospoda ' in naj potem prideta k meni po plačilo, i Preds.: A priče pravijo, da je bil za-I boj . . . Branitelj : Gospod predsednik. 1 ože-' nec ni tožen radi tega dogodka in torej ! ni niti dolžan odgovarjati na vprašanja, ki ' se nanašajo na ta dogodek. Preds.: Gospod branitelj, o tem do-; godku govori neki spis, ki je v aktih in ' državno pravdništvo je predlagalo čitanje tega spisa. Bran.: Dobro. Spis se torej prečita, a ne sme se radi tega zaslišavati toženca. Tu se pa ravno toženca zaslišuje o tem _ dogodku in jaz se temu protivim. Preds.: Dam vzeti na zapisnik vaš ! protest, a jaz moram govoriti o vseh stva-I reh, ki se tičejo procesa in ne trpim, da bi se me poučevalo. Bran. : Jaz ne poučujem, marveč se le poslužujem pravice obrambe. Na ponovna vprašanja o tem zaboju je toženec vstrajal v trditvi, da je bil zaboj prazen. Povedal je na to, kako je prišel v Trst in se nastanil pri Celičevi, ko je še živel nje soprog, kateremu se je : predstavil kakor ministerski uradnik. A j ko mu je čez nekaj dni zmanjkalo de-) narja, je povedal, da to ni res. Celič ga !je hotel zapodiu, a Celičeva se ga je vsmi-iila in ga priporočila neki svoji sestri, pri kateri je bil ostal nekaj tednov. Tedaj — bilo je leta 1903. — je vstopil v službo pri Lloydu, kjer je imel 80 kron mesečne j plače. Stanoval je potem v ulici Ghega. j Od Lloyda je bil po treh letih in pol od-! slovljen, ker je bil pisal v Vatikan neko pismo radi nekih dokumentov in v tem pismu je grozil z napadi po listih. Za tem je vstopil v službo pri Bergerju, kjer je imel 100 kron na mesec v začetku, a potem nekaj več. Bil je odsiovijen, ker je prihajal prepozno v službo. Potem je bil v službi pri „Previdenziu. Pred kakimi štirimi leti je šel stanovat v Rojan. Celičevi je on nasvetoval, naj vkupi Ferlugovo hišo. Okolu 6. ure in pol je predsednik prekinil razpravo za 10 minut. Po tem ' kratkem odmoru je branitelj, odv. Petronio, j gledć dejstva, ki ga je predsednik nagla-šal, da je toženec obljubil Celičevi, da ji bo ravno v soboto vrnil posojenih mu 40 kron, konstatoval, da je Celičeva sama, ko mu je posodila denar, zahtevala, : da jej ga vrne v soboto, ker ga je ravno j v soboto rabila, da more plačati delavce, ■ ki so delali na vrtu pri hiši v Rojanu. Na j to je predsednik, na braniteljevo zahtevo i vprašal toženca o njegovih hčerah, če mu i je katera kaj pisala, na kar je toženec po-! vedal, da mu je starejša večkrat pisala, ' naj pride ponjo in jo vzame s sestro k sebi. Pisati ste mu začeli še-le po smrti j matere. On jima je večkrat poslal po 10 ■ do 14 frankov in dotične poštne pobot-' niče morajo biti na njegovem stanovanju. Branitelj je na to konstatoval, da ko j je bil toženec v službi pri Bergerju, je 1 vžival tam veliko zaupanje : nosil je okrog ■ večkrat jako velike svote denarja in je dotično svojo dolžnost vedno skrupolozno ! izvršil. S tem je bilo takorekoč končano ' glavno zaslišanje toženca. Za tem je predsednik prečital razae J zapisnike o dogodku. Prvi teh zapisnikov pripoveduje, kako je težak Lakovič našel ; v morju glavo, opisuje glavo in papir in : brisalko, v katero je bila glava povita. Za tem je predsednik prečital zapisnik o are-tovanju Fčdransperga in o hišni preiskavi, izvršeni v njegovem stanovanju v Rojanu. Povedano je v tem zapisniku, da je Fč-dransperg, prišedši do svojega stanovanja; izjavil, da je izgubil ključ, dočim je imel ključ pri sebi, kajti istega se je potem našlo na stranišču, kamor ga je bil skril Fodransperg, potem ko je moral odpreti vrata nalašč za to pozvani kovač. Povedano je v tem zapisniku tudi, da je bil Fčdransperg tedaj jako nervozen in razburjen ter da je prosil za čašo vode. Ker je hotel predsednik še dalje citati ta zapisnik, je branitelj izrazil mnenje, da bi se to lahko opustilo, ker je že toženec priznal, da je on vmoril pokojno Fabre. No, predsednik je vendar čital dalje. No, v zapisniku je še povedano, kako se je čutil v stanovanju mrliški duh, a ico so na to opozorili Fodransperga, se je kazal presenečenega in rekel, da si nr more razlagati, odkod ta smrad. Mej tem je pa komisar dr. Zecchini, potem ko se je v stanovanju nr.šel papir, enak onemu, v katerem je bila zavita v morju najdena glava, v drugi sobi našel velik omot, v katerem je bil zavit život pokojne Fabry. Tu je hotel predsednik pokazati porotnikom ono platno, v katero so bili zaviti posamični kosi trupla, a porotniki so z nekakim studom odklonili. V istem zapisniku se nadalje pripoveduje, kako so bili najdeni ostali kosi trupla, in kako so bili v Fodranspergovih žepih najdeni nekateri predmeti, ki so bili lastnina pokojne. V nekem drugem zapisniku je govora o drugi hišni preiskavi, ki jo je policija izvršila v stanovanju Fčdransperga dne 1. avgusta. Potom te preiskave so bih najdeni dragulji, ki so bili skriti v omari, ki jo je Fodransperg rabil kakor knjižnico Bili so s to preiskavo najdeni mej pepelom tudi koščeni gumbiči in druge stvari Na to je predsednik prečital zapisnika prič Kristine Štok in Ane Pertot. Prva je služila pri Celičevi in je izpovedala na zapisnik o vedenju Fodransperga pred dogodkom, na dan dogodka in po dogodku. Ana Pertot je pa izjavila na zapisnik, da je v soboto, dnć 25. julija, okolu 7 ali 7. ure in pol zvečer, videla Fčdransperga sedečega pri zunanjih mizah gostilne pod Lloydovo palačo. Predsednik je na to prečital še nekatere druge zapisnike. Pokazal je F<»-dransperpu neko srebrno uro, in ga vprašal, če je bila ura last pokojne Fabr^ Tož.: Da. Zaslišavanje prič. Na to je sklenil predsednik, d:i zasliši pričo Karolino P o d 1 o g a r. Pri Karolini Podloga!" je namreč stanovala pokojna Lucienne Fabre, predno je odšla s To-dranspergom v Rojan. Preds.: Koliko časa je stanovala pokojna Fabre pri vas? Priča: Ne vem natančno: zdi se mi, da nekaj več, kakor en mesec. Preds.: Vi ste vedela, da je bila Fabre šansonetka, da je pela prej v restavraciji ExceIsior v Barkovljah ? Priča: To sem vedela. Preds.: Koliko vam je plačevala za I stanarino ? Priča: Dve kroni na dan, a dajaU I sem jej tudi kavo, imela je pri meni tudi j drugo postrežbo. Potem pa, ko je pela v 'restavraciji „Gambrinus", kjer je manj I zaslužila, mi je plačevala le krono in 60 stotink na dan. Preds.: Ste-li poznala^natančnejše pokojno Fabre ? Priča: Malo, ker je ona govorila le ' francoski. Preds. : Vendar je bila v prijateljstvu z neko madžarko, imenom liona Kovacs. Priča: Da. Preds.: Ste-li vi zapazila, ko se je bila Fabre spoznala s Fodranspergom ? Priča: Ne. Preds.: Kdaj ste prvič videla Fodransperga ? Priča: Dan prej, ko je prišel po pok. Fabre in jo odvedel seboj. Preds.: Kateri dan je to bilo? Priča: Zdi se mi, da je bilo na četrtek. Preds.: Da ni bilo morda na sredo ? Priča : Ne pomnim. Tu je priča povedala, kako je Fodransperg oni dan — naj bo že na sredo, ali pa na četrtek — prišel v njeno stanovanje in jo prosil, naj pozove pok. Fabre. Ona jo je pozvala, na fcar se je pokojnica oblekla in odšla s Fodranspergoin. Prišla je potem nazaj. Pokojna jej je pokazala 50 kronski bankovec in jej rekla, da jej ga je dal Fodransperg Stran II »EDINOSTc štev. 92. V Trsta, dne 1. aprila 1909 Preds. (tožencu): Ste Ii dali vi oni 50 kronski bankovec pok. Fabre? In kje ste ga vzeli? Toženec: Dal sem jej nekaj denarja, a ne vem koliko. Priča je na to povedala, da je bila pokojna jako dobra, pametna in lepega vedenja. Bila da je prava izjema mej šan-sonetkami. Rada je delala in je malo trosila. S tremi čašicami črne kave je obstala ves dan. Klobuke in obleke si ie delala sama. Preds.: Ste li videla, če je imela kaj draguljev? Priča: Da, mnogo: prstane uhane in drugo. Preds. A denarja ? Priča: Tudi. Hranila je, da je pošiljala v Tunis za svojega sina. Preds.: Vam je kedaj govorila o sinu ? Priča : Da, večkrat. Priča je na to povedala, daje pokojna, malo pred svojo nesrečno smrtjo poslala nekaj denarja v Tunis, a ne ve, na kak naslov. Bilo je nekaj čez 8. uro zvečer, ko je predsednik na to prekinil razpravo. Današnje nadaljevanje razprave dne I. aprila 1909. Danes zjutraj ob 9. uri je razprava nadaljevala. Predsednik je najprej prečital zdravniška izvestja glede razkosanja trupla ia glede ran, najdenih na skupaj sestavljenem truplu. Bilo bi na to treba zaslišati zdravniška zvedenca sama, a branitelj je predlagal, da se z ozirom na to, da je toženec sam priznal zločin, in da se prihrani čas, opusti zaslisanje ustmene izjave zdravniških zve-dencev. Državni pravdnik ni imel nič proti temu. Vsled tega se je opustilo zaslišanje zvedencev in se je prečitalo še izvestje o krvavih madežih na hlačah in na ruti. Na to je dal predsednik pozvati vse priče. Manjkalo jih je 7. Mej prisotnimi je bila tudi Katarina Celič, in koje ta prišla mimo njega, je toženec — zapazivši jo — postal grozno rdeč v obraz, polastila se ga je skrajna razburjenost, premikal se je nemirno na klopi in si brisal solze, ki so mu pridrle iz oči. Predsednik je na to opozoril priče, da morajo, ko bodo pozvane, povedati samo resnico. Na kar je priče zopet odslovil in pridržal v dvorani za zaslišanje pričo Viktorja Lakoviča. Odhajaje iz dvorane z drugimi pričami, se je Celičeva ozrla na toženca, kar ga je še bolj razburilo; oblila ga je še hujša rdečica, postal še nemirneji in vzdih-nil v laškem jeziku „Moj Bog! Moj Bog!", močno zmajal z glavo, vprl pogled v tla in jokal. Priča Viktor Lakovič je povedal, kako je našel v morju culo, v Kateri je bila glava pokojne Fabre. Videl je nekaj belega na dnu morja. Mislil je, da je morda kak tihotapec vrgel tia blago, ki je je skušal vtihotapiti. Zabodel je ono belo culo prvikrat ter potem potegnil k sebi, a ko je bila cula še v vodi, mu je padla nazaj. To se je ponovilo potem še dvakrat. Slednjič — četrtikrat — je močneje pritisnil in tako se mu je posrečilo potegniti ono culo iz morja. Ko je imel culo na kopnem, jo je kake štirikrat brcnil in pri tem opazil, da je povita se žico ter da je nanjo privezan precejšen kamen. Na to je videl redarja, ki je prihajal proti njemu. Pokazal je torej redarju iz morja potegnjeno culo, a redar mu je velel, naj jo odvije. On pa tega ni hotel storiti. Redar se je na to pripravljal da bo culo odvil sam in je culo v to svrho obračal sem ter tja, ne vedoc kjer bi začel. Pri tem je on, Lakovič, zapazil, da se iz cule cedi kri in je hotel radi tega oditi, da bi ne imel kakih sitnosti. Mislil je da je v culi otrok. Bil je potem zaslišan tudi na policiji. Priča Ivan Mede a, agent za restavracije, ki naročujejo šansonetke, je povedal, da je poznal pokojno Fabre. On jo je bil najel za restavracijo „Excelsiora v Barkovljah, kjer je imela K io-— na dan, a potem, ko je tam končala, jo je on angažiral za restavracijo „Gambrinus", kjer je imela le 9 kron na dan. Rekel je, kakor priča Karolina Podlogar, da je bila prava izjema med ženskami svoje vrste, ker je hodila po predstavi vedno domov. Ve tudi, da je vedno skrbela za svojega sina. Priča Josip Pahor je oni javni postrešček, ki je nesel vso prtljago pokojne Fabre v Rojan, ko je šla tja s Fo-dranspergom. Najel ga je bil in plačal Fodransperg. Za pričo llono K o v a c s je predsednik javil, da se jo je povsod iskalo, ne da bi se jo moglo najti. Slednjič je pa ona sama pisala iz Spezie sodišču in se oprostila, češ, da nikakor ne more priti na razpravo. Predsednik je prečital dotično pismo in zatem zapisnik izjave, ki jo je Ilona Kovacs podala pred preisko valnim sodnikom. Priča Fran Bole, gostilničar v Ro-janu, je izpovedal, da pozna Fodrans-perga že kake dve leti. Prihajal je večkrat k njemu na pivo, a se ni skoraj ni- kdar vstavil v gostilni. V nedeljo, dne 26. julija je prišel k njemu v gostilno obedovat. Ker je bilo to prvikrat, da je prišel k njemu obedovat, je Fodransperg, ne da bi ga bil on vprašal, opravičil rekši, da ima sicer obed pripravljen v mestu, a da se mu ne ljubi v mesto radi prevelike vročine in pa zato, ker ima doma mnogo dela. Preds.: Ah, vam je dejal da ima mnogo dela doma? Priča: Da. Preds. : Seveda ga je imel. Nadaljujte. Ni bil toženec pri vas tudi v petek in v soboto pred dogodkom ? Priča: Da, bil je pri meni v petek predpoludne in je vkazal, naj se mu napravi obed za dve osebi. Po obed da bo že sam poslal. Povedal mu je tudi, da ima neko gospo. V gostilni so napravili obed in mu ga poslali po dečku, ki je bil prišel ponj. V soboto, okolu 11. ure je prišel Fodransperg zopet v gostilno in vprašal, če je njegova gospa že prišla po krožnike. Preds.: Kako pravite? Ob 11. uri predpoludne, ko je bila ona že mrtva, je vprašal, če je prišla po krožnike? Priča : Da. Preds.: Pa kako se je vedel ? Kakšen vtis vam je napravil tedaj ? Priča: Bil je vesel in se smejal. Preds.: Torej malo potem, ko je izvršil vmor, se je smejal in je bil vesel? Priča: No, da, bil je tak, kakor vedno. Preds.: A kakšen je bil običajno? Je li bil hrupen, jako vesel ? Priča: To ne, ampak videti je bil zadovoljen. Za tem je bila mej splošno pozornostjo pozvana priča Katarina Celič. Obtoženec je zopet postal jako nemiren in je jokal. Katarina Celič je bolj drobne postave in jako šibka. Ima jako slaboten glas, tako, da jo je moral predsednik večkrat opozoriti, naj govori glasneje in naj pristopi bliže k porotnikom, da jo bodo laglje slišali. Celičeva je najprej povedala, kako je spoznala Fodransperga in kako mu je šla na roko, ker se ji je smilil. Na to je povedala, na tozadevno vprašanje, da je ona sama rekla Fodranspergu, ko mu je posodila onih 40 kron, da jih jej mora vrniti najkasneje v soboto, ker v soboto da jih bo rabila, da izplača de-i lavce, ki so delali na vrtu. Vprašala daj ga je bila tudi, zakaj da rabi to svoto. On da jej je rekel, da imata priti k njemu neki gospod in neka gospodična in da se ne spodobi, da bi bil on popolnoma suh, ker bi tako igral jako žalostno vlogo. V sredo je obedoval pri njej in jej rekel, da mora ob 1. uri popoludne biti že na mestu, kjer se ima sniti z onim gospodom in z ono gospodično. Preds.: In res je bil ob 1. uri popoludne že na mestu, namreč v stanovanju Podlogarjeve pri pokojni Fabre. V jutranjem izdanju juirisnje številke ,Edinostiu nadaljuje zashšavanje Celićeve in Spomlad, novosti PT izgot ovij enih oblek za dame gospode in otroke Via delle Torri 2 TRS T Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) Obleke po meri. Točna postrežba - Velikanska zaloga. - Najnižje cena. ^ 11 "jj V ulici Qiulia štev, 16 se je odprla velika zaloga, na drobno, stekla in por-celane, namiznih kozarcem in kozarcev za pivo po jako nizkih cenah, Se priporoča učlani Gustavo M ^Stifon JerMi TRST - Via delle Poste 10. - THST. 11111111 i i m n i 11 priporoča »e svojim cenjenim sorojakom • • • >«1««• •«»•1 • • •1 drugih prič. Mali oglasi Mlarionir ^ let Star ifiče službe za voziti a IJHcHlDlIlU konjem ali tudi drugo primerno službo. Pisati na Inseratni oddelek Edinosti pod „35 let". 630 Primerno službo It na deželi. Ponudbe pod „POŠTENOST* na Inser. oddelek Edinosti. G24 Za Velikonočne praznike Š mojo pekarno v ulici Sette Fontane Štev. 1. Sprejemam vsakovrstno pecivo; prodajam najfinejšo moko iz prvih mlinov. Posebnost: pince in prednici. Udani Anton Pahor. 619 Qlll7hn premeniti izurjen kontorist, dober OIU£UU računar ter vešč knjigovodstva in korespondence v slovenščini in nemščini. Vatop lahko takoj ali pa pozneje. Cenjene ponudbe se prosi pod šifro „H. M. 17" posto restante, Gorica. 612 |U| o Ifi zemljišče za zidanje na jako lepem kraju ITIClIU Be proda. Naslov pri lnanc 27. julija minolega leta, okolu ♦'». ure zjutraj, je težak Viktor Lakovič krožil po obrežju del Mandracchio ter gledal v dno morja, da bi našel kako ribo in jo nabodel z ribiškem orodjem posebne vrste, ki je je v to svrho imel seboj. Vstavil se je bil za trenotek v bližini pomola sv. Karola, kjer je bil zagledal na dnu morja neki predmet, sličen debeli culi. Pomeril je se svojim orodjem na ta predmet, ga nabodel in ga potegnil iz morja: cula je bila povita v brisalko in kos debelega papirja, a vse skupaj je bilo povezano se žico, kateri je bil pritrjen kamen. Kakor hitro je bil potegnil culo iz moi ja, je pa Lakovič v svoje veliko začudenje zapazil, da se je iz nje cedila kri ter je — jako prestrašen — takoj obvestil o teni nekega policijskega redarja, ki je šel tam mimo. Konstatovalo se je tedaj, da je bila v culi človeška glava! In ta nesrečni dogodek je privedel do odkritja nezaslišanega in krutega zločina, ki je vzbudil snlošne ofroivenost in ki . • svojih . odrobnosti nadkriljul« r6gc krvavcTžIo? ki^3užali!?^-^3^eleženi v analih ■;nslva. Poizvedbe, ki jih je redarstvena oblast s hvalevredno vnemo takoj uvedla, kakor tudi natančna in marljiva preiskava, so podale očividen dokaz, da je današnji toženec, Julij Fodransperg, premišljeno in preračunjeno z brutalno krvoločnostjo na barbarski način, v svrho, da jo oropa, v moril neko mlado žensko, imenom Lueienne Pabiy, ki se je teda j nahajala v j Trstu, angažirana kakor šansonetka in kij je bila kakor taka, v skrbi za svojega j edinega sina Marcela Fabry, bivaj očega v j Tunisu, prihranila nekoliko denarja ter jej držala pri sebi tudi nekaj draguljev in' razne obleke, kijih je zahteval njen poklic, j Kakor že rečeno, je najden je one cule, i v kateri je bila glava nesrečne Fabrv, o, kateri je zdravniški izvedenec izjavil, da, je bila odrezana od hrbtenice z jako ostrim j rezilom ter da je bila smrt — sodeč po; dejstvu, da je bila glava še jako dobrof ohranjena — nastopila najdalje tekom zadnjih 36 ur — do vedlo do odkritja tega groznega umora in morilca. ; Xa papirju, v katerem je bila povita odsekana glava, se je našel prilepljen: listek, na katerem je bilo tiskano ime in kraj neke tvrdke z muzikalijami. a napisan naslov: „I. li. von Fodransperg, Kojano N o 273, Triest". Poizvedbe, ki se jih je takoj uvedlo <> tem Fodranspergu, so imele zanj tako nevgoden vspeh, da se je takoj začelo sumiti o njem, vsled česar ni redarstvena oblast odlašala, da ga poišče in gre v Rojan v hišo, v kateri je stanoval in ki je bila naznačena na rečenem lističu. In res je nesrečna Fabrv postala žrtev zverinskega instinkta današnjega toženca. Julij FOcJransperg. Lueienne Fabry. Ta jo je namreč najprej zvabil v svoje stanovanje z namenom, da jo oropa, a v soboto, dne 25. julija jo jc zavratno napadel, jo ponovno zabodel z bodalom in jo na ta način vsmrtil. Za tem je pobral ves njen denar in vse vrednostne predmete, a žrtev je grozno razmesaril, v nadi, da bo tako ostal prikrit grozni zločin, ki ga je on pri popolni pameti in svobodi zamislil, dolgo časa premišljal in krvoločno izvršil. Ko je sodna komisija vstopila v stanovanje, sestoječe iz dveh sob, ena tik druge, se je našlo 7 omotov, povitih v sukno in v papir, — od teh 7 omotov, so bili trije v nekem kovčeku, ki se ga je našlo v kleti v pritličju hiše — in v grozo oseb, ki so se vdeležile te hišne preiskave, so se v teh omotih našli kosi trupla nesrečne žrtve, in sicer truplo, noge, razrezana vsaka na 2 dela, in roke, vsaka v enem omotu. V nekem drugem omotu so se pa našle okrvavljene cunje, 5 kosov platna, kos bele srajce in brisalka, katere so se držali mali šopki las. Vzlic temu groznemu odkritju je pa toženec s hladno nemarnostjo, kakor je bil s hladno premišljenosljo izvršil zločin, tajil, da bi bil on izvršil ta zločin in je v tem tajenju vstrajal tudi tedaj, ko so tudi vse drugo okolnosti dokazovale, da je on storilec tega grozodejstva. Preiskavši natančno vse stanovanje, se je v toženeevi spalnici našlo v umivalniku vodo rožnate barve, kar je jasno dokazovalo, da je bil pred kratkim • ni vodi opran kak okrvavljeni predmet, v ravno p?p*m umivalmk^^ff^* J}a5l<4-' " rt-, salka, enaka oni, v kaieri .je bila zavita v morju najdena glava žrtve. Na nekem košku se je našel kolač ž ce, enake oni, s katero je bil povit v morju najdeni omot z glavo žrtve, a v nekem drugem košu sta se našli dve okrvavljeni žepni ruti. Konstatovalo se je tudi, da je bilo pred kratkim v peči sežgano nekaj obleke, in mej pepelom so se celo našli koščeni gumbiči. V spalnici so na tleh ležali čevlji nesrečne ženske, a v neki omari v bližnji sobi so se našli, poleg papirjev in pisem, tudi toaletni predmeti, ženski pasovi in glavniki. V neki drugi omari, v obliki knjižnice, so se našla peresa za ženski klobuk, ženska srajca, čipke in koprene, a v nekem predalu mala ura budilka. Pozneje so sc pa našli v nekem skrivnem kotn te poslednje omare tudi dragulji, namreč zlatih prstanov z dragimi kamni, par zlatih uhanov, srebrna ura, ovratnica iz biserov, a poleg tega še en dvajset-kronski zlat in trjje zlati po 20 frankov in dva noža za papir. Vsi ti predmeti so predstavljali, glasom izjave zvedenca strokovnjaka, znatno vrednost in so bili vsi last žrtve ter so imeli biti sad groznega toženčevega zločina. Našli sta sc pa tudi dve bodali, eno veće a drugo manje; našle so se tudi dolge škarje in sekira, in ti predmeti so bili last toženca ter so bili okrvavljeni. Krvavi madeži so se našli tudi na tleli v spalnici in na nekih bledorumenih hlačah, ki jih je toženec imel na sebi, ko je izvršil zločin in ki so bile potem najdene viseče na hodniku, po katerem se pride v rečeni dve sobi. In če že te okolnosti dokazujejo gro-zovitost in krvoločnost v izvršitvi zločina, zločinski namen storilca, da oropa svojo žrtev, kakor tudi da je toženec storilec tega grozovitega zločina, so se pa zvedele še druge, predhodne, istočasne in poznejše okolnosti, ki ne dopuščajo nikakega dvoma glede toženčeve krivde in glede načina, kako je on znal zamisliti, pripraviti in izvršiti zločin. Ko se je iz posameznih kosov sestavilo skupaj truplo nesrečne ženske, so mogli zdravniški zvedenci konstatovati, da jej je bila zadana smrt s ponovnimi vbodi z nabiušenim, spičastim in ostrim bodalom. ■ ] Na truplu se je našlo S težkih ran, a od teh so bile tri smrtne. | Mej levimi rebri je bila dolga rana, sezajoča v notranjost in zadevajoča desno i stran srca; na hrbtu je bila na desni j strani globoka, v notranjost sezajoča rana, !zadevajoča pljuča: na levi strani hrbta, takoj pod ramo, je pa bila tretja, tudi v notranjost sezajoča rana, ki je tudi zadevala pljuča. Ravno te tri rane so bile spoznane za smrtne, in zdravniški zvedenci so konsta-tovali, da je bila rana mej levimi rebri ona, ki je provzročila takojšnjo smrt. Zdravniški zvedenci so tudi izjavili, da, sodeč po poziciji ran na hrbtu, je moral morilec napasti svojo žrtev, ko je stala po koncu. Poleg še drugih petih ran, mej desnimi rebri, na desni strani prsi, na desni strani trebuha in pod desno pazduho, je inu truplo nesreenice še dve drugi rani: eno na desnem stegnu in eno na levi strani prsi, a ti dve rani je morilec zadal, ko je bila žrtev že mrtva. Na obeh rokah, posebno pa na desni roki žrtve so se našle še štiri druge rane, a to so, po mnenju zdravniških zvedencev takozvane obrambne rane, rane namreč, ki si jih je nesrečna žrtev v brezupnem boju provzročila sama z nastavljanjem rok proti morilčevemu bodalu, da bi se branila. ( In da se je nesrečnica skušala postaviti v bran napadalcu, dokazuje tudi de j - ] stvo. da je toženec imel na obrazu rane,! provzročene z nohtmi in da je imel desni | prstanec vgriznjen. Zdravniški zvedenci so tudi izjavili, da je truplo razreza! na kose nenavadno; močan človek, z jako dobro nabrušenim orodjem, kar posebno dokazuje natančno razčlenenje ram in stegen. Izjavili so še zdravniški zvedenci, da sta bodali, ki sta se niišli v toženčevem stanovanju, popolnoma pripravni za pro-vzročitev težkih in smrtnih ran, ki se jih je konstatovalo na truplu žrtve, in da sta bili isti bodali lahko vporabljeni tudi za razkosanje trupla, a glava je morala biti odsekana od trupla se sekiro, ki se jo je našlo v toženčevem stanovanju. V obeh sobah se je našlo na tleh krvave madeže, a kemično-inikroskopična preskušnja je nepobitno dokazala, da je bila to človeška kri, kakor je bila človeška kri tudi ona, s katero so bile oma-zane one bledorumene hlače, ki so bile najdene viseče na hodniku toženčevega 'stanovanja in ki jih je toženec imel na ! sebi, _ ko je izvršil zločin. Ce se pa na bodalih, na sekiri in na ' škarjah ni potom kemične preskušnje kon-■statovalo krvavih madežev, je to, glasom izjave kemičnih zvedencev, pripisati le dejstvu, da je bilo radi težavne raztopi ji-vosti madežev, ki so se pa vendar opažali na rečenih orodjih, onemogočeno točno konstatirati da li so ali ne madeži krri. Na škarjah pa so se našle drobtinice človeškega mesa, kar dokazuje, da so bile škarje rabljene pri razkosavanju trupla. Toženec Julij Fodransperg, človek, ki ima za seboj jako črno prešiost iti ki je bil že večkrat kaznovan za zločine izvirajoče iz lakomnosti po dobičku, se je že kot deček podal na pot zločina. Komaj trinajstleten deček je bil toženec vkradel srebrno uro v delavnici uraija Mateja Itaspagerja v Ljubljani, ter je bil radi tega — ker ni še imel U let — izročen redarstveni oblasti, da ga ista kaznuje. Leta 1875. je bil tožencc na okrajnem sodišču v Ljubljani obsojen radi tatvine na 24 ur zapora, ker je bil na javni ulici neki sedemletni deklici vkradel uhane iz ušes. Leta ga je vojaško sodišče obsodilo na 14 mesecev ječe radi tatvine, in ; sicer ker je 1. 1880., ko je služil pri voja-i kih, nekemu kmetu posestniku v Eben-fuhrtu, pri katerem je bil nastanjen za nekaj dni, vkradel iz zaprtega predalu : 120 goldinarjev. Okrajno sodišče v Gradcu je meseca | marca I. 1884. obsodilo toženca na 14 dni ! zapora radi goljufije, ker je bil nekega ; čevljarja ogoljufal za škornje in za par ; čevljev. Meseca avgusta istega leta je okrožno sodišče v Novem mestu obsodilo Fodransperga na 7 mesecev ječe radi zločina goljufije, ker je namreč ogoljufal razne kmete , v Krškem okraju za razne svote izdajajoč ;se za poverjenika kranjske deželne vlade, ki da ima nabirati denar za zgraditev bolnišnice v Krškem. I Z razsodbo z dne 27. decembra 1. IHM. * omenjenega sodišča v Novem mestu, je bil toženec obsojen na 2 leti in pol težk« ječe radi zločina obrekovanja, ker je bil po krivem obdolžil in ovadil nekega svojega strica, da je falzifteiral javrio vrednostne papirje. ! Meseca marca 1. 1888..je okrajno sodišče v Kostanjevici obsodilo Fodransperga na i> tednov zapora radi tatvine, Icer je bil iz zaprtega kraja vkradel gledaližčni daljnogled. Te kazni, kakor tudi njegovo vedenje na Iztoku, ko se je v dobi od i. 1895. do 1. 1901. nahajal v Drinopolju in v Carigradu v službi družbe orijentalskih železnic, iz katere službe je bil odslovijen radi velikih zlorab, ki jih je bil zakrivil v izvrševanju svoje službe, kakor tudi dejstvo, da je bil, ko se je nastanil 1. 1901. v Trstu, odslovijen iz službe, ki jo je ime! pri Lloydu. in potem istotako pri trgovcu z lesom Fr. Bergerju, vsa ta dejstva dovolj potrjujejo, da se sme toženca — kakor trdi policija — smatrati zmožnim, da se posluži vsacega sredstva v dosego svojih protizakonitih namenov In ravno ta tako črna toženčeva prošlost dokazuje, da se je v njegovi pokvarjeni duši mogla poroditi misel na tako krut zločin, ki ga je on izvršil v jutro dne 25. julija v svrho ropa. še od meseca februvarja m. 1„ ko je bil toženec odpuščen iz službe pri trgovcu Fr. Bergerju, se on ni pobrigal, da bi si našel službo, da bi si s poštenim delom zaslužil sredstva za življenje. Ostal je od tedaj brez službe in zatekal se je za pomoč k neki Katarini Celič, ki je lastnica hiše, v kateri je bil izvršen zločin, in ki je bila Fodranspergu posebno naklonjena ter mu je bila poverila upravo hiše in mu dajala večkrat celo kako svoto denarja ter mu prepuščala stanovanje, v katerem je on izvršil zločin. Prve dni meseca julija se je toženec, ki ni imel denarja, izrazil proti <'eličevi — kakor je ta izpovedala — da namerava zastaviti nekaj perila, in jo je s tem pregovoril, da mu je dala 10 kron. Njegov zli instinkt in njegova lakomnost po dobičku sta mu navdahnila misel na zločin. Dejal se je torej na delo, da doseže svoj zločinski namen ter je zamislil in vporabil vsa sredstva, da bi njegov Stran ti zločin ostal tajen, ali pa, če bi se prišlo zločinu na sled, da bi ne padel Mim na njegovo osebo. Meseca julija, in sicer sredi trga meseca, je bil toženec začel zahajati v kavarno „cbantant* Gambrinus, kjer se je ravno tedaj producirala kakor pevka vmorjena Fabiv z drugimi svojimi tovari-šicami. Istega meseca je bila tu v Trstu tudi šansone tka Ilona Kovač s, ki se je nastanila v If. nadstropju hiše št. 0 v ulici deli' Acquedotto, in s:"cer skupaj s poki j no Fabiv, s kolero sta živeli skupaj do dne 21. julija, ko je Ilona Kovr.cs zapustila Trst in odšla v Gorico. Tekom tedna, predno je bila Ilona Kovacs odšla v Gorico, je pok. Fabry prejela od današnjega toženca dve pismi, v katerih je on zatrjal, da je zaljubljen vanjo in jej izrazil, da bi jo rad vzel za ženo, samo če bi se odpovedala petju. Prosil jo je tudi za sestanek. Pokojna Fabiv je pa po nasveta prijateljice odgovorila Fodranspeigu, da mu ne da sestanka ter mu dala obenem razumeli, da jo sme obisk-ti na njenem stanovanju dne 10. julija popoiudne. Tože nec jo res prišel na stanovanje ookojno Fabiv dne 2o. julija popoiudne, in ob tej priliki je tržencc, ki se je bil že trdno edločil, da lz\rši svojo ne mero, sladkimi besedami in lažnjivimi obljubami premotil nesrečno Fabrv, da bi pri-'la živeti k njemu. V nadi na boljšo in udobnejšo bodočnost se je dala nesrečna Fabrv premotiti po lažmivih obljubah. In res je šla vboga Fabrv dan po gori povedanem sestanku skupaj s Ftfdranspergom v Rojan, da si ogleda ono nesrečno hišo, v kateri je ona malo dni pozneje imela najti smrt. Ravno isti dan je pokojna Fabiv, vrnivša se iz Rojana, povedala svoji prijateljici lloni Kovacs, da je zadovoljna združiti se s Fodranspergom in da bo šla stanovat k njemu v Rojan že naslednji dan, 22. julija. Zdi se pa, da je vendar tudi neka ža-1< stna misel navdajala pokojnico, ko je bila sklenila, da gre k Fodranspergu, kajti predno .je prijateljica Ilona odšla, jej je nesrečna Fabi v izrazila slutnjo, da bi jej sreča megla biii nemila. Fodransperg, ki tedaj, kakor že rečeno, ni imel denarja, je znal, da doseže svoj zločinski namen, vporabiti sredstva, ki še bolj jasno dokazujejo njegovo hudi bnost in pa njegove dobro prevdarjene priprave, da bi se o zločinu ne zvedelo, a če bi so zvedelo, da bi ne padal nanj ni-ksk sum. Ker se mu ni bila posrečila goljufija, katero je bil poskusil izvesti pri škofijskem ordinarijatu v Trstu, kjer se je bil - z namen in, da sfe sleparijo pridobi znesek preko 50 kron — predstavil ravnatelju škofijske pisarne, mons. Petru Flego, kakor kabinetni kurir avstro-ogr-skega poslaništva pri Vatikanu in lagal, da je na svojem uradnem potovanju z Dunaja v Rim izgubil vlak na postaji Na brezina in da je tako ostal brez sredstev za nada! j no potovanje, — ker se mu ta goljufija ni bila posrečila, se je torej toženec obrnil najprej na Ceiieevo in slednjič na svojega bivšega gospodaija Fr. Bergerja. In res je toženec — ki se mu je bilo posrečilo, da je nesrečno Fabi v se svojimi obljubami premotil, da je res verjela, da j* hiša v Rojanu njegova in da razpolaga tudi z denarjem, ker jej je bil obljubil cel<;>, da jej podari zlato torbico in K 500, da bo mogla napraviti zabavni izlet —, one dni na vse načine skušal priti do denarja, da bi tako pred svojo žrtvijo izgledal kakor denaren človek. Dne 22. julija se je torej obrnil na Celičevo in jej k-ga!, da ima napraviti neko dobro špekulacijo, ki da mu bo dala 1 Oo do 150 kron dobička, da ga je namreč neki njegov znanec prosil, naj bi za nekaj dni vsprejel v svoje stanovanje v Rojanu neko mlado žensko, gospodično dobre obitelji, ki da je bila pobegnila od doma in s katero da bo oni njegov znanec odpotoval v Tunis. No, s tem je pregovoril Cciičevo, da mu je dala 40 kron, kaUro jej je on obljubil vrniti naslednjo soboto. V petek,- dne 24. julija si je toženec vsodii 40 kron pri svojem bivšem gospoda', ju Fr. Bergerju. Trden v svojem sklepu, da izvrši nameravani zločin, je toženec pregovoril nesrečno Fabrv, da je zapustila stanovanje v ulici dtir Acqnedotto, in da se je v četrtek, dne 23. julija podala ž njim v njegovo stanovanje v Rojanu in obenem pivniki tja tudi vse svoje stvari. Kakor hitro je Celičeva zapazila, da ne odgovarja resnici, kar jej je bil Fodransperg povedal o prošnji nekega znanca, naj bi vsprejel ono žensko za nekaj dni na stanovanje, ampak da je bil Fodransperg prhedel k sebi ono žensko s povsem drugačnimi nameni, mu je to takoj v petek. dne 24. julija, očitala in zahtevala, naj jej vrne denar, ki mu ga je bila ona dala prejšnjo sredo. Fodranspergu se je pa posrečilo, da jo je zopet pregovoril, da nm je verjela, da je ono žensko res vsprejel na stanovanje na prošnjo nekega znanca. »EDINOST« štev. 92. V Trsin in. l aprila j In tako je Fodransperg odpravil Celičevo tudi popoiudne istega dne, koje bila zopet prišla k njemu na stanovanje in mu očitala rjegovo postopanje. Tako je napočilo jutro dne julija, ko je Fodransperg izvršil svojo zločinsko nakano. Mej 9. in 10. uro predpoludne so nekateri delavci, ki so kopali na vrtu tik hiše, in še drugi ljudje začuli neko ropo-tanje v toženčevem stanovanju. Na to so rečeni ljudje čuli ženski krik, ki se je ponavljal in ki je izrazni strah in pozival na pomoč. Niti iz daleka domnevajoči grozni pri-' ! zor, ki se je moral odigrati v tistem hipu : v stanovanju, so ljudje, ki so bili slišali 'vpitje, mislili, da je bilo prišlo le do krat-' ! kega prepira z besedam', o čemer jih je 'prepričalo tudi dejstvo, da jim je Fodransperg, ki ga je v to nagnala skib, da iz vrši svojo namero, natvezel, da je prišlo mej njim in mej žensko do prepira, ki da ga je bila provzročila ona. Ko je izvršil v mor, se je Fodransperg pokazal na pragu hiše golorok in v bledo-, rumenih hlačah ter velel delavcu Josipu' Piščancu, ki je delal na vrtu, naj mu napolni z vodo neki cinasti vrč. In temu delavcu, ki je bil opazil, da je opraskan po obrazu in na desni roki, je Fodransperg rekel, da je imel prepir z ono žen-1 sko, ker da je bila zahtevala, naj jej da denarja. Dodal je še, da bo šel takoj na policijo in da jo bo dfil spoditi iz hiše. V tem smislu je govoril toženec, ko je šel pol ure pozneje preoblečen od doma,! tudi z Marijo Gottinger, ki stanuje v pritličju iste hiše, in Kleonoro Righler, sta-nujočo tam blizu, ki sta bili slišali vpitje, i Truplo nesrečne žrtve je še toplo le-[ žalo na tli h, ko je toženec, očistivši se' krvi, takoj začel izvajati svojo podlo namero, da namreč nesrečnici odnese denar in druge stvari. In res, ob 10. uri je prišel toženec bled in razburjen k Celičevi in jej rekel, da ona ženska odide popoiudne se svojim ljubčkom. Ker ga je Celičeva vprašala, kdo da ga je opraskal, jej je on povedal, da je imel hud prepir z ono žensko, da je pa ženska izzvala ta prepir, ker je j trdila, da sta jo on in njegov znonec ho- Itela ogoljufati. •Naslednjega dne, bila je nedeija, jej , popoiudne prišla Celičeva v Fuiransper-■ 'govo stanovanje. Fodransperg jo je pustil v spalnico, a ni jej dovolil v sosednjo "sobo, reksi( da je v oni sobi očistil pod in ga namazal z lanenim oljem. Povedal jej je ob tej priliki, da mu :je ona ženska dala 10 kron, da ga oškoduje za nadlegovanje, ki mu je je dajala one dni in pa zato, da jej posije njeno prtljago na naslov, ki mu ga bo naznanila. Mej tem pogovorom je pa toženec izročil Celičevi 8 zlatih Napoleonov, rek si, da je njegov znanec pred odhodom dvignil ta denar v neki banki. Izročivši to svoto Celičevi, jej je povedal, da ima on še dva zlata Napoleona shranjena v omari. Naslednji dan okolu poludne se je nahajal toženec v stanovanju Celičeve in mu je ta pripovedovala o ženski glavi, ki je bila ono jutro najdena v morju, ko je prišel k Celičevi neki policijski agent in vprašal po Fodranspergu. Celičeva, nič hudega sluteča, mu je rekla, da je Fodransperg že odšel, a opazila je, da se je bil toženec vmaknil v kuhinjo, kakor da bi se hotel skriti. Takoj po odhodu policijskega agenta, je pa toženec z vso na-, glico zapustil stanovanje Celičeve. Zvedelo se je pozneje, da je toženec dne 27. julija predpoludne vrnil posojilo, ki ga je bil dobil nekaj dni prej pri Bergerju, in da je ta dolg piačal z dvema zlatima Napoleonoma. Istega dopoludne je bil toženec tudi pri raznih trgovcih, kjer je skušal prodati razne predmete, ki jih je bil vzel svoji žrtvi. Urarju Ivanu Plisca Ije prodal neko zlato iglo in neke koralde iza malo stotink, a starinarici K mi Hirsch ;je predal neko toaletno škatljo iz celuloida. »Rečenemu urarju Plisca in pa trgovcu j Nagelschmiedu, kateremu poslednjemu je | bil ponudil na prodaj pisalno pripravo, kakor tudi trgovcu Marku Mustacchi, ka-[teremu je hotel prodati potno torbo, rute, nogavice in še neko malenkost, je rekel, j da ima doma še mnogo predmetov, ki so |bili last njegove soproge, vmrle predenim i letom, in da se hoče teh predmetov izne-biti, ker da noče hraniti žalostnih spominkov. A vspričo vsega tega dokazil nega gradiva, ki jasno dokazuje, kako je tože-jnec, nagnan po zlem namenu, v svrho ropa premišljeno zasnoval zločin in ga I potem izvršil, vspričo vseh teh dokazov • se Fodransperg s hladno nemarnostjo preglasa nedolžnim, sklicujoč se na neverjetne 'okolnosti, kar pa le še bolj dokazuje njegovo slabo vest in njegovo pokvarjeno ; dušo. Toženec sicer priznava, da je nesrečna Fabry prebivala v njegovem stanovanju v Rojanu, ampak on da jo je bil vsprejel le na prošnjo nekega svojega znanca, imenom Karleto, kateremu pa ne ve priimka. ;Priznava, daje nesrečna Fabry bivala pri njem v četrtek, petek in soboto (23., 24. in 25. julija >, a trdi da je cdšla iz njegovega stanovanja se svojim ljubčkom rano v nedeljo, dne 26. julija zjutraj, ker da sta bila z ljubčkom sklenila odpotovati ono jutro. Priznava tudi toženec, da je v soboto, dne 25. julija predpoludne imel prepir z nesrečno Fabry, a vstraja v trditvi, da ga je bila ona provocirala z očitanjem, da sta bila on in njen ijubček sporazumljena, da jo ogoljufata za denar. In takih opravičevanj, ki dokazujejo, kako zaman skuša prikriti svoj zločin, se. je toženec posluži], ko so se mu predočile one okolnosti, ki pričajo o namenu, radi katerega je on zadal smrt nesrečni ženski. Priznavajoč, daje res bil v posesti j onih ziatih Napoleonov, ki jih je izročil Celičevi in Bergerju, skuša toženec opravičiti posest tega denarja trdeč, da mu ga je dal oni njegov znanec za usluge, ki mu jih je on storil. Glede onih predmetov, ki jih je že prodal in glede onih, ki jih je bil skušal prodati, trdi toženec, da mu jih je podarila pokojna Fabrv-, a glede onih predmetov, ki so bili najdeni v skrivališču v omari, trdi, da jih je morala skriti tja pokojnica sama pred odhodom. Ko se .je pa po odkritju zločina našlo; v njegovem stanovanju razkosano truplo žitve, je toženec najprej trdil, da je one; kose človeškega trupla, one omote moral prinesti zločinec v nori od nedelje na ponedeljek (25.—20. julija), preplezavši s pomočjo kake lestve okna nji govega stanovanja: a pozneje je trdil, da je moral morilce prinesti one omote v njegovo stanovanje v ponedeljek predpoludne po <. uri, kajti on da ni ničesar opazil v svojem stanovanju pred 7. uro, ko je bil odšel od doma. Vspehi preiskave, o kateri so navedene gori vse okolnosti, ki se osredotočijo na toženca, so pač očividen in jasen dokaz, da je toženec, nagnan po svojem brutalnem instinktu in z roparskim namenom, potem ko je s prevaro zvabil v svoje stanovanje vbogo žrtev, isto zavratno vmoril, ji potem odvzel vse r.jene stvari in dovršivši zatem svoj grozni načrt razkosajo nesrečno truplo. Toženec priznava pa, da se je 2 >. aii 24. julija predstavil v pisarni škofijskega ordinarijata kakor kabinetni kurir avstro-ogrskega poslaništva pri Vatikanu, in da je na tak sleparski način skušal ogoljufati mons. Petra Flego za znesek K 70. —, trdi pa, da ni bi! njegov namen goljufati, ampak le poskrbeti si nekoliko denarja, ker ga ravno one dni ni imel. Ali kazni ki jih je že prestal radi goljufij in njegova posebna narav, da si pomaga z varanjem, pojasnjujejo dovolj, da je ped gori rečenimi okolnostmi skušal zakriviti zločin goljufije. Radi gori navedenega in z ozirom na §§ 11, 51, 56, 112. kaz. post. reda, c. kr. državno pravdništvo v Trstu obiožiaje Julija Fodransperga pok. Kvaida in Marije roj. Dolnac, iz Kamnika na Kranjskem, 43 let starega (roj. 27. marca 1860, pristojnega v Kostanjevico v Krškem okraju, vdovca, očeta dveh otrok, privatnega uradnika v zadnjih časih brez službe, že kaznovanega: I. da je dne 25. julija 1908. zjutraj, v stanovanju v I. nadstropju hiše št. 272 v Rojanu, z namenom, da vmori Lucienne Fabr.v alias Florentine Fabre in v svrho, da si prilasti denar, dragoceno predmete in druge premičnine, ki so bili lastnina rečene Fabrv, na zavraten način KČZiVi i^trv pmovno zaboM Strica-, stim in rezilnim orožjem, zadavši jej tako več ran, katerih eno mej levimi rebri, ki je, sezajoča v notranjost, zadela v desno stran srca in tako provzročila smrt, ki je nastopila tnalo hipov pozneje, in da si je prilastil denar, dragocene predmete in druge premakljive predmete, ki so biii lastnina prej rečene Lucienne Fabry torej zločina zavratnega roparskega vmora. pred vid jenega v liH, 135, št. 1, 2 kaz. zak. in kaznjivega v smislu § 136 kaz. zak. — II. da se je dne 2;i. ali 24. julija 1908, tu, predstavil ravnatelju pisarne škofijskega ordinarijata, mons. Petru Flego, in da se jo temu lažnjivo izdajal za kabinetnega kurirja avstrijskega poslaništva pri Vatikanu in lagal, da jo na uradnem' potovanju na postaji Nabre-žina zamudil vlak, s katerim je potoval v katerem da je bil pustil svoj kovček, ter tako ostal začasno brez sredstev za nadaljevanje potovanja — in da je s tem, v svrho da si prilasti svoto denarja preko 50 kron, z zvitim prigovarjanjem nadevajoč si lažnjiv značaj in skrivajoč se za lažnim videzenr skušal premotiti rečenega mons. Flego, vsled česar bi bil ta, oziroma škofijski ordinarijat imel pretrpeli škodo v znesku preko K 50. —, — ne da bi bil dosegel svojega namena, ker ga je mons. Flego zavrni i — in da je s tem se lotil dejanja, ki bi bilo dovedlo do resničnega izvršenja nameravane goljufije, katere izvršitev je pa bila preprečena radi od drugod vmes došlih ovir — torej zločina po-skušanc golju i ije. predvidjenega v ^ 8, 197, 200, 201 d kaz. zak. Mej čitanjem obtožnice si je toženec večkrat brisal oči. posebno pa, ko je čitanje prišlo do točke, kjer se pripoveduje, kako jc on svojo žrtev zvabil v svoje sta- novanje, in pa kjer sc pri poveduje o kaznih, ki jih je prestai. Proti koncu obtožnice so mu pa solze kar drle iz očij. Videti je, da je skrajno razburjen. Po prečitanju obtožnice je pričelo zasliševanje obtoženca. Obtoženec priznava zločin. Predsednik je pozval toženca, naj se približa in ga na to vprašal če je slišal, Česa ga dol ž i obtožnica. A na to mu stavi vprašanje: — Se-li priznavate krivega vmora na osebi pokojne Fabrv V A toženec na to, tresoč se na vsem telesu in joka je : Da, gospod predsednik! — Torej se priznavate krivega ? — Da, ali jaz tega nisem hotel storiti. Vmoril sem .jo, a nisem jo hotel v m riti. — Se-li priznavate krivim — ga jo vprašal predsednik tudi glede poskusa sleparije v škofijskem ordinarijatu? Ne! i — Pa ste vendar bili pri mons. Fiegol in skušali od njega dobiti denar. ' — Da to jo res, ampak hotel sem si le vsoditi ta denar, a ne prigoljufati g.i. Na to jo predsednik velel tožencu, naj pove vse natančno, kako se je zvršila vsa stvar mej njim in njegovo žrtvijo. Toženec .je na to začel pripovedi vati. da je spoznal pokojno Fabi.v kakih s dni pred dogodkom v restavraciji „Gambi inus" To je bilo nekega večera, ko jc bil on šel na predstavo v rečeno restavracijo. Po predstavi sta šla skupaj v kavarno. On da je čutil posebno nagnenje, da, celo ljubil jo je (ironično mrmranje mej občinstvom). On jej jo predlagal da bi se po-r. čila. Ona mu je povedala, da ima sina v Tunisu. On jej je na to ponudil, da vzame k sebi tudi njenega sina in jej predlagal, da gresta — pozneje nekdaj skupaj v Tunis ponj. Ona da je prišla k njemu že v sredo Ker je on imel delavce na vrtu, je ostal ž njo doma, da nadzoruje delavce. Po ko-si'o da je pošiljal kakega dečka v Bole-tovo gostilno v Rojan. Na predsednikovo vprašanje, kdo da mu je dajal denar za kosilo, je toženec dej »k da je imel še nekoj svojega denarja Preds.: Kako ste imeli svoj denar, ko vam je Celičeva morala dajati 10 kron na mesec za tobak? T; »ž : Bil sem ravno nekaj dni prej prodal srebrno uro za 3 G kron. Dan pred dogodkom da je bila prišla Celičeva k njemu v Rojan in ga zmirjala in psovala, ker jc bila zvedela, da ima tujo žensko v hiši. On in Celičeva sta se prepirala na vrtu pred hišo, a Luciennc Fabrv je bila v hiši in je najbrže slišala vse, kajti, ko jc Celičeva oelšla in se .\e on vrnil v stanovanje, ga je takoj vprašala, kaj da je bilo in kdo da je ona ženska. On da .jej je povedal, da .je gospodinja hiše. Onega usodepolnega jutra, okolu 7. ure, je Lucienne Fabry odšla od doma, dočim je bil on še ostal v postelji, ker tako rano ni imel kam iti. Dobro uro pozneje, okolu 8. ure in pol, je čul trkati na vrata. On je šel odpret. Bila je ona. ki se je bila vrnila. Imela .jc nekam čuden obraz, a /. njo .je bila neka deklica. Takoj, k«) je prišla v stanovanje, se jc začela pripravljati, da odpotuje, dočim je prej nameravala odpotovati še le dne 5. avgusta. On da jo .je vprašal, čemu da hoče že tedaj odne-rovjti. a ona mu jc velela, naj jej da denarZahtevala je od njega 25o 'frankov. On jej^ HrercelT 11151* v onem hipu, a ona je vstrajal a pri svoji zahtevi. Odprla da je eno njegovo omaro in začela iz nje metati vse, kar je bilo v njej, ter mu rekla, da mu razbije vse pohištvo, če jej ne da denarja. Ker ji on ni mogel vstreči, ga je začela v francoskem jeziku psovati. Rekla da mu je rmalopridnež4 in druge take besede in mu pljuvala v obraz. Njega da je bilo sram pre Barkovlje, ali v Rojan v Boletovo gostiln" r p a n i s e ni imel n i č k a j p r a v e g' a petita* je rekel. Zatem je povedal, kako se je vrni okrog 2. ure domov. Povedal je še. kak' da je truplo razkosal. noči pa — nam reč v soboto iu nedeljo - da ni mog«1 spati in da jo hodil g-u- in dol po stano vanju in po vrtu. NADALJEVANJE RAZPRAVE V GLAVNEM LISTU. '