ßfo im stevima wo. v in»u«H, f sreao 24. junija im. ceno am rso tfrftla vsak dan popoldne, Uvxeartl nedelje In praxallse. — Interatl: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — »Slovanski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravnlštvo: Knallova ulica Stav. 5, pritličje. — Talafon stav. 304. Uredništvo: Enafiova ulica it. 5,1, nadstropje. — Telefon Stev. 34. MT Poštnina plačana v gotovini. Javnost in zunanja politika o naši zunanji politiki precej tar* najo v vseh taborih. Enim je premalo agresivna, drugim nejasna in nedoloče* na, tretjim cincajoča, četrtim pa sploh za nič. V zadnji skupini se nahajajo naši opozicij on alci, ki pri vsaki priliki zavpijejo, da zunanje ministrstvo izda« je naše narodne interese in da prodaja našo zemljo... Vsi skupaj še nismo našli pravega razmerja do zunanje politike. Pred vojno je bilo z zunanjo politiko v skoro vseh evropskih državah drugače. Zuna* nja politika se je ravnala v glavnem po velikih smernicah, ki jih je narekovalo javno mnenje. Tako je bilo z rusko zu* nanjo politiko, ki se je izrecno našla* njala na rusko, panslavistično orijenti* rano javno mnenje, na rusko družbo, na petrogradsko časopisje. Tudi nem* ška imperijalistična politika je temeljila na nemškem javnem mnenju, ki jo je naravnost zahtevalo. Celo o angleški zunanji politiki, ki je težko pregledna, lahko trdimo, da se ni oddaljevala od javnega mnenja in da se je ravnala v bistvu po smernicah, ki si jih je bil po* stavil povprečni angleški razumnik o misiji angleškega duha in rodu na ze* meljski obli. O italijanski zunanji poli= tiki lahko molčimo. Ta je vedno hotela, po čimer je javno mnenje zahrepenelo. Sanje o rimskem sredozemskem impes riju so bile in ostanejo začetek in ko* nec italijanske zunanje politike. S temi idejami se takorekoč že rodi vsak Ita* Iijan. Tega razmerja do zunanje politike pa ni našlo naše javno mnenje. Če smo kdaj protestirali v Sloveniji proti temu ali onemu koraku državnega soseda na severu ali jugu, je ostalo lokalizirano na Slovence. Srbov se skoro ni tikalo in brigalo. Da nimamo enotnega javne* ga mnenja glede naše zunanje politike, je krivo predvsem tudi še neenotno sta« nje tega javnega mnenja. Enotnost med 5rž>i\ Hrvati in Slovenci glede politike, specijalno glede zunanje politike, še ni dosežena. N'otranji boji zadnjih let so v tem oziru mnogo, mnogo zagrešili in preprečili. Bila je tu opozicija, ki je prenašala svoje borbe tudi na nedotak tjivo zunanjepolitično polje ier našim zunanjim ministrom mesto nasvetov metala polena pod noge. Zgodilo se je celo. da so velike parlamentarne stran: ke očitno koketirale z zunanjimi nasprotniki ter kovale skupne načrte za razkomadanje jugoslovenske države. O teh Radičevih grehih menda med poštenimi Jugostoveni ne more biti dvoma. Ostali opoziciji pa lahko zamerimo, da se ni znala v gotovih trenotkih složno postaviti za našo vlado in za našimi zunanjimi ministri, s čimer so skrivos ma dajali nasprotnikom potuho ter jih podžigali proti naši državi. To velja n- pr. za SLS, ki jc v opozicijonalni strasti izgubila pameten kompas dobrohotne parlamentarne kritike ter bodrila bolgarske vlade na odpor proti Beo-gradu. Celo Makedonijo je ta stranka odrekala naši državi ter jo dodeljevala Bolgarski. Te žalostne napake in hudobije (zakaj bile so prave hudobije!) se ne smejo ponavljati. $ konsolidacijo razmer pride tudi konsolidacija javnega mnenja, se bo rodilo enotno javno mnenje. Z enotnim javnim mnenjem pa vzniknejo tudi enotni zunanjepolitični cilji naše države. Vsa stremljenja prihajajo končno le iz naroda in narod jih mora podkrepiti s svojo voljo, hotenjem, s svojimi ideali. Potem se zgodi, da vstane naše Javno mnenje čim bo kak sosed nagaja! .kakor eno moč in val ogorčenja ter protesta bo odjeknil od Ljubljane do Beograda in Bitolja. Zun. ministru bo lahko, da nato intervenira in da nastopa v smislu naših zunanjepolitičnih interesov. Tako pa danes dejansko tega regulatorja naše zunanje politike ni in radi tem tudi ni večjih zunanjepolitič-nh ciljev naše države. Kaj vemo pravzaprav' kal hočemo proti Madžarski, Bolgarski, Albaniji, kaj na Jadranu? Govorimo za enkrat o mirovnih paktih in pogodbah ter o njihovi neizpremenljivosfi. To pa je tudi vse! Večje, globlje inicijative pa manjka, ker nedostaja inicijative iz javnega mnenja iz naroda! PROMETNA KONFERENCA V NISU — Beograd, 23. junija, (Izv.) Danes prične v Nišu konferenca med bolgarskimi In našimi delegati glede ureditve obmejnega prometa. Meseca oktobra se končno podr/iše defmitivna prometna konveirciia- Po verifikaciji mandatov HSS v odbora Veriükacijski odbor predlaga overovljenje mandatov HSS« — Današnja seja narodne skupščine. — Minister dr. Žerjav odgovarja na interpelacijo glede rudarjev v Veienju. — Beograd, 23. junija. (Izv.) V parlamentu je bil izid glasovanja v verifi-kacijskem odboru predmet najživahnej-ših komentarjev in različnih kombinacij o spremembi sedanjega režima. Vse kombinacije spadajo v kraljestvo fantazij in neutemeljenih političnih računov. Kratka seja verifikacijskeea odbora je v nekaterih parlamentarnih krogih povzročila pravo senzacijo. Seja verafikacijskega odbora je pričela ob 18. ter je trajala samo 8 minut. Verifikacijski odbor je soglasno overil 21 anketiranih mandatov, razun treh dr. Kežmana. Bačiniča in Došena. Predsednik odbora dr. Niko Peric ie takoj podal besedo Dragiši Leovacu, radikalu, ki je kratko v imenu vladnih strank izjavil: Po priznanju stanja. ustvarjenega z vidovdansko ustavo, monarhije, narodnega edinstva in dinasfe Karaeior-gjevič od strani g. Pavla Radiča in na podlagi poročila anketnega odbora je ugotovljeno, da je Radičeva stranka pristopila v seljaŠko internac'ionalo. toda poslanci, ki so ta prlston odobrili, niso verovali, da bi bila seljaška inter-nacijonala isto. kakor ITI. komunistična internacijonala, pozneje p?» tndi niso ničesar storili za razširjenje koraun'zma. Čeprav je anketni odbor oonstil proučiti nekatere podrobnosti, moramo to poročilo sprejeti. Iz izjave gg. P^vla Radiča in dr. Šuperine vidimo, da ostane skupina HSS neodvisna od vpliva iz inozemstva. Z ozirom na to nimamo r^loga sumiti v njih iskrenost in zato želimo, da jih vidimo pri delu v Narodni skunš^mi, zato sem svoboden predlagati narodni skupščini overovljenje spornih mandatov HSS. Ta izjava je napravila na navzoče najugodnejši vtis. Seji so prisostvovali poleg odborovih članov vsi poslanci HSS, ki so z viharnim ploskanjem sprejeli sklep odbora na znanje. — Beograd, .23. junija (Izv. Ob 12.) Današnja skupščinska seja je bila otvorjena šele ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu so: 1. Odgovor vlade na interpelacijo posl. dr. šuperine in tovarišev, ki zahtevajo parlamentarno anketo, da preiščejo dogodke v Sisku in postopanje tamešnjih političnih oblasti. 2. Predlog dr. Bazale o izplačilu uradniških predujmov. 3. odgovor ministra za šume in rudnike dr. žerjava na klerikalno interpelacijo glede rudarjev v Velenju in 4. zadeva dr. Lukiniča. Po končanih formalnostih in odobrenju zapisnika je posl. Vajič (zemljorad.) protestiral proti postopanju skupščinskega predsedstva, na kar je zbornica prešla k dnevnim razpravam. . Minister za agrarno reformo Milan S i. monovič je v imenu celokupne vlade izjavil, da se vlada protrvi sprejeti predlog dr. šuperine glede sestave parlamentarne komisije v svrho preiskave dogodkov v Sisku in postopanja tamošnjih političnih oblast:. Ta predlog je v smislu poslovnika in ustave neutemeljen, zato ga vlada odklanja. Posl. dr. Zanič je utemeljeval predlog in ljuto napadal policijske organe v Sisku kakor tudi jugoslovenske nacijonaliste. Za njim je govoril posl. Dragotin Pečic (dar. dem.) Plediral je za izvolitev parlamentarne komisije. Med njegovim govorom je prišlo do viharnih prizorov in je Pečic končno kruto žalil ministra Svetozarja Prihičeviča. Vladina večina je nato predlog dr. šuperine odklonila. Nujna pomoč ilrem In Poljanski dolini Na predlog ministra dr. Žerjava je ministrski svet odobril 500 tisoč dinarjev kot nujno podporo. Klerikalne laži in demagogija. — Beograd, 23. junija. (Izv.) Narodna skupščina je na včerajšnji seji i*ne!a priliko kratko razpravljati o kaia>:roialni povoc-nji v žirovski občini, odnosuo v Poljanski dolini. Parlamentarni kterikiini klirb je izrabil katastrofo v svoje politične strankarske namene ter je vloži! v skupščini rujni predlog, na podlagi katerega naj bi se prizadetemu prebivalstvu dovolili pripora v znesku S milijonov dinirlev. 7a zakon o tej podpori so saht^aii predlagatelji pri* znanje nujnosti. Predlog 33 kratka ütcn.e-Ijeval poslanec Frane Smodej. Finančni minister dr. Stojadi novic je kratko iu decidirano izjavil: Z ozirom na predložen} zakonski načrt o pomoči prebivalstvu v Žireh tii Poljanski dolini mi jc čast sporočiti narodni skup. ščini, da ie bila vlada po svojih organih obveščena o tej katastrofi in da je na podlagi referenta ministra dr. Žerjava že sklepala o nesreči, ki je zadela prebivlstvo Z\rov in Poljanske doline v Sloveniji. Vlada ie določila izredno nujno podooro 500.000 1'nar-jev, da se je v prvi sili odpomore poplav, ijencem. Giede zakonskega predloga poslancev SLS prosi/n, da se izroči finančnemu cdbo- [ ru, ki proučuje kredite za proračunska dva-najstine. Skupščina je nato soglasno sprejela predlog finančnega ministra. Ministrski svet je o katastrofi \ Žireh in v Poljanski dolini razpravljal i.a dveh sejah in sicer že v soboto in potsn v rode-Ijo. Ministr. svet je odobril m sprejel predlog ministra za šume in rudnike dr. Žerjav a, da se dovoli poplavijencem izreden kredit 500.000 Din kot prva nujna pomoč. Finančni minister je v narodni skupščin omenil, da je dr. Žerjav predlagal nujno pomoč. Današnji beogradski listi tudi objektivno poročajo o tem, dočim zavija slavno glasilo klerikalne stranke ^Slovenec* stvar tako, kakor da bi se minister dr. Žerjav za siromašne poplavljence sploh nič ne brigal in da se zanje- v vladi ne zavze-oia in nasprotno, da so klerikalni poslanci oni, ki bodo prebivalstvu preskrbeli ogromne milijonske kredite. Stva.- ;:e jasna za vsakogar, da je dr. Gregor Žerjav kot narodni poslanec in kot član vlade storil svojo dolžnost in sam brez klerikalcev izpo-sloval polmilijonski kredit, da odpomore v prvi sili nesrečnemu prebivalstvu v Žireh in v Poljanski dolini. ZLET JUGOSLOVENSKEGA SOKOLA V BEOGRADU. — Beograd, 23. junija. (Izv.) Snoči je prispel v Beograd starosta SJS Engelbert Gang!, da pri merodajnih ministrstvih izposluje primerne ugodnosti za zlet jiigoslovenskega Sokola, ki se vrši v dneh 28. in 29. junija v Beogradu. Za ta zlet so vse priprave v polnem teku in je pričakovati, da zlet tako v organi-zatoričnem kakor tudi v tehničnem oziru najbolje uspe. V nedeljo so določene glavne tekme vseh sokolskih društev. POGAJANJA V FIRENZI KONČANA. — Beograd. 23. junija. (Izv.) Italijanski poslanik na našem dvoru Bodrero je včeraj konferiral več ur s pornočn-korn zunanjega ministra Jovo Markovičem o dosedanjih uspehih italijansko-jugoslovenskih pogajanj v Firenzi. Vsa najsporneiša in najbistvenejša vprašanja so popolnoma rešena in urejena, sedaj gre samo za postranske zadeve. Konferenca sedaj obravnava vprašanje avtomobilskega prometa med Za-drom in Jugoslavijo. Poslanik Bodrero je Vašemu docUnJcn UiaviL da oogaiania v Firenzi za obe državi najpovoljneje napredujejo in da se vsak dan skoraj podpišete po dve konvenciji. Konferenca konča v nekaj dneh in z oz:rom na zaključek pogajanj odpotuje poslanik v Firenzo, kjer prisostvuje oficijelnemu aktu podpisa. Konvencije se podpišejo v Rimu. Prihodnji tedeu odpotuje predsednik jugoslovenske delegacije dr. Otokar Rybaf v Rim k podpisu vseh konvencij. VPRAŠANJE ŽELEZNIH VRAT REŠENO. — Beograd. 23. junija. (Izv.) V Bratislavi je 25. t. m. seja mednarodne podonavske komisije. Kraljevino SHS zastopa 2. Vilfan. Seje se udeležita rudi romunska delegata Consesco in Frlador. Mednarodni komisiji je predložen sporazum, sklenjen med Jugoslavijo in Romunsko v vprašanju Železnih vrat. NOVO OKROŽNO SODIŠČE V MARIBORSKI OBLASTI — Beograd, 23. junija. (Izv.) Pri ministru za šume in rudnike dr. Žerjavu kot namestniku pravosodnega rntnistra se je danes zglasiia deputacija iz Ormoža, obstoječa iz Z£. Lovra Petovaria* župana Ivana Veselica iu Jožka L a h a, ki je naprosila ministru, da bi se zavzel za ustanovitev okrožnega sodišča s sedežem v Ormožu. Včeraj je prispela deputacija iz Ljutomera, obstoječa iz notarja dr. Stoja-n a in odvetnika dr. S t a n j k a in posestnikov B a h a. L a n j š i č a in L i p i ča. Deputacija je predložila spomenico, ki predlaga, da bodi sedež nanovo ustanovljenega okrožnega sodišča Ljuto.ner. Te dni pričakujejo deputacijo iz Murske Sobote in Gornje Radgone. Ustanovitev Privilegirane obrtne banke — Beograd, 23. junija (Izv.) Parlcrnen-tarni odbor za obrtno banko jo včeraj po. poldne imel prvi sestanek, na katerem je razpravljal v načelu o zakonu glede ustanovitve Privilegirane obrtne banke. Zakonski načrt med drugimi določa začetni bančni kapital na 40 milijonov dinarjev. K delniški glavnici ima vlada prispevati 45 od. stotkov. Zastopnik trgovinskega ministra minister dr. žerjav je v imenu vlade izjavil, da vlada sprejema v celoti nekatere predloge radikalnih in samostojnodemokratskih poslancev, ki se nanašajo na zaščito ozir. pospeševanje srednje in male obrti. Vlada sama se še ni odločila, v koliko prispeva k delniškemu kapitalu, še ni rešeno vpraša, nje, ali vlada prevzame večino akcij ali jih prepusti zasebnikom. Glede načina prispevkov iz državne blagajne je vlada priprav. Ijena, da se določi za osnovni zaklad banke 15 odstot. dobička razredno loterije, to je približno 3 milijone dinarjev in 2 mili. jona izrednega proračuna. Banka bo oproščena vseh taks in davka. Minister dalje želi, da ne bodi notranji ustroj banke birokrati čen, marveč da temelji na solidnih bančno-trgovskih načelih in da banka ozir. njene podružnice lahko svobodno razpolagajo s svojimi vlogami. Minister dr. Žerjav je dalje omenjal, da vlada kot taka ne more s pritiskom posredovati pri Narodni banki, ki je povsem samostojna, pač pa je vlada izrazila željo, da Narodna banka Čim izdatnejše podpira obrt. Po govoru zastopnika trgovinskega ministra dr. 2erjava se je razvila kratka stvarna debata. Opozicijonalni govorniki so orne-njali nekatere okolncsti kako povzdigniti in podpreti srednjo iu malo obrt. Načelna debata je bila nato končana. KONFERENCA O ZAVAROVANJU DELAVCEV V SARAJEVU — Sarajevo, 23. junija, (izv.) V prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bila včeraj daljša konferenca zastopnikov vseh okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Jugoslaviji. Konferenca je razpravljala zelo obširno o najaktualnejšem vprašanju, o invalidskem in starostnem zavarovanju delavstva. Ker je ministrstvo za socijalno politiko začasno sistiralo invalidno in starostno zavarovanje delavcev, je bila ta konferenca nujno potrebna, da se določijo nadaljne smernice za nujno pro-vedbo zavarovalnega zakona giede invalidnine in starosti, ker določa zakon 1. julija 1925 kot zadnji rok, da se izvede fnvalidno in starostno zavarovanje. Konferenca je dalje razpravljala tudi o uradnih zdravnikih ra o bohiiškc.Ti zavarovanju. POLOŽAJ V MAROKU — Dunaj, 23. junija. (Izv.) *Neue Freie Presse* javlja- iz Tangerja: Ceutrum francoske severne fronte, ki brani Fez, je težko ogrožen. Močne bojne predvrste 1. in 2. so bile izpraznjene. Tretja vrsta je sedaj cilj močnega ognja Marokancev. Kabili so zavzeli drugo bojno črto na močnem gorovju Ribane. Posadko so sovražniki pokončali. PROSTO PRISTANIŠČE ČEŠKOSLOVAŠKE V HAMBURGU. — Hamburg. 23. junija. Drugi zupau dr. Schramm jc odpotoval v Berlin, kjer se prično v smislu versaillske mirovne pogodbe pogajanja med zastopnikom Češkoslovaške in Hamburgom o prosti pristaniški coni v Hamburgu. Boljševiška propaganda v Aziji — London, 23. junija. (Izv.) Iz Toki j a javljajo, da je položaj v Mandžuriji zeio resen. Bati se je boljševiških izgredov, ker se prebivalstvo nagiblje k boljševizmu. Boljševiki so organizirali v Mandžuriji živahno propagando. Guverner Tsang-Tso-Lin jc nasprotnik boljševizma. Za slučaj, da je prisiljen odstopiti in se umakniti, bi to pomenjalo popolno zmago ruskega sovjetskega poslanika Karahana. Pričakujejo, da Japonska glede boljše viške propagande odločno posreduje pri kitajski viadi v Pekingu, ker so v Mandžuriii posebno tau> girani vitalni interesi Japonske. V rtong-Kongu so bile včeraj razširie*, ne alarmantne vesti, da ie Japonska napo^ vedala vojno Kitajski rad; umora iaponske-J ga uradnika v Kamunu. Tc vesti so med prebivalstvom in trgovskim svetom povzročile velikansko vznemirjenje. Telegraf, pošta in banke so bili od prebivalstva oble-' gane, da bi dobile pravilne Informacije. Kiv tajsko zunanje ministrstvo je koučno izdalo" kratko uradno izjavo, kt zanika te vestt. Prekinjenje pogajanj z Vatikanom Beograd, 20. junija, v. 7, oziroui na vesti nekaterih listov, da se nahajajo Dogajanja .z Vatikanom pred zaključkom, doznava vaš dopisnik iz najmero-dajnejšega vira, da so ostali dosedanji rjrejrovori brez uspeha iu da se bodr, naši delegati povrnili domov. Pogajanja se bodo nemara nadaljevala v septembru. Madžarski proračun Budimpešta, 22. junija, s. Financn. minister dr. Bud je na današnji seji parlamenta predložil budžet za leto 1925.^ 26. in obenem budžetni provizorij. Dohodki znašajo 970. izdatki pa 942.4 milijonov zlatih kron. kar znači v primeri z lanskim letom za 213.4 milijonov po-viška pri dohodkih in za 186 milijonov v zlatih kron poviška pri izdatkih. Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG Smrekovi bordonali iagan:, 40/40. 5.2n ni, 600 m in 6.80 m, fco meja. 7 vagonov; denar 675, blago 675, zaključek 675; buka-j vo oglje, la., suho, fco meja. 2 vagona i denar 94.50, blago 94.50, zaključek 94.50; deske L, II., III., konične 25 umi, fco meja; blago 525; čreslo sulio v ovojih letošnje,' irco nakjadna postaja: denar 36. ŽITNI TRG Pšenica Mauitoba št. 3, ico Postoji/* trans.: blago 405: pšenica Hard Winter, fco Postojna trans.: blago 440; fižol ribni-čan, oris., fco Ljubljana: denar 260; fižol prepeiičar. orig., fco Ljubljana: denar 250; ječmen srbski 60 kg, par. Ljubljana: bla-t go 325: korzua slavonska, par. Vinkovci/ blago 195. Efekti: 2 in ipol odstot. drž. rent'*, za vojno škodo, denar 256. 7 odstot. poe. is leta 1921, denar 02, Celjska posojilnica dj d., denar 200, blago 205, Ljubljanska kre' ditna banka, denar 2l'.5, "blago 265, Merkaui tilna banka, denar 100, blago 104. Prva hr« vatska štedionica, denar S00, blago Kreditni zavod, denar 175, blago 183, Stroj: ne tovarne in livarne, bLago 135, Trbovelj/ ska premogokopjia družba, denar 335, blaj go 345, Združeno papirnice, denar 10ü, bl*J go 111, Stavbena d. d., denar 265, blago 2SQj 4 in pol cdstoi. kom. «ad. dež. bke., denai 20, 4 in pol odstot. zast. 1. kr. dež. bke.s n>j nar 20. 1 4 Zagrebška borza. Dne 22. junija. — Sprejeto ob 13. Devize: Curili 11.22—11.32. ParH 271.25—276.25, Praga 171.05—173.45, Lon^ don 280.50—2S3.50, Neuvork 57.45—58.2?, Milan 215.90—21 S.90, Dunaj 0.08115—0.0823*5 V a 1 u t e: dolar 56.70—57.50, lira 215.5f —218.50. Efekti: 7 odstot. inve^i, posoj. 192\ 62.5u, 2 in pol odstot. drž. rente za ratnic štetu 21& —.—, Ljubljanska kreditna 251—j 257, Centralna banka Hrv. eskon^ptna banka 103—303.50, Kredites banka. ZsbJ 104—105, Hipotekama banka 56—56.60, Jtr? gobanka 98—100, Praštediona SOo—S02.5ÜJ Slavenska benka 6«—70, Bksploatatija 27-^ 30, Drava d. d. Osijek 130—135, šečer* Osijek 500—5l'5, Isis d. d. 64, —Nim 33—40, Gutmau 300—340. Slavoks 1$0, — Slavonija 39.50—40, Trboveljska 320—33j Vevče 100. Inozemske borze. — C urin, 22. junija. Borza: Beogram ■S.95, Pariz 24.20, London 25.0.55. Newyor| 5.15. M Hau 19.20, Praga 15,25. Durj| 0.007255. — Trst, 22. juuiia. Predborza: B( 46.20-46.50, Pxiriz i24.75—125.25. Londi 130—130.25, Newyork 26.50—26.80, Prat 79—79.50. Curili 019.20—019,50. DimaJ.Q.QöS } »SEOVENSKl" RTngTTPiT dne gCTunga 1525. Stev. DALJNOVIDNI 'APARATI. Že dalj časa se eksperimentalna fizika trudi, da reši vprašanje daljnovidnosti. Sedaj se je nemškemu inženjerju Avgustu Vossu posrečila iznajdba, ki to vprašanje prav uspelo rešuje. — Na sliki vidimo Vossov aparat: na eni strani oddajna, na drugi sprejemna postaja, v katero lahko gledamo prenesene slike in pojave. Politične vesti = Gospod Pucelj se .ie zmotil! Na nedeljskem protestnem shodu proti previsokim davkom je nastopil tudi gosp. Pucelj. Kakor vselej ob sličnih prilikah, jo je tudi to pot zagodel po debelo, da doseže večji uspeh. Tako je n. pr. hotel poslušalce potegniti s sledečim stavkom: «Če mi opisujemo v parlamentu z besedami, vi pa spite, tedaj je naše stališče zelo oteskoCeno.» V resnici pa je stvar ravno obratna! Gospod Pucelj spi v parlamentu spanje pravičnega, do-čim se v Ljubljani na vse pretega mučijo, da dosežejo olajšanje davčnih bremen. Torej s to hvalo o «besednem» delu v parlamentu ni nič, gospod Pucelj! = Kdor je v vladi, ima težko stališče. To treba priznati, je dejal na ne-dejskem shodu drug govornik, poslanec Smodej. Res je, težko je stališče, kadar treba varovati in tehtati interese vseh pokrajin in vseh stanov v državi. Potem se lahko zgodi, da se vsem ne more ugoditi. Toda še težje stališče ima SLS! Ta pa mora skrbeti i za kapitaliste, i za krščanske socijaliste. i za veleposestnike in končno za svojih 100 organizatorjev in kričačev. To stališče je res najtežje. Zanimivo je vprašati posl. Smo-deja, v čigavem interesu je nastopil na nedeljskem shodu: ali v interesu klerikalnih mogotcev na kmetih, ali pa v imenu dr. Gosarjevih kočarjev? SLS pa enoten socijalen program, to je uni-cum v slovenski politiki... = Kdo je bestija? Doslej smo bili vzgojeni v prepričanju, da je ljubezen do domovine, ljubezen do lastnega na* roda in lastnega jezika eno najplemeni* tejših čustev, ki jih ima človek. To ljubezen do naroda in do rodnega jezika 90 doslej učili tudi klerikalci. Na tem načelu so zasnovali vso svojo politično l>orbo in izdajali so se za naj vnete jše, naravnost fanatične borce za pravice slovenskega naroda in slovenskega jezi* ka. In ljudje so slepo verjeli njihovim tiradam o «iz vol jenem» slovenskem ljudstvu in o slovenskem jeziku. Toda vse te tiradc so bile prazne fraze, pre? računjene v to, da ž njimi osleparijo ljudske mase in jih navežejo nase. Ko* roščeva «IMasa Straza» to dokazuje, ki proglaša narodnost za bestijo. V svoji najnovejši številki piše dobesedno: «Mojstri=frazerji dresirajo svoje besti* je = «naeije» za bodočo borbo na živ* j en je in smrt...» — Torej narod je bestija in tisti, ki so posvetili vse svoje moči delu za narodov blagor, za narod, za jezik, se žrtvujejo delu za — bestijo/ = Proti vzgoji mladine v narodnem duhu, kakor jo določa novi šolski za* kon, hočejo klerikalci vprizoriti siste* matično borbo. V to svrho so ustano* vili novo društvo, ki so mu dali ime «Krscanska sola». To društvo ima na* men dobiti mladino, čim izstopi iz šole, v svoje roke in iztrebiti iz nje vse, kar ji je vcepila vzgoja v šoli, to je pred* vsem uničiti ljubezen do naroda in dr* zave. Koroščeva «Nasa Straza» ozna* čuje smotre te nove klerikalne organi* zacije takosle: «Proti laži*prosveti dr* žavne monopolne šole bo treba posta* viti močno organizacijo iz naroda izišle prosvete. Mladino bo treba po izstopu iz šole poučiti, da je miselnost, ki se je je navzela v monopolni šoli. narodu škodljiva, saj ga vodi v napuh in pro? past... Iz šole ne sme iziti zagrizen derviš nacijonalizma, šola ne sme biti tovarna vojaški «drilanih» bodočih obo-ževateljev države... Slovensko Ijud* stvo mora vpliv (šole) streti, odnosno zmanjšati na najmanj kvarno neznat-nosi. To je naloga naše dobe. kajti na* rodu preti nevarnost___» — Opozarja* mo državno oblast na te cilje in smotre »Krščanske Sole». Ali bo država trpela, da fanatični njeni nasprotniki organizi* rajo društvo, čigar namen je, da pode* re to, kar je narodna šola s težkim tru* dom zgradila v srcih naše mladine? Prosveta JUBILEJ 40 LETNICE PEVSKEGA DRUŠTVA ,LIPA' V LITIJI Dolgih 33 let trnjeve poti, !ki je bila usojena skoro vsem našim pevskim društvom do povojne dobe, je prehodila litijska >Ldpaa s tihim, vztrajnim delom in po voj-31I je stopila z novim zaletom na svetlejšo cesto svobodnega Kulturnega udejstvova-nja, Sveža in krepka je mogla s ponosom pogledati nazaj na štiri desetletja svojega dela, ki ga je proslavila na lep način v minulo nedeljo z razvitjem društvenega prapora In s pevskim koncertom v Litiji. Na predpoldanskem slavnostnem zbo. rovanju, ki so se ga udeležili poleg članov zastopniki raznih pevskih društev iz vse Slovenije, je podal predsednik g. šolski na d z. Ivan Bezeljak zgodovino društva, omenil zasluge -ustanoviteljev tn dosedanjih pevovodij ter se posebno zahvalil nekaterim članom (Koklič, Simončič, Hribar, Andolšek) za njihovo dolgoletno sodelova- nje. Omenjal je različne nastope ->Lipe<.- v Litiji in v mnogih drugih krajih Slovenije. Poti vodstvom svojega priljubljenega pevo-vodje g. skladatelja Petra Jereba, vzora redke požrtvovalnosti in neumornega dela, se je povzpel zbor posebno v zadnjih letih do lepe popolnosti. — Na slavnostnem zborovanju so bili izvoljeni za častne člane g. Srečko Koklič, ki je že 40 let reden pevec društva, pevovodja g. Jereb fcn marljivi predsednik g. Bezeljak. Pevke eo izročile g. Jerebu tudi krasen venec. Vsi trije častni člani so prejeli lepe diplome. V imenu Jugoslov. Pev. Saveza, katerega član je T.Lipa« in v imenu r.Ljubljanskega Zvona« je pozdravil zborovanje v lepem govoru g. Zorko Prelovec. Pozdrave in čestitke so nato izrekli še ti-le zastopniki društev: g. Silv. Pečenko za Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice, g. Rus za Nar. Čitalnico v Kranju, g. F. Toma-z i n za šmartenski »Zvon^, g. prof. C i m-p e r m a n za kamniško »Liro<; in g. Mirko Premelč za j>Slogo<.. Z cpcataMftfesl vlaM prispelo veliko Število novih gostov, predvsem pevcev, med njimi pevski društvi »Slavec« 4z Ljubljane in »Zora« ta Trbovelj, zastopstva »Zore« na jezici, Glasbenega drultva v Zagorju in dr. — Po prisrčnem sprejemu na kolod-som in' 1 m poz a nt nem pohodu skoz! slavnostno okrašeno Litijo, k! je pevske goste na vsej pot! pozdravljala s cvetjem, se je vršilo na prijaznem veseličn-em prostora razvitje novega pevskega prapora in zabijanje spominskih žebljičkov. Kumovala je gospa Anči Je r e b o v a , ki je s toplimi iskrenimi besedami $zročila krasno zastavo v čuvanje prvemu praporščaku. Zabijanje spominskih žebljičkov — našteli smo jih okoli 70 — Je dokazalo, koliko prijateljev ima litijska »Lipa« Sirom Slovenije. Navzoči prapori »Slavca«, »Ljubljanskega Zvona«, smarten, skega »Zvona« in kamniške »Lire« eo se pobratili z novim drugom in ga sprejeli v svoj krog. Moški zbor x Lipe«, pomnožen s pevci drugih zborov, se je poklonil spominu svojih umrlih članov, ki počivajo na litijskem pokopališču in na daljnih bojiščih, s petjem nagrobnic, pevke 60 okrasile grobove s cvetjem. Pri koncertu so pela pevska društva: »Lipa« pod vodstvom svojega pevovodje Jereba, nato šmartenski Zvon s Premel-čem, Trboveljski Zvon z moškim in mešanim zborom pod vodstvom Mola, Slavec z Brnobičem in Sloga zopet s Premelčem. Ako bi bil koncertni oder s treh strani zaprt, bi prišle pesmi veliko bolj do veljave. Že itak je petje na prostem naporno, zlasti za manjše zbore in pesmi intimnejšega dinamičnega značaja, koliko bolj še na široko odprtem mestu pred veselo razigrano publiko, ki ne more niti trenotka popolnoma mirovati. Vsa nastopivša pev. društva so svoje pesmi odpela zelo bravurno in so za svoja izvajanja žela najiskrenejša odobravanja. Zlasti »Lipa«, kot slavljenec, se je odrezala tako, da je bilo v resnici užitek poslušati. V splošnem so bili vsi pevci korajžni in vrlo dobro glasovno razpoloženi. Peli so po veliki večini na pamet in to je dokaz živega dela pevovodij, ki so spoznali, da le na pamet zapeta pesem zveni svobodno in prepričevalno. Končno se je prepevalo na vseh koncih in krajih, j ako dobra godba iz Zidanega mosta pa je neumorno Bvirala bogzna koliko časa. Po lepo uspelem koncertu se je razvila animirana narodna veselica, prijateljska in zabavna ter tako iskreno vesela, kakor znajo biti vesela le pevska srca. Bil je res prelep pevski dan, za katerega smo srčno hvaležni marljivi litijski ;>Lipi«. LJUBLJANSKI SOKOL danes meter ob 8. na letnem telovadišuu - KRESNI VEČER — Prva tatarska opera. K petletnici tatarske republike se izvede v Kazani prva tatarska opera, ki je delo profesorjev vzhodne glasbene šole v Kazani V. Glajaša dn skladatelja Vinogradova. Imenuje se: > Sania« (tatarsko žensko ime) in slika borbo starega pokoljenja tatarske vasi z novim pokol jen jem. — Plebanus Joannes (Vikar Janez). Spisal dr. Ivan Pregelj II. pregledana izdaja. Založilo in natisnilo Tiskovno društvo v Kranju. Cena 25.— Din. Ta knjiga je bila napovedana že za Veliko noč, a ni mogla iziti radi različnih zaprek. Priporočajo jo sledeča dejstva: prvič že ime pisateljevo samo, ki se je nam posebno prikupil s prekrasno povestjo »Peter Pavel Glavar«. Kdor se je radoval čitajoč to zanimivo zgodbo, pa še ni bral »Vikarja Janeza«, naj seže po njem; mnogoteren in lep užitek bo imel, ako bo čital s pametjo in premišljevale, in ne bo mu žal malega zneska za knjigo. Ko je Plebanus izšel prvič, je äzzval mnogo nasprotovanja in ostre, a ne povsem pravične sodbe, tako da je neka knjigarna umaknila knjigo, ter se do sedaj ni več dobila. A pred kratkim jo je zopet dala na knjižni trg, ker pa število Szvodov prve izdaje ni več veliko, zato bodo radi segali ljubitelji lepe knjige po tej drugi izdaji, zlasti zato, ker so v nji poslovenjene vse besede in stavki, ki so prej motili manj izobražene čitatelje. Ce še povemo to, da so amerikanski Slovenci nedavno ponatisnili I. tzdajo, sevedi ne da bi vprašali pisatelja — kar je znamenje, kako so visoko cenili to knjigo, menimo, da je to dovolj veliko priporočilo za II. izdajo. Torej segajte pridno po nji. Naroča se pri Tiskovnem društvu v Kranju in v vseh knjigarnah. Julijska krajina — Milijon lir ikode v Idriji In okolici. Nevihta, ki je divjala nad Žirmi in Poljansko dolino, je zadela tudi Idrijo in vso njeno okolico. Veliko škodo imata rudniška in gozdarska uprava. Spodnji de! idrijskega mesta je bil ves pod vodo, po nekaterih hi. šah je stala en meter visoko. Idrijca in NI-kova sta narastli, porušili ceste na več krajih in ogrožali mostove. V Spodnji Idriji se je navalilo z gorovja toliko kamenja na cesto, da se je moral poštni avto. namenjen v Sv. Lucijo, vrniti v Idrijo. Tudi okoli Za. goda je mnogo škode. Vojaki zdaj vrše nujno potrebna dela, da se omogoči zopet redni promet in popravi škoda. — Kred postane središče in sedež županstva istoimenske občine. Tako mnenje je izrekla komisija v Vidmu. — Iz Sv. Lucije poročajo, da ;*o bil že pred poldrugim letom ustanovljen živino, zdravniški konsorcij za občine Sv. Lucijo, Ponikve, Volče, Tolmin in Grahovo. Radi zaprek formalnega značaja še sedaj konsorcij ne more delovati, živinoreja trpi radi tega občutno škodo, čemu ovira oblast raz. voj kmetijstva? — čitalnica v Sv. Luciji vprizori v kratkem dramo »Golgota«. — Svilodni trg v Gorici postaja od dne do dne živahnejši. Prihaja vedno več blaga, zlasti iz; Vipavske doline in spodnjega Kra. sa. Cene so bile zadnje dni od 29—32 lir. V okolici mesta se plačuje 33—34 lir za kilo dobrega blaga. Doseči se hoče še večja cena. — Italijanska kulturna propaganda. V Sofiji je bil položen pred kratkim temeljni kamen za italijansko opero pod imenom »Opera italiana pro Oriente«. Stala bo pod Mussolinijevim pokroviteljstvom. Podjetje ima služiti v jačenje italijanske kulturne propagande in duševnega vplivanja Italije na Balkanu. — Iz Sežane. Na zadnjem trgu v Sežani je bilo 1212 glav živine, vol^v in krav 314, telet 61, prašičev 455, konj 337. Cena žive teže za vole in krave od 400—450 lir stot, za teleta 700—750 lir stot, prašiči 30 do 70 lir, konji do 5000 lir komad. —■ Prostovoljno gasilno društvo v Seža. nI priredi dne 4. avgusta veliko vrtno veselico. — Nova pokrajinska doklada je uvedena v furlanski provinci na industrijski, trgovski in obrtni davek. Doklada obdavči dohodek davčnih kategorij B in C. V prvo spadajo dohodki iz kapitala in dela (trgov, ci, gostilničarji) v drugo pa spadajo dohodki obrtnikov in izvrševateljev prostih poklicev. Doklada za kategorijo B znaša za letos 1-50 odstot., za kategorijo C 1.20 odstot.; sicer pa za B 1 odstot. in 0.80 odstot. za C. Davščine rastejo neprestano!! — Mednarodni kongres za pobijanje malarije se bo vršil v Rimu od 4. do 6. oktobra t. I. Na kongres pridejo zastopniki držav iz Evrope, Amerike in Japonske. — V Prvačini vprizori dramski krožek dne 5. julija t . I. Medvedovo dramo vNa odru življenja«. Pri prireditvi bodo sodelovali razni pevski zbori. — Izpiti na učiteljišču v Tolminu. Vsposobljenostni izpiti se prično 2. julija. Sprejemni izpiti pa 1. julija. — Tombola v Gorici. V ponedeljek" 30. t. m. bo v Gorici običajna vsakoletna tombola na Travniku. Dobitki: tombola 1000 lir, činkvina 500 lir. — V Grahovem ob Bau priredi ta-mošnja Čitalnica dne 28. t. m. veselico z igro *Tri sestre«.__ Sport — Lahka atletika v Berlina. V nedeljo se je vršil v Berlinu velik mednaroden miting, na katerem sta sodelovala tudi najboljša amerikanska sprinterja Paddock in Murchison. Prispela sta v Berlin, da se re-vanžirata na Houbenu radi lanskoletnega poraza. Revanža se ni posrečila. Zmagal je zopet nemški sprinter Houben na 100 m v krasnem času 10,6. 400 m je tekel ScHmidt iz Berlina v 50. Drugi za Houbenom se je plasiral Kornis iz Breslaua 1,5 m zadaj. Murchison je bil peti! Paddock pa je izpadel že v predtekih. Štafeto 4 krat 100 je odnesla štafeta Krefeld v 43.3. — Novi svetoval rekordi. Finec Sipilae je tekel 20 km v novem rekordnem času 1 uro 6,28,5. V Newyorku je tekel Holden 800 m v novem rekordnem času 1,51,6! DR. BENEŠ O GARANCIJSKEM PAKTU — Praga, 23. junija. »Lidovi Noviny* javljajo, da poda zun. minister dr. Beneš na današnji seji parlamentarnega odbora za zunanje stvari pojasnila o ponudbi nemške vlade glede garancijske pogodbe. V svojem ekspozeju o zunanjem položaju se dotakne tudi avstrijskega priključitvenega problema in pri lično izjavi, da ne smatrajo niti v Londonu niti v Parizu, niti v Rimu in niti ne v Berlinu gibanje za priključitev za resen političen pojav. Zunanji minister zavzame tudi precizno stališče napram načrtom o carinski odnosno donavski federaciji. Borovnica in Pekel (Nadaljevanje.) Do pričetka Pekla je bil od nekdaj lep izprehod. Iz Borovnice stopamo po mehki stezici proti ponižnemu belemu selu Oho-nici, ki se skriva med sadnim drevjem ob desnem bregu. Kmalu zapazimo, da se poteguje v široko dolino gorski greben, k: jo deli v dva dela: na levo je ožja dolina Borovniščice, ki sega daleč v gorovje, na desno pa je širja dolina, ki se kmalu strne z zelenim gorovjem. Ljubko zelenje odeva bregove, tla pokrivajo prijazne livade, ki jih napaja Borovniščica; pogled nazaj, loveč se okoli viadukta, pa ti plava po barju proti sivim mejašem in tja proti slikovitemu, prelepemu našemu sredogorju, proti Grmadi in njenim sosedom. Kmalu pa mine ta razgled v zelenem pobrežju. Ko zapustiš zadnje hiše ohoniške, se bližajo vedno bolj strmi bregovi in se skoro stisnejo v -Peklu«. Nakrat imaš pred seboj sliko, ki te spominja povsem na gorenjsko planinsko krajino in skoro pozabiš, da si pred dobro četrtinko ure še zrl ljubljanskega barja ^puščobo«. Pred sabo ugledaš v desnem bregu razrito korito, ki strmo napošev z vrha doli zija v Pekel, kamor ni več daleč. Vozna pot postane stezica, ki nas vodi navzgor ob Borovniščici. Po nje strugi štrle vedno večje skale in vedno bolj silijo do nas, čim više se po« vzpenjamo: naposled pa ti zastavi pot strma, porasla pečina, na levo za njo v kotu pa zasušt?. Martulek — en miniature! Spominja nas tudi na Savico. Takoj gori nad robom pečine, raz katero pade prvi slap, zašumi drugi slap pod nami, ki je dosti višji od prvega ter pada v globok kotel. Z roba pa nam oko proste-je plava po bližnjih' bregeti zelene Borovniške doline; strmi breg, ki smo ga pre-lezli do prvega slapa, skritega v kotu, se nam zdi skoro navpičen. Lepo se počiva na tem robu. Tu je prvi, hitro zasloveli del Pekla. Le malokomu pa je bil znan gorenji večji in višji del Pekla naprej od drugega slapa, ki ie še romantičnejši, bolj divji. Skozi ta del se povzpneš med skalnimi stenami mimo gornjih' šumov, ki jih uprizarja Borovniščica, prihajajoč s hribovitega sveta med Cerknico in Borovnico v tiho dolinico k idilskrm mlinom, odkoder jo mahneš na Kožlek in naprej v Cerknico, namesto po oni znani, skoro vzporedni poti, ki drži ob pobočju Trebelnikovem črez Pokoj išče, Padež in naprej po precej zapuščeni kraški ravnini mimo Dobca in Be-žuljaka črez menešijske senožeti. Od roba pred drugim slapom, kjer so, bile svoj čas postavljene klopi in mizica in ie bilo dokončano dotedanje delo planinskega društva, je bilo treba malo po-plezati po strmem bregu na desno gori v smeri proti »Hudičevemu zobu«, rtastemu vršiču nad slapom na desno od kotla, ki vanj pada Borovniščica, — In skoro si bil v romantičnem jarku, po katerem drevi potok navzdol skozi spodnji del Pekla v ravno dolino borovniško in naprej v Ljubljansko barje. Tu gori nekje se je učil kozje molitvice oče Anžuta, precej rejeno, okroglo može, ki je obviselo z obilnim trebuščkom v neki skalni zagozdi, dokler ni pogumna roka rešila toga coklarskega originala prezgodnje smrti. Večkrat je bile treba zagrabiti, stopaj e ob razdrapani, pa ne globoki strugi, kak šop rododendrona, ki tudi tu gori kakor ob spodnjih dveri slapovih prerašča in venca breg z drugimi planinskimi cvetkami. Zdaj je to drugače. Varne stopinje deloma v skali deloma v mehki zemlji, vmes stopnjice, železna vrv — delajo neprena-porno pot zanimivo in kratkočasno, da nc rečem naravnost zabavno. (Konec prihodnjič.) OSKAR H. 80 (Razpad carstaa Roman zadnjega avstrijskega cesarja. Vladni komisar se jc zarezal. .vPuŠčam vas tu z vašimi fantastičnimi teorijami o človečnosti. Le glejte, kako sami opravite s temi baje osvobojenimi ljudmi. Ellöre fiak!« je zaklical svojim ljudem in se vsedel v avto. Šofer je pognal in avto, zavit v oblake prahu, je oddrčal s trga po široki cesti. Ostali komunisti so sledili v drugih vozovih, mrklo je za njimi zrl neznani tujec. Ko so izginili v daljavi, je vljudno, toda odločno velel baronesi: »Vstopite hitro v moj avto, morate proč, leer tu niste varni. Niti trenotka ne smemo zamuditi.« Mlada dama je odločno izjavila: »Z vami ne! Zakaj bi se z vami peljala?« »Hočem Vas rešiti, Vas pripeljati k Vašemu očetu,« je v naglici pripomnil neznanec. »Prosim Vas, ne Domišljajte, naše življenje visi na eni minuti.« Namignil je šoferju, ki je sprožil motor in zaklical svojemu spremljevalcu: »Pomagaj dami v voz, Toni, toda hitro!« Nemško izgovorjene besede so premagale ba-j-onesin adpor. ystapija & X > oz. Tujec sg je vse- del poleg nje in zaklical okoli stoječi množici: »Ako se prihodnjič zopet pojavijo komunisti, se branite kot možje in se ne dajte obešati kot gar-jevi psi. Vlada je preslaba, da bi vam mogla poslati druge, kakor tolovajske bände. Ta Bela Kuhn in tovariši niso ničesar drugega kakor roparska sodrga, katere dnevi so že šteti!« Zaloputnil je vratca avtomobila in avto se je jel premikati sprva polagoma, nato pa vedno hitreje in hitreje. Bil je že skrajni Čas. Ulice so polagoma oživele in po odhodu boljševrkov so prihajali ljudje v množicah iz svojih skrivališč. Pogled na ob esence je izzval njihovo jezo in ogorčenje. V svoji besnosti so si iskali žrtve. Iz skrivališč so prinesli ljudje orožje. Hlapci, ki so bili udeleženi pri moritvi, so kazali na tujca: »To je tudi eden izmed njih! Ta je Rus! Ta je boljševik!« Klici jeze in ogorčenja so odmevali, streli so pokali za avtom, ki se je oddaljeval v divjem dira. Tujec je v skrbeh gledal na svojo spremljevalko, da bi jo ne zadela kakšna krogla, ki so žvižgale za njim. »Nič se ni bati, gospod grof!« je pomirjeval drugi, ki je baronesi pomagal v voz in sedel na zadnjem sedežu. »Takoj smo iz strelne daljave. Pametnejše bi bilo, da bi se ti ljudje postavili v obran proti boljševikom.« Grof je pokimal. Svojo pozornost je posvetil baronesi, ki je bila po nepričakovani rešitvi živčno popolnoma uničena. Krčevito je plakala in njeno tfito š£ je zvijalo kakor, ob vročici V blazinah. Grof je vzel iz predala steklenico konjaka in ji z žganjem odrgnil senca. Končno ji je dal tudi požirek konjaka. "Nato ji je ponudil cigareto rekoč: »Ba-ronesa, poskusite malo kaditi, to vas pomiri!« Mlada dama si je obrisala potno čelo. Njeno razburjenje se je polagoma poleglo. Postajala je mirnejša, ker se je zavedala, da je na varnem. Poskušala je že, da bi se zadovoljno smehljala. »Vi ste zelo skrben gospod. Ali vas smem vprašati, kdo ste in kaj je vas napotilo, da ste me rešili?« »Lagal bi se, baronesa, ako bi zatrjeval, da sem bil od vsega začetka namenjen Vas rešiti. Sledil sem vladnemu komisarju Szamuelyju z namenom, da mu iztrgam iz rok nekaj njegovih žrtev in ga vsaj za nekaj časa napravim neškodljivega. Predno pride v Budimpešto in tam izve, da je bil prevarjen, se lahko razmere v teh krajih že temeljito izpremene. Podadmiral Horthy s svojimi Četami se nahaja preblizu, da bi si upali peštan-ski krvniki znova pričeti s prelivanjem krvi v teh krajih.« Mlada dama se je začudila: »Torej niste ruski revolucijonar iz Moskve?« »Nisem revolucijonar, baronesa. Jaz sem grof Wolkenstein, star prijatelj vašega očeta. Ko sem zasledoval Szamuelvja in prišel semkaj, mi je povedal neki begunec, da so vas prijeli in vzeli seboj. Hitel sem, da vas reji®. Hvala Bogu^da s§ mi je stvar posrečila U Baronesa mu je hvaležno stisnila roko. »Po javili ste se kot angel božji v največji sili. • Oh spominu na doživljaj jo je znova spreletela groza. »Kaj bi se z mano zgodilo, ako bi me ne bili rešili?« Grofov spremljevalec, ki ni bil nihče drugI kakor njegov komornik Toni Hofer, je vzel iz predala v vozu precejšnjo zalogo mrzlih jedil in steklenico vina. »Ali hočete, baronesa, nekaj prigrizniti? T& je gotovo najboljše pomirjevalno sredstvo po takšnih doživljajih.« Baronesa se je zahvalila. Ko pa ji je nalil kozarec vina in ji ponudil nekaj obloženih kruhkov, se je dala pregovoriti, da je vzela kruh in izpila čašo vina, kar ji je znatno okrepilo njene duševne in telesne moči. »Iskrena hvala. Prav dobro mi je teknilo. \ razburjenju nisem jedla že od včeraj. Včeraj smo izvedeli, da je na potu Szamuely s svojimi krvniki.« »Zakaj niste pravočasno pobegnili, baronesa?< »Čutila sem se brez vsake krivde, saj nisem ničesar storila, kar bi moglo napotiti revolucijski tribunal, da bi nastopil proti meni. Sicer sem se tudi zatekla k znani rodbini. Toda kakor se zdi, je nekdo izdal moje bivališče. Poglavar dotične rodbine, gospod Pintar, se nahaja med onimi, ki se iih obesili./ S«v 140. »SLOVENSKI NAROD« dne 24. junija 1925 cmj an O* • Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in dragih strojev LUDOVIK BARAGA, %S$£w> Selenburgova ulica Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 23. junija 1925. Narodnost jim je zopet paganstvo. Pokojni "dr. Anton Mahnič je skoval tezo, da je narodnost paganstvo. Pod tem geslom so se potem klerikalci de* setletja borili proti naprednjakom, ki so proglasili narodno misel za glavno točko svojega programa. Ko pa so kle* rikalni voditelji uvideli, da je narodna zavest y ljudskih masah tako mogočno ukoreninjena, da lahko izgube vso za» slombo v narodu, ako še nadalje uče, da je narodnost paganstvo, so to načelo jadrno vrgli preko krova in jeli zopet ubirati narodne strune. Tako so klerikalci prišli do samoslovenstva in Borba za baje ugrožene pravice sloven= skega jezika jim je postala maksima. Posebno zadnja leta so pridno brenkali na slovenske narodne strune, ker so edino na ta način še upali obdržati ljudstvo v svoji oblasti. Njih bojni klic je bil «Slovenec sem, kdo je več..» Pa časi se spreminjajo. Klerikalcem se zopet zdi, da bi jim kazalo, ako bi se povrnili k starim geslom. Novi šolski zakon je povzročil njihovo nepričakos vano preorijentacijo. In v odporu proti temu šolskemu zakonu se jim zdi, da bi jim najuspešneje služilo staro geslo, da je narodno čustvovanje paganstvo. Korošcevo telesno glasilo «Nasa Straza» je dalo pobudo za ta preokret. V svoji včerajšnji številki priobčuje uvodnik, v katerem navezuje na znani dr. Mahničev nauk in izvaja: «cV čitankah, počenši od prvega raz* reda ljudske šole pa vse do srednje šo* le, se nahaja nevidni strup: malikovah stvo pred glinastim Bogom lastnega naroda; ubijanje na veliko se prišteva k največjim zaslugam. Krivične zmage na bojnih poljanah so vzarjene v slavo «bozjega» prava, ki da je bilo na strani zmagovalca; razni vojskovodje se pri* kazujejo nežni in nerazsodni mladi« ni kot najbolj hvaležni sinovi naroda (ker so pomagali ugrabiti^ tujo posest, kopičiti s krvjo in znojem orošeno «narodno» premoženje) ... — Potvorba zgodovine in laž ste postali važen in* strument v rokah malikovalske «nacijo* nälne» prosvete, ki temelji na nevarnem gnoju fanatičnega slavohlepja in samo* ljub ja...» Klerikalna pesem o samoslovenstvu in o borbi za slovenski jezik je torej izpeta in klerikalci se vračajo nazaj na svoje staro stališče, da je narodnost in kar je ž njo v zvezi — paganstvo? Kaj poreko k temu vsi oni, ki so sledili klerikalcem, ker so zrli v njih idealne borce za slovensko narodnost, a mora* jo sedaj spoznati, da so jih samo vo* dili za nos?! * * * — NAROČNIKE V INOZEMSTVU opozarjamo, da se radi povišane pošU nine s I. julijem poviša mesečna nas ročnina na «Slovenski Narod» od 30 na 3 5 Din. Sobotna izdaja celoletno v inozemstvu od 80 na 120 Din. Cenj. naročniki naj pri nakazilu naročnine to blagohotno vpoštevajo. — Uprava «Slos venskega Naroda». _ Povratek kraljevske dvojice v Beograd. Nt. Vel. kralj Aleksander I. in kraljica Marija sta se včeraj ob 13.30 povrnila s svojega potovanja po Južni Srbiji. Na kolodvoru so kraljevsko dvojico oficijelno pozdravili minister dvora Panta Gavrilo-vic, notranji minister Boža Maksimo-v i č, prometni minister Anta R a d o i e -vič m člani dvora. Kraljica Marija s prestolonaslednikom se je takoj odpeljala v dvornem avtomobilu aia dvor, dočim je kralj takoj s kolodvora krenil proti Topči-deru, da poseti ministrskega predsednika g. Nikola Pašiča. Kralj je ostal v Pašicevi vili delj časa se je z načelnikom vlade razgo-varjal o vseh važnejših državnih poslih. Po posetu pri ministsrkemu predsedniku so snoči bile prve avdijence. Kralj je sprejel ministra javnih del U z u n o v i č a, notranjega ministra Božo Maksimoviča in konnčo zunanjega ministra dr. Mo.niilo Nfnčiča. Po dosedanjih dispozicijah ostane kraljevska dvojica v Beogradu le dva dni. Verjetno je, da kralj in kraljica s prestolonaslednikom Petrom odpotujeta že jutri v sredo na letovišče na Bled, kjer ostaneta vso poletno sezono. — Spomenik kralju Petru Osvoboditelju v Velikem Bečkereku. Odlični hrvatski kipar Rudolf V a 1 d e c je izvršil velik in monumentalen spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Spomenik postavijo v Velikem Bečkereku v Banatu in ga odkrijejo na Vidov dan prihgdnjega leta. Spomenik sam predstavlja kralja Petra na konju. Kralj Peter zatika meč v nožnico in trko simbolizira idejo: Končal sem svoje delo. Osvobodil sem svoj narod in sedaj dajem meč nazaj v nožnico! Spomenik je visok 4 metre in bo postavljen na 4 m visok piedestal. Posebna komisija iz Velikega Bečkereka si je že ogledala te dni naravni model spomenika v ateljeju kiparja R. Valdeca. Kipar je model snoval 18 mesecev. — Prošnje dijakov za odložitev službe v kadru. Po ukazu ministra vojske in mornarice Dj. br. 19.804 od leta 1924. se prošnje rekrutov-di jakov I. 1904 in starejših za odložitev službe v kadru radi nadaljevanja študij, ki jih do sedaj še niso predložili, pri komandah vojnih okrugov ne sprejemajo več, ker je določeni termin za vlaganje teh prošenj s t. junijem t. 1. potekel. — Važno za rekrute-dijake, ki so že odslužili 14 mesečni dijaški rok v kadru, a še niso položili izpita za rezervne oficirje. Minister vojske in mornarice je z ukazom pod Dj br. 26.387 od 30. V. 1925 odredil; »niiaki. acraničeno saosobni. ki so odslužili polni dijaški rok 14 mesecev, a niso napravili izpita, imajo pravico, da naknadno polagajo izpit za čin rez. administrativnega podporočnika ekonomske stroke. Za dosego tega cilja ni predložilo tozadevne prijave (odn. kolekovane prošnje) oni komandi, pri kateri so služili svoj dijaški rok (tedaj ne komandi vojnega okru-ga). V prijavi naj se označi: Kraj in leto rojstva, katere šole so dovršili, kedaj so odslužili dijaški rok, na katerih administrativnih poslih in kje so bili zaposleni za časa njihove kadrovske službe in kako službo opravljajo sedaj v civilnem razmerju. — Zdravnik , delegati Društva narodov, v Zagrebu. Kakor smo že včeraj javili, so prispeli v Zagreb zdravniki, člani higij^n-skega odbora pri Društvu narodov, M pro-učavajo zdravstvene razmere v Ja?osla-viji. Člani delegacije so: dr. Anisset in dr. P r a t b e r n (Francija), dr. T z u p a n (Češkoslovaška), prof. Abel in dr. Preže n i u s (Nemčija), dr. D e n k i n (Bolg irska), dr. F o 11 e m a n n (Belgija), dr. B o -les t er (Poljska), dr. Obla tka (Palästina), dr. Stepanov (Rusija), dr. R a -z e 11 ei (Italija), dr. Z a p h i r ~ 11 j (Grška), dr. G r e e n w o o d (Angleški), dr. Donhoff er (Madžarska) in dr. F r i c k (Amerika). Teh 15 zdravnikov proučiva sedaj higijenske razmere v Zagrebu. Iz Zagreba odpotujejo najpreje v nekatera hrvatska mesta, tako v Varaždin, Lepoglavo, Stenjevec in v Brestovec. V VaTaždinu si ogledajo predvsem oddelek za veneričae bolezni, v Lepolavi pa tamošnjo v.iiko kaznilnico. Zdravniki ostanejo na Hrvatskem do 3. julija, na kar odpotujejo v Slovenijo. — Pevski zbor Ljubljanskega Zvona koncertira v soboto, dne 11. julija zvečer v Rogaški Slatini, v nedeljo, dne 12. julija popoldne pa v Laškem. 1270-n — Iz Rogaške Slatine nam poročajo: Dne 27. junija, na predvečer Vidovega dne, bo v veliki dvorani Zdraviliškega doma so-kolska akademija. Ob pol 22. zvečer bo svečanostna razsvetljava parka in simfonični koncert godbe vojne mornarice. Dne 28. junija, na Vidov dan, bo ob 9. dopoldne spominska služba božja v kapelici sv. Ane, ob 10. dopoldne parastos v pravoslavni cerkvi sv. Petra in Pavla. Zvečer ob pol 21. bo v veliki dvorani Zdraviliškega doma koncert Glasbene Matice iz Maribora. — Zdraviliški kino deluje dobro. Na vsporedu od 26. do 30. t. m. je »Fanika in problem služinčadk-, j Arena življenja«, »Boris Go-dunov«. Pr! predstavah svira oddelek mornariške odbe. — Gostje prihajajo dan na dan, bližamo se dobi, ko bo zdravilišče docela polno. Za bližnja dva praznika se pričakuje mnogo izletnikov. — V tretji številki Zdraviliškega vestnika priobčuje g. dr. R. M a r n toplo pisan spominski članek svojemu prijatelju, prezgodaj in tako nenadno umrlemu g. Ivanu Rakovcu, ki je posečal z radostjo slatinsko zdravilišče. — ---Zdraviliški vestnik« se spominja z ljubeznivostjo sedemdesetletnega gosp. J. S c h r e y a, označujoč ga za najmarkant-nejšega gosta v zdravilišču, ki je lansko leto praznoval 401etnico svojega obiskovanja Rogaške Slatine. — Letošnji nabori. Nabori za ljubljansko okolico so končani. Huronskega kričanja in pridušanja je bilo dovolj. Danes se je pričel nabor za mesto Ljubljano, kar se pozna že po zunanjosti, ker vlada po ulicah malodane vsakdanji red in mir. — Deset milijonov zlatih lir za zažgan Narodni dom v Trstu? Te dni se v izvest-nih tržaških krogih širi vest, da so zastala pogajanja v Firenzi v glavnem radi tega, ker je dr. Rybar baje zahteval za zažgani Narodni dom v Trstu odškodnine 10 milijonov zlatih lir ne glede na druge odškodnine, ki jih hoče doseči jugoslovenska vlada. Senator Contarini se mudi pri Mussoli-□dju na posvetovanju. Giuntovo divjanje bo fašistovsko vlado še drago stalo. — Prostovoljno gasilno društvo Dobre-poljc priredi v nedeljo 28. t. m. vrtno veselico pri kolodvoru. Za zabavo in dobro kajp. Ijico preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi odbor. 1273-n — Elegantne tihotapke. V vlaku Sušak —Zagreb je nastal te dni tragikomičen prizor. Policijski in carinski organi so ugotovili, da se navzlic strogi kontroli tihotapi blago iz Reke na Sušak, od tu pa v Zagreb. Zato so cariniki pričeli pregledovati prtljago potnikov med vožnjo Sušak-Zagreb. Pred dnevi so napravili dober lov. Med prtljago dveh mladih elegantnih dam so našli veliko parov svilenih nogavic. Ko so cariniki tihotapki hoteli zaslišati, se je ena bliskoma pognala skozi okno vlaka. V zadnjem hipu jo je carinik viel za nogo in jo po obupni borbi potegnil nazaj v vagon. Pri točnem pregledu prtljage so cariniki našteli 100 parov nogavic. Obe dami sta ponovno dobivali histerične napade, pomagalo jima pa ni, zakaj bili sta obsojeni vsaka na 57.597 Din globe ali dve leti zapora. — Roparske t°lpe v Hercegovini. Iz Nevesinja poročajo, da je bilo pet muslimanskih seljakov, ki so šli proti Gackotu, napadenih od roparjev. Napadalci so dva seljaka ustrelili, enega so zavlekli v gozd, ga umorili in oropali. Na truplo umorjenca so pričvrstili listek, na katerem se je podpisal neki Vujevič, »poveljnik odbora za osvobojenje Črne gore«. Oblasti roparje* pobegnivše proti Nevesinju, zasledujejo. — Žrtev strele. V četrtek 18. t. m. je nastala nad Globodolom, občina Mirna peč, silna nevihta, med katero je treščilo V skedenj posestnika Josipa Pusta. Bas tam se nahajajočega Antona Bobnarja je strela ubila, njegovega zeta Pusta pa omamila. Bobnar je bil po poklicu čevljar. — Strela zanetila požar. V noči od četrtka na petek je med hudo nevihto udarila strela v hišo xostitaiwlre Rože Praos « Završniku poleg Šmartna pri Litiji. Hiša je skoraj popolnoma pogorela, zgorel je tudi hlev m svinjak. Skoda ie zelo velika in je samo deloma krita. nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro all zlato) „kljuö" da se prepričate, kako en par traja kakor štirje pari drugih. Dobivajo se v prodajalnah. Nogavice brez žiga .ključ so ponarejene. g*.e v* Iz Imbliane. — Promocija. Danes dne 23. t. m. je bil promoviran na dunajski univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Janko Hafner, sin g. notarja Hafnerja v Ljubljani. — Promocija. V soboto, dne 27. junija 1925 ob 12. dop. bodo v zbornični dvorani tukajšnje univerze sledeči gospodje promo-virani za doktorje prava: Stanko Tomi-n e c iz Ljubljane, Ivan Bizjak iz Stožic, Jakob Mlinar iz Stare vasi pri žireh in Valentin Benedik iz Ljubljane. — Javne produkcije gojencev konser. vatorija Glasbene Matice v Ljubljani. Koncem šolskega leta 1924/25 se vrše v dvorani Filharmonične družbe javne produkcije gojencev konser vatorija Glasbene Matice v Ljubljani in sicer v sredo 24.. četrtek 25.. in petek 26. junija. Na teh produkcijah nastopi cela vrsta nadarjenih gojencev Glasbene Matice iz različnih oddelkov in letnikov konservatorija. Glasbena Matica odnosno r a vn a tel j stvo konservatorija vabi v prvi vrsti starše gojencev, pa tudi vse one, ki se zanimajo za razvoj našega konservatorija, da posetijo te produkcije, ki so nekak javen obračun intenzivnega in sitemaiičnega delovanja na tem prvem našem glasbenem zavodu. Ravnateljstvo opozarja, da mladina pod 14. letom nima vstopa k javnim produkcijam. Natančni spored in uro začetka javimo v jutrajšnji številki našega lista. 1271-n Iz Celja. — Mestna ženska realna gimnazija. Razstava ročnih del in risb je odprta Še danes, torek, do 18. ure zvečer. Občinstvo se vljudno vabi na poset te razstave. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone. V sredo in četrtek, obakrat vaja mešanega zbora. Vse in vsi! — Pevovodja. — Na 1. dekliški meščanski šoli v Ljub. Ijani bo vpisovanje za 1. 1925/26 dne 29. in 30. junija t. L V 1. razred se sprejemajo učenke, ki so uspešno dovršile vsaj 4. razred osnovne šole. Zglase naj se v spremstvu staršev in naj prineso seboj zadnje šol. Izpričevalo, rojstni list in potrdilo o cepljenju koz. — Šolska mladina v cirkusu. Včeraj popoldne je mladina ljubljanskih ljudskih in meščanskih ter par zunanjih ljudskih šol posetiia pod vodstvom svojih učiteljev predstavo v cirkusu in si ogledala obenem tudi zverinjake. Vsega skup je bilo navzočih v cirkusu iz 12 ljubljanskih javnih' mest. šol okroglo 6000 otrok. Cirkus ima prostora za 5000 ljudi. — Nove ulice in stare table. Mnogo novoimenovanih ulic bi moralo že zdavnaj imeti nabite table in številke, pa jih še zdaj, ko so že nad eno leto dni naročene, še nimajo in to dela ljudem in uradom vedno večje neprilike! Ljudje begajo sem in tja, sluge, pismonoše, postreščki in komisije. — T)oha\'e. Direkcija, državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. junija 1925 po* nudbe glede dobave raznih pisarniških in litografskih potrebščin. — Predmetni oglas je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Sestanek dobrovoljcev - Sibirjakov. G. Alfonz Završnik sklicuje za 27. t. m. v gostilni pri Jerneju (Sv. Petra cesta 85) prijateljski sestanek dobrovoljcev nekdanjega I. jugoslov. polka v Sibiriji. Ker se bo na tem sestanku razpravljalo o važnih stanovskih zadevah, je v interesu vseh dobro-voljcev-Sibirjakov, da se ga udeleže. — Vpisovanje gojenk in hospltantk na drž. osrednjem zavodu za žensko domačo obrt. Turjaški trg 6-II., se vrši dne 25. in 26. junija 1925 od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: klekljane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet, šivane čipke in biserna deia. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Pouk je brezplačen in dobivajo gojenke še vse potrebno tvorivo zastonj. Izdelki ostanejo last zavoda razen vzornih prtov. Izdelki pa se lahko odkupijo. Marljive gojenke revnih staršev prejemajo po možnosti podpore. — Prič*tek del ob Miklošičev! cest?. Od ceste na Južno železnico proti mestu so začeli pretekle dni kopati ob strani jarek, na spodnjem koncu pa delati priprave za tlakovanje. — Drzen cestni napad. Snoči okoli 23. je šla Elizabeta Pirnat, žena invalida, po Miklošičevi cesti, noseč v rokah kitaro. Na križišču Dalmatinove ulice je nenadoma priskočil k njej neznan moški in ji zakričal: »Daj kitaro!« Obenem ji je kitaro šiloma iztrgal iz rok ter bežal proti Pražakovi ulici. Na vpitje napadene je neki pasant skočil za beguncem, ki je nato vrgel kitaro od sebe in pobegnil proti Dunajski cesti. Napadalec je star 28 do 30 let, srednje postave, okroglega obra-za, kratko pristriženih brk; nosil je klobuk in bil sivo oblečen. — Rodbina, ki bi hotela prevzeti v nrez-plačno oskrbo 2 sdiromasna slovenska dijaka (tudi samo po enega) iz Trsta, naj sporoči svoj naslov znevtnemu magistratu ar Ljubljani soc. und do 26. junija, 1925* Iz Celja, —c Sokolsko društvo v Celju poziva člane in članice, ki se nameravajo udeležiti zleta v Beograd, da se takoj prijavijo bodisi društvenemu tajniku ali načelniku. Vožnja je četrtinska. Odhod iz Celja v četrtek 25. t. m, ob 19. zvečer. —c Vreme je pri nas zadnje dni zelo nestanovitno. Vsak dan so nalivi in nevihte. Seno se nahaja po veČini pokošeno na travnikih in ga ne morejo dobiti pod streho. Tudi vinogradom vedni dež ne koristi. —c Demokratski družabni večer. Krajevna organizacija demokratske stranke priredi v sredo, dne 24. t. m. ob pol 21. v mali dvorani Celjskega doma družabni večer kot odhodnico odličnemu somišljeniku g. dr. Benedičiču, ki odhaja iz Celja v Raj-henburg. Na dnevnem redu sestanka je tudi poročilo o občnem zboru oblastne orga. nizacije SDS v Mariboru. Somišljenike vabimo k polnoštevilni udeležbi. Iz Maribora. —m Zavratni umor pri Ptuju. Iz Ptuja nam poročajo: Pretekli petek okoli 22. je bil bestijalno umorjen posestnik Janez Ca. futa iz Velikega Okiča. Ustrelil ga je ekozi okno posestnik Mihael Emeršič, ko je Ca-futa s svojo rodbino sedel pri večerji. Podrobnosti o zločinu so sledeče: Med obema sosedoma je že delj Saša obstojalo sovraštvo in sta bila oba zapletena v več procesov. Emeršič je pred kratkim zgubil pravdo proti Cafuti in zato je moral plačat? 3,000 Din stroškov. Razen tega pa bi se imeia pred okrajnim sodiščem v Ptuju vršiti med obema posestnikoma nova razprava. V petek, to je usodnega dne, je odšel Emeršič v mesto, kjer se je razgovarja! s svojim pravnim zastopnikom. Verjetno je, da mu je ta namignil, da njegova zadeva slabo stoji. Ozlovoljen se je Emeršič vrnil domov, vzel je svojo puško in nato svojega soseda zavratno ustrelil. Po zločinu je morilec pobegnil in se skrival. Orožniki so takoj uvedli obširno preiskavo in neumornemu orožniškemu naredniku Alojziju Kosu iz Sv. Andraža pri Leskovcu je uspelo zločinca izslediti in ga prijeti. V soboto je bil Mihael Emeršič z verigami na rokah prepeljan v zapore ptujskega sodišča. —m Otrok utonil. V Podlehniku pri Ptuju se je v nedeljo primerila tragična nesreča. Trije birmanski otroci so se vračali proti domu, pri čemur so morali prekoračiti brv, vodečo preko zelo naraslega potoka. Brv, katero je voda silno izpodjedla, je nenadoma popustila in en otrok jc padel v vodo ter utonil. Truplo otroka so še isti dan potegnili iz vode. Sodišče Ljubljana, 23. junija. — Brezuspešne rubeži. Fran in Jerica Peneš sta imela na Fužinah malo trgovino, stanovala pa sta v Ljubljani. Trgovina je kmalu zlerzla v pasiva, da Peneševa niti davkov nista zmagovala. Rubeži so bile na dnevnem redu, toda izvršila so se tako površno, da sta mogla Peneševa zarubljeno blago brez ovire prodajati in odnašati na stanovanje. Penešu sta že leta 1922 priskočila na pomoč Anton in Josipina Pesek, ki sta posojala denar in plačevala dolgove, dokler niso dosegle terjatve blizu 100.000 dinarjev. V večje varstvo je Josipina Pesek pozneje vstopila kot solastnica k Pe-neševi trgovini in vršila kontrolo. Peneševa sta napram Peskovhna popolnoma utajila, da je vse blago v trgovini že opeto-vano zarubljeno. Nevede torej, da je blago zarubljeno, je Pesek končno za kritje svojih terjatev tudi dal zanuVti zalogo, oziroma jo odkupil in dalje prodal, toda kliub temu je utrpel še veliko škodo, za zahvalo pa sta prišla še oba Peskova pred sodišče s pravima krivcema Peneševima vred. Kot peti obtoženec je neki Likovič, ki je pomagal Penešu odnašati zarubljeno blago. Po propadu trgovine je šel Peneš prostovoljno k vojakom ter služi kot narednik nekje ob albanski meji. Peneš in njegova žena sta dobila vsak po 1 teden poostrenega zapora, dočim sta seve Peskova oproščena. — Draga pijanost. Edvard M. strojevodja je v pijanosti že znan razgrajač. Dne 14. aprila t. I. je ves popoldan popival v Mikličevi gostilni v Kolodvorski ulici ter se v pijanosti prav vsiljivo obnašal napram blagajničarki, da ga ie morala natakarica s sifonom odpoditi. To pa ga ie tako razka-čilo, da ie udaril blagajnxarko dvakrat po obrazu in ji izbil dva zoba. Stražnika, ki ga je pozval, naj se legitimira, je nahrulil. Vi ste pijan, vam se ne bom legitimiral. Obsojen je bil na 500 Din globe ,sodne stroške in takso. Tudi mora plačati blagajničarki 1000 Din za popravo zob in 250 Din za bolečine. Mnriftorsna porota UMOR 97LETNEGA STARČKA. Včeraj je porota že v četrtič razpravljala strahotni umor, ki je svoječasno povzročil veliko pozornost. Pri tretji razpravi dne 12. decembra 1924 sta bila glavna obtoženca Josip B e n k o in Barbara B e n k o, obsojena in sicer prvi na smrt na vešalih, druga pa na 12 let težke ječe. Fran Obran je bil oproščen. Slučaj, ki je znan, je sledeč: 971etni posestnik Fran Puntigam v Lahoncih je v aprilu leta 1923. izročil Barbari Benko star. posestvo, katera je pa posestvo takoj prepisala svoji hčeri. Puntigam si je pridržal pravico do smrti opravljati svoje posestvo. Barbara" Benko' ml. je bila pravzaprav samo na papirju lastnica posestva, kar ji seveda ni prijalo in sklenila je, da starega moža spravi s sveta. Zato je pregovorila svojega brata Josipa, da izvede načrt m mu je obljubila bogato nagrado. Dne 19. oktobra zjutraj se je stari PAinfwrai.n nrinla-zil do SVOJe&a. SO&eda, kjer je kriknil na pomoč in se nato onesvestil. Dobil je strel v trebuh in je drugi dan v ormoški bolnici umrl. Pred smrtjo je izpovedal, da je streljal nanj Josip Benko. Na podlagi te izpovedi sta bila Josip in Barbara Benko izročena sodišču, a sta krivdo zanikala in jo zavračala na pobestnikovega sina Frana Obrana. Pri razpravi je ta dokazal svojo nedolžnost in je bil oproščen. Razprava proti Josipu in Barbari Benko bila je že dvakrat preložena, obsojena pa sta bila pri tretji. Ker je zagovornik obeh obtožencev vložil ničnosteno pritožbo, je ka-sacijsko sodišče razveljavilo obsodbo in določilo novo razpravo. Razprava je trajala celih 24 ur. Oba obtoženca sta zopet poudarjala, da sta nedolžna. Benko je izjavil, da je bil večkrat pri Puntigamu, da pa nima ničesar skupnega z umorom. Barbara Benko pa trdi, da je na Puntigama gotovo streljal Obran, bivši njen liubček. Pri razpravi so nekatere priče izpovedale v prilog obtožencev, nekatere pa v njih škodo, tako da ni bilo mogoče dobiti jasr.č slike. Sodišče je stavilo porotnikom štiri vprašanja: 1. glede krivde umora Josipa Benko, 2. glede krivde umora Barbare Benko. 3. če je Barbara Benko naročila umor, 4. če je umor povzročila ali sodelovala. Porotniki so prvi dve vprašanji zanikali, potrdili pa zadnji dve, nakar je bil Josip Benko oproščen. Barbara Benko pa obsojena na pet let težke ječe. Josip Benko je bil obsojen radi nedovoljene nošnje orožja na teden dni zapora. požar v uguimu Tri milijone dinarjev škode. V četrtek 18. t. m. je izbruhnil okoli 23. v gospodarskem poslopju posestnika Gjure Maraviča v Ogulinu na Hrvatskem velik požar, ki se je naglo razširil na sosednjo gostilno in v bližini se nahajajoče monopolsko skladišče soli. Gasilcem je po napornem gašenju uspelo ogenj lokalizirati in rešiti zidano poslopje, v kateTem je bilo skladišče tobaka drž. monopolov. V bližini so se nahajala tudi skladišča s petrolejem in bencinom in se je bilo torej bati katastrofe, škoda je zelo velika. Na poslopjih samih znaša 300.000 Din, dočim ima državni monopol nad 3 milijone Din škode vsled uničenih zalog soli, tobaka in cigaretnega paipirja. Zavarovalnina je bila minimalna« žal, da je požar zahteval tudi dve človeški žrtvi. Podpoveljnik tamošnje prostovoljne požarne brambe Forenbacher, dasi bolan, je s plemenitim namenom, da pomaga bližnjemu v nebreči odšel na kraj požara in se je vsled prenapornega dela onesvestil ter drugi dan umrl. Druga žrtev je bil sluga Joso Francetič, ki je pijan spal na senu in je dobil tako težke opekline, da bo najbrž umrl. Bila je sreča, da ni bilo vetra in da je padal dež. če ne bi ogenj zavzel strahovite dimenzije. Radioklub Ljubljana (Ustanovni občni zbor.) Snoči ob 20. se je vršil v restavracijskih prostorih > Zvezde« pri dobri udeležbi vseh slojev ustanovni občni zbor ^Radio-kluba Ljubljana«. Navzoče je pozdravi', predsednik pripravljalnega odbora g. šle-c h t a , ki je obenem tudi otvoril zborova. nje. Naglašal jo predvsem cilje radiokluba, to je ustanovitev velike organizacije na polju radiotehnike, poleg tega pa je namen radiokluba izobraziti široke mase v radio, vedi. Apeliral je na navzoče, kakor tudi na javnost, da podpira stremljenje kluba, da tudi Slovenci pokažemo, da v razvoju in napredku ne zaostajamo za drugimi narodi, Nato so bila prečitana društvena pravila, "ki obsegajo 15 točk. "Društvo ee imenuje »Radioklub Ljubljanain ima svoj sedež v Ljubljani. Klub ima namen razširjati zanimanje za radiotehniko in pospeševati razvoj te vede. Prirejal bo sestanke, kjer se bo teoretično in praktično razpravljalo o radiotehniki. Vršila se bodo tudi predavanja, razstave, poučni in zabavni večeri. Redni Član radiokluba lahko postane vsak ne. oporečen državljan, ki je dopolnil 18. loto. Odbor sestoji iz predsednika, podpredsed. nika, dveh tajnikov, blagajnika in 12 od. bornikov. Občni zbor se vrši vsako leto funkcija doba odbora pa traja dve letL Upravni svet radiokluba sestoji iz treh članov in svetuje klubu po potrebi v važnejših vprašanjih. šest tehnikov izvršuje v tehniško stroko spadajoče posle. Sledile so volitve in je bil izvoljen ta-le odbor: pred. sednik inž. Milan Vidmar, podpredsednik inž. Mario Osana, I. tajnik Fran šlechta, II. tajnik Listovšek, blagajnik nadsvetnik Vrb-njak, revizorja prof. Nardin in ravnatelj Alojzij Höfler, gospodar Albert Stine; od-borniki: inž. čopič, trgovec Josip Kregar, prof. čadež, Marki, ravnatelj Krefta, trgovec Bar in g. Povše. Upravni svet. tvorijo gg.: Josip Skalar, Lenard in prof. čadež, tehničn vdstvo pa sestoji iz inž. čopičt, inž. Osane, g. Eržena in g. Kranjca, Pri slučajnostih se je razpravljalo o važnih klubovih zadevah in se je obenem določila članarina. Vpisnina znaša 10 Din. za dijake 2 Din. Društvo si bo v kratkem nabavilo redna inozemska mesečna glasila, postavilo bo svojo anteno ter izvršilo raz. na v to stroko spadajoča tehnična dela. Občni zbor je bil na to zaključen. * Modri sodnik. Angleški sodnik loro. Brrhenhead je imel nekoč pred seboj mladega fanta, ki je zahteval odškodnino vsled neke nezgode na cestni železnici. Vprašal ga je: »Pokaži, kako visoko lahko dvigneš poškodovano roko?« Fant je dvignil roko do ramena. Sodnik: * Sedaj pokaži še, kako visoko si jo lahko dvignil pred nezgodo.« Fant je bil tako neumen, da je dvignil Toko visoko nad glavo in družbi cestne železnice je bilo prihranjeno izpja-« Čila Jiezgndne. lejüc. 78 stran *, »SLOVENSKI NAROD* dne 24. ]unf]a 1935. stev. 140 Gospodarstvo Naš gospodarski barometer V sledečem podajamo nekaj statistič-l!h podatkov, iz katerih razvidimo več kot te debelih razprav pravo stanje in razvoj aašega celokupnega gospodarstva. Kurz dinarja v Curihu. ?. januarja 1934 6.45 šv. fr. L februarja » 6.70 i> 1. maja » 7.02 1. avgusta » 6 50 1. septembra * 6.72 1. oktobra > 7.17 1. novembra » 7.55 2. januarja 1925 7.93 2. februarja * 8.45 2. marca a 8.32 I. aprila jfšf i- S.37 10. junija » $.70 18. iunija r > 9.—■ Državni proračun: 1919./20. leto 1.558 mil. din. 1920/21. * *•* 3.994 » » 1922-/23. * 6.694 » » 1934-/25. * I 10.440 » ^> 1925./26. a! 11.910 »: > Carinski dohodki: !921. leto 1922. » 1923. * . ; UU2L— 10./III./25. Uvoz: 1919. leta 1920. » 3.488 i 5, 1921. » 4.122 *- * 1922. - * > 6.441 » 1923. » 8.309 > ; » 1924. » 8.221 »■'1 > •za 3 mesece 1925. 1.928 * » i j** Izvoz: 1919. Teta 1920. v 1921. *• 2.460 1922. * 3.60! 1923. * 8.048 1924. > " 9.538 za 3 mesece 2$. 2.273 Denarni obtok: t. Tanuarla 1923. 5.039 mil. dir» : 1. januaTia 1924. 5.790.2 s > I. aprila 1924. 5.585.8 ar: * 1. junija 1924. 5.523.9 * :* 1. avgusta 1924. 5.567.5 >> »' t oktobra 1924. 5.968 * * 1. lanuarja 1925. 6.001.5 » "> t. februarja 1925. 5.794.6 * * 1. marca 1925. 5.759.5 » :> 1. junija 1925. 5.770.8 a » -* Tečai voinih obveznic ž t. januarja 1924. 108.— Din -i 1. februarja 1924. 124.— > .'.-.T marca 1924. 156.—■ m 4. aprila 1924. 150.50 » Tn^-r-'-----ggsuaaaasc^ant, y' r | ;------ISSaai 2, junija 1924. T ■ " 14750 * L avgusta 1924. 132.15 j J. septembra 1924^ 122.— v 3. oktobra 1924. 133.— s 2. januarja 1925. 147.50 » 2. marca 1925. 155.— # 1. maja 1925. *:; 161.75 > 10. junija 1925. 196.50 > Indeks cen: povprečno 1913. leta m ioo januar 1923. 2.098 januar 1924. 2.034. februar 1924. 2.101 marec 1924. 2.040. april 1924. 1.973 maj 1924. 1.911 luni 1924. 1.9S4. juli 1924. 1.995 avgust 1924. 2.049 september 1924. 1.978 oktober 1924. 1.981 december 1924. 2.112 januar 1925. 2012 m are 1925. 2.009 maj 1925. 1.933 1.101 mil. din. 1.143 :> a 1.698 » ' > 1.623 * ä 2.982 mil. "din. 686 mil. «litt. 1.320 * i> d' !> :> 9 —g Dnevni red beogradskega privred-nega kongresa. 5. in 6. septembra t. 1. se vrši v Beogradu velik pri vredni kongres, za katerega je določen sledeči dnevni red: Vprašanje davkov, sedanje «tanje (poročilo splitske zbornice), reforma davkov (poročilo centrale industrijskih korporacij), naše socijadno zakoaodavstvo, zaščita delavcev In inšpekcija dela (rjoročilo beogradske centrale industrijskih korporacij), delavsko zavarovanje (poročilo beogradske obrtne zbornice), predlogi glede izvozne sezone 1. 192«. —g Olajšave za domači premog. V zve-tä e krizo domače rudarske Industrije in v svrho njene zaščite je izdalo ministrstvo saobračaja naredbo. ki predvideva za domači premog sledeče olajšave: t. Za pre. mog domače produkcije se ukinja obračun vozarlne pri prehodu iz prog bivše Južne železnice na proge državnih železnic kakor tudi na proge, ki spadajo pod državno upravo. 2. Od 15. maja t. 1. dalje se tarifira premog inozemskega izvora po razredu C. 3. Za rzvoz domačega premoga se dovoljuje popust in sicer za proge do 100 km 5 od-stot., za proge do 200 10 odstot. Koks je izvzet od gornje naredbe 5n se tarifira kot doslej. —g Revizija poljske carinske tarjfe. Na Poljskem so izvršili delno revizijo carinske tarife. Izpr^uenjenih je 60 členov (cela tarifa šteje 217 členov). V glavnem se je povečala carina na luksuzne predmete fgalanterijo, "konfekcijo in krzna). —g Izselitev 50.000 avstrijskih dela v. cev? Z Dunaja poročajo o načrtu dunajske delavske zbornice, k: namerava izposlovaii izselitev 50.C00 brezposelnih v Ameriko. Zbornica se je obrnila do vlade, da dobi pri Zedinjenih državah dovoljenje za priselitev 50.000 avstrijskih delavcev, eventuelno rudi s pomočjo Zveze narodov. To bi šlo ss-veda le z dovoljenjem, izjemoma izdanim. Beda v Avstriji je po mnenju dunajske delavske zbornice taka, da ostane teh 50.000 delavcev brez posla tudi nadalje in tudi v slučaju, ako bi se gospodarski položaj pričel hitreje zboljšavati. Od 180.000 brezposelnih se je moglo dobiti dela samo za 6000. Država bi morala dati za izselitev podpore 50 milijard kron. Sedaj izdaja na leto brezposelne podpore 900 milijard kron. Ako se izseli 50.000 nezaposlenih, ostane v avstrijski državi brez dela še vedno 150.000 delavcev in prihodnjo zimo jih bo najbrže še več. Morda je pa ta akcija v zvezi z drugimi, politicneo prežetimi akcijami, ki streme po odpravi »utesnitve razpečevališč za avstrijsko industrijo«, kar pomeni boj za vzpostavitev stare avstrijske prevlade ob Dunavu in Še dalje naokoli —z Novo reško posojilo. Reka je najela pri Napolitairski banki v Italiji posojilo 3 milijonov lir za javna dela. —g Znižana vožnja na Romunskem. Odbor trgovinskega ministrstva v Romuniji je sklenil, da se izvozna taksa na govedo, ki je doslej znašala 8000 lejev, zniža na 5000 lejev. —g H padanju italijanske lire. Zadnje dneve tičijo italijanski politični in trgovski krogi v velikih skrbeh radi novega padanja lire. Vlada se trudi z izjavami pomiriti razburjenost, ki stalno uarašča, pa to ne pomaga irc. >. Din 15.000 posojila išče invalid v svrho otvoritve tobakars ne ali se sprejme družab-niča. —■ Ponudbe pod «Tobakarna/1941» na upr. «Slow Naroda». Naprodaj posestvo z zidano, z opeko krito hišo, z 1 oralom vrta. v večjem trgu na Dolenjk skem, deset minut od farne cerkve. Pripravna za vsakega obrtnika. — Po* nudbe pod Posestvo'1936 na upravo «Slow N*ar.t>. Zidana hiša v dobrem stanju, tik že* Iežniške posta ie na Go* renjskem, vrt in nekaj gozda — se takoj proda. — Ponudbe pod «Hiša 1939» na upravo »Slovenskega Naroda*. I Itazno 1 Izgubila se je V soboto 20. t. m. zlaia cvritna verižica od Mir« ja do Hilšerjeve ulice. — Ker je drag spomin, se naproša poštenega najdi« telja, da jo odda v upravi «Slow Naroda». 1944 Trgovino z mešanim blagom, <3öbrr> vpeljano, v prometnem kraju iščem v najem aH kupim. — Pisati na upra* vo «Slow Naroda» pod «Dobro vpeljana/1929». Na hrano (dobro, domačo^ se sprejo me več gospodov aH gc-spodičen. — Poizvc se: Emonska ces*i 4, pritliiS je, desno. 1937 Dvokolesa, otroški vozički, pneume tika — znižane cene I — Ceniki franko: prodaj? na obroke. «TRiBUNA» F. B. L., tovarna dvoko« les in otroških vozičkov, Ljubi j ara, Karlovska cesta 4. 117/L Pst! Patent 2538! Samo *LUCIFER» uril čuje trajno stenice (Ščur: ke)! — Winter, Lfublja na. Sv. Petra cesta 35, — Medic Maribor, Gospoi ska 23. 113/1 «Frera» najnovejša dirkalna dve kolesa, lahka, luksus — so došla. — Motorji, zni* žane cene — «TRIBU NA» F. B L., Ljubljana Karlovska cesta 4, 112 L Pristni, naravni malinovec r najboljšim sladkor jen vkuhan — v steklenicah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar« na e.V. G. Piccoli, Ljub' Ijana. 108/L 1s7s * j ALABASTER GIPS j In najbolj!, a najjeftiniii! Tražite djene i uzorke, te pravite probu! Borivoj Politik I drug BEOGRAD, I» Knez Miletina ulica br. 3 j( Tel.26-64 Tel.26-64 J. SiJepnSIn = Sisak = aaMa tamtare. Bet, partitura I ostala potrtaitine n * fn ste- ni ravnokar dosti v modnem salonu Stacht t/ ~fflaške Židovska ulica št. 3 Cene nizke. — Preobtikanje in predelan/e se izvršuje točno. 63 L Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.