/1
07
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ,,
Abb- Postale I gruppo	- LeOU 7U llT
Leto XXVI. Št. 294 (7788)
TRST, četrtek, 31. decembra 1970
ovecanimi naperi li najboljšim uspehom
Vsakikrat se ob tem času 'Torašujemo, kaj je dobrega in j&j zlega prineslo staro leto;
storiti, da bi v novem *9tu stvari stekle v skladu z hašimi potrebami; a hkrati se sprašujemo, če je človek — “i vsak dan preseneča s svojo i Ustvarjalno in uničevalno silo
če je ta človek postal bolj človeški.
Odgovore iščemo v dejanjih, to ravno na pragu novega leta Uas ta dejanja prepričujejo, ®ako se še vedno izvaja nasilje ®8d ljudmi, ki hočejo svobodo ® napredek. Fašistični režim v Španiji je ravno te dni z torekom smrtnih obsodb v Burgosu pokazal vsej svetovni javnosti svoj pravi obraz, ki 8» na menjal od svojega nar Stanka. V teh smrtnih krčih W hotel streti svobodoljubne Baske in špansko ljudstvo, ki hočejo svobode.
Nasilje vlada tudi drugje; Obrtne razsodbe v Leningradu osupljajo in vzbujajo nerazu-Stevanje. Frankistični režim ne thore drugače in na takšen način kaže svojo pravo naravo. Toda socializmu, ki mu je skrb za človeka glavna stvar, hjemu takšna ukrepi ne delajo Časti.
Zatiranja, ubijanja in prisile Se poslužujejo samo režimi to sistemi, ki jih čas prekaša ter jih prebujajoča se ljudska Zavest potiska v staro šaro. Tako v Španiji, tako v Grčiji, tako drugje po svetu: v Aziji, Afriki, povsod kjer imperialisti to kolonialisti zaradi svojih gmotnih koristi in težnje po nadvladi zatirajo naravno pra-vico narodov, da živijo svobodni, v skladu z lastnimi Spoznanji in postavami.
Z nasiljem ni mogoče zaustaviti poleta idej o enakosti ljudi, ki se hočejo osvoboditi spon. Ni več mogoče zgraditi trajnih jezov pohodu človeštva k boljšim oblikam življenja. Niti najmodernejše o-rožje ameriškega imperializma he more zaustaviti vietnamskega ljudstva, ki hoče neodvisnost. Človeštvo ne trpi Več svetovnih žandarjev, pa ha j se kažejo v takšni ali drugačni obliki.
Miroljubno človeštvo si u-stvarja nove oblike sožitja, Uspešno išče izhod iz zagate, v katero sta svet potisnila vojaška in gospodarska bloka s svojo oboroževalno tekmo. S sodelovanjem, ki spoštuje soseda ne glede na njegovo velikost, stopnjo razvitosti ter družbeno ureditev, si hoče č.oveštvo zagotoviti resnični mir kot pogoj za vsestransko napredovanje. Kot za ves svet, valja to še posebej za Evropo, ki je še vedno v oklepu atomskega ravnotežja med dvema blokoma, pa čeprav se v zadnjem času kaže težnja po koeksistenci med njima.
V okviru evropskega dogajanja zavzema posebno mesto politika med Italijo in Jugoslavijo. V zadnjem času je prišlo do političnih zapletov okoli naporov za ureditev odprtih vprašanj. To kaže, da je potrebno vnesti v medsebojne odnose več realizma ter stati na trdnih tleh Pričakujemo, da bodo rešili odprta vprašanja ln da se bo politika dobrega sosedstva nadaljevala ob upoštevanju suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti samostojnih držav, ki se hočeta pridružiti naporom evropskih državnikov po zagotovitvi stabilnosti na starem kontinentu, varnosti in miru
Poglavitna misel, ki se z njo ubadamo Slovenci v Italiji ob prestopu v novo leto, pa zadeva našo skujmo akcijo za zakonsko ureditev naših pravic in potreb. Zabeležili smo pomemben politični uspeh s sestavo skupne spomenice, katero so podpisali predstavniki vseh Slovencev živečih v treh pokrajinah dežele Furlanije -Julijske krajine. Od italijanskih oblasti terjamo, da nas vprašajo, kaj z nami ni v redu. Nočemo biti več predmet v strankarski politiki, ampak samostojen dejavnik, ki se hoče uveljaviti v demokratičnem življenju. Dovolj nam Je politike «divide et irnpera«.
Poleg spomenice Imamo v parlamentu zakonski osnutek Šema - škerk. Tudi ostale stranke, ki so zavzete za naše probleme, naj vložijo svoje osnutke. S tem bi bila ustvarjena široka politika osnova za ureditev naših vprašanj.
Naša narodnostna skupnost
•Primorski dnevnik* ne bo Izšel jutri, L januarja 1971. Prihodnja številka Izide v soboto, 2. januarja.
je kot nosilka boja za svoje pravice zabeležila s spomenico kvalitetni napredek. V lej akciji nas podpirajo napredne in demokratične sile. Lahko smo prepričani, da bo za tsti del odgovornosti, ki sodi v njegovo politiko obveznost, matični narod storil svojo dolžnost do nas.
Ce naj se ob koncu vprašamo, kakšna se nam kaže prl-hodnist, potem naj zapišemo, da vanjo lahko zremo z obetajočimi upi, če bomo znali graditi svopo nadaljnjo politično akcijo na temelju strpnosti ter sporazumevanja. Dogovarjajmo se o tistem, kar nas druži, kar nam je skupnega! Skupen pa nam je ves narodno-obrambni program, ki smo ga izpovedali v spomenici. Zahtevamo povračilo škode, ki še vedno traja in se veča zavoljo vztrajanja na rezultatih fašistične prisile. Zato se sprašujemo, kdaj nam bodo v gospodarskem pogledu vrnili vsaj delček tistega, za kar so nas oropali pod fašizmom? In kdaj nam bodo povrnili škodo za goriški Trgovski dom, ki so nam ga fašisti nasilno odvzeli ter nam še danes preprečujejo, da bi prišli do primernih prostorov za naše najosnovnejše kulturno - prosvetne in družabno življenje?
Novo leto se nam torej kaže v znamenju večjih naporov, da pričnemo temeljiteje odstranjevati posledice, ki so nam jih zadali fašizem in njegovi nasledniki.
GORAZD VESEL
Siečno novo leto vošči vsem svojim čitateljem primorski dnevnik
$ f% TV TV : - !-|
liliji



%
J; C<:.v.;.-i..v'
NOVOLETNA VOŠČILNICA
Lojze Spacal
Novoletne čestitke predsednika Tita jugoslovanskim narodom
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito je v novoletni čestigki narodom Jugoslavije izrazil prepričanje, da bo prišlo v 1971. letu do preokreta v smeri miru in mirnega mednarodnega sodelovanja, če bo pri odgovornih državnikih prevladala zavest, da bi nadaljnje zaostrovanja političnega položaja pripeljalo do katastrofe.
Čeprav je 1970. leto zapustilo za seboj do6ti skrbi in nalog, je Tito poudaril, da ni mogoče oporekati, da je Jugoslavija dosegla v tem letu mnogo uspehov na raznih področjih. Tito je dejal, da ne želi naštevati niti uspehe, niti slabosti. Pripomnil pa je, da je ena od velikih slabosti v jugoslovanskem družbenem življenju, da se precenjujejo in celo dramatizirajo razni negativni pojavi in težave, a se hkrati ne vidijo dejstva, ki poleg vseh težav govore o velikih rezultatih, ki se vsak dan uresničujejo. Nekonstruktivna kritika je prav taiio škodljiva kot prikrivanje uspehov', ki jih delovni ljudje dosegajo. Kritika mora biti objektivna, kajti samo v tem primeru je koristna in konstruktivna. V i-nozemstvu se nam mnogi čudijo, aa toliko govorimo o raznih težavah, kot da bo v naši deželi kmalu vse propadlo, je poudaril Tito in dodal, da imajo take in podobne težave danes skoraj vse države.
Take neodgovorne kritike, je nadaljeval Tito, prihajajo največ s strani tistih, ki nimajo nobene odgovornosti in ki nočejo prevzeti odgovornosti in delati. Kritizirati je najlažje, je poudaril Tito in pripomnil, da so v Jugoslaviji na odgovornih položajih tudi taki, ki ne upoštevajo pozitivne in konstruktivne kritike. Za take, je poudaril Ti-
NA PRITISK DEMOKRATIČNE ŠPANIJE IN SVETOVNEGA JAVNEM MNENJA
Franco pomilostil šest obsojencev
MADRID, 30. — Pod pritiskom vse demokratične Španije in svetovnega javnega mnenja je mo ral general Franco kloniti: na današnji seji madridske vlade so sklenili, da pomilostijo šest baskovskih rodoljubov, ki jih .je vojaško sodišče v Burgosu (z očitnim naročilom iste vlade) ob sodilo na smrt. Kazen so jim spremenili v trideset let zapora.
Potem ko .je generalni poveljnik šeste vojaške cone Garcia Rebuli razsodbo ratificiral in jo uradno sporočil vladi, je general Franco sklical nekaj po 18. uri svoje ministre. Seja je bila krat-
ka: ob 18.43 je španska tiskovna agencija »Europa press» objavila sporočilo o pomilostitvi, kma lu nato pa .je vlada objavila krajšo izjavo, v kateri med dru gim pravi, da se je Franco od ločil za pomilostitev v soglasju z ministrskim svetom in s svetom kraljevine.
Za pomilostitev se je praktično zavzelo vse spansko javno mnenje. Celo španski tisk, ki je pod strogim nadzorstvom cenzure, je v sicer zelo previdnem tonu svetoval generalu Francu, naj ne dovoli, da bi bile smrtne obsodbe izvršene. Mnogo bolj odlo
O ENAJSTIH OBSOJENCIH IZ LENINGRADA
Danes prizivna razsodba ruskega vrhovnega sedišča
MOSKVA, 30. — Pred vrhovnim ruskim sodiščem se je danes nekaj minut po deseti uri pričel prizivni postopek proti enajstim obtožencem, med katerimi je devet judovskega porekla in od katerih sta bila dva obsojena na smrtno kazen. Ni bilo objavljeno uradno sporočilo in se je samo izvedelo, da se bo postopek nadaljeval jutri dopoldne. Današnja rt yrava se je končala ob 16.45 po '"kalnem času.
V skladu s sovjetskim postopkom obtožene® niso bili prisotni in so jih branili njih zagovorniki, ki so v bistvu ponovili teze, ki so jih zagovarjali na sodišču v Leningradu. Zagovorniki so že takrat ugotovili, da se obtoženci ne morejo kriviti »izdaje* samo zato, ker so hoteli zbežati v tujino in da gre pri načrtu preusmeritve letala samo za skrajni poskus, da bi se izselili, ko niso bHe u-spešne vse ostale legalne poti. Zagovorniki so se tudi sklicevali na člen 43 sovjetskega kazenske ga zakonika, ki predvideva, da lahko višje sodišče prisodi nižje kazni, kadar obstajajo »posebne okoliščine*, ki so obtožence privedle, da so izvršili neki prestopek. V konkretnem primeru zavrnitev izdaje normalnih viz pred stavlja omenjene »posebne okoliščine*.
Dopisnik danskega komunističnega lista »Lang of Folk* Palle Andersen je danes citiral »do bro obveščene kroge*, češ da so mu povedali, da bodo jutri na prizivni sodbi znižali smrtni kaz ni na petnajst let zaDora.
Pred sodnim poslopjem se je zbrala večja skupina tujih dopisnikov in Judov, ki pa jih niso spu-
stili v sodno dvorano. Neki član sodišča je to skušal opravičiti, češ da je dvorana premajhna.
• • w
RIM, 30. — Po vsej Italiji se nadaljujejo množična protestna zborovanja proti obsodbi v Bui-gosu, prišlo .ie do številnih krat lrih stavk v večjih industrijskih podjetjih. Istočasno se .je razširil bojkot sovjetskih in španskih la <jq,j na vsa italijanska pristanišča, tako da ladje s tema dvema zastavama danes niso nakladali ali razkladali.
Kirschlaeger in Sima o slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji
DUNAJ, 30. — »Jugoslavija je pristopila k avstrijski državni pogodbi, zato ima pravico, da zahteva izpolnitev člena 7, ki se nanaša na slovensko in hrvaško manjšino*, je izjavil avstrijski zunanji minister Kirschlaegei v sinočnjem intervjuju avstrijski televiziji, ki je del svojega dnevnika posvetila vprašanju slovenske manjšine na Koroškem. Kirschlaeger je priznal, da Avstrija še vedno ni izpolnila vseh obveznosti in dsjal, da je treba rešiti vprašanje dvojezičnih napisov na Koroškem. Koroški deželni glavar Sima je v istem intervjuju izjavil, da je, kljub nesporazumu v zadnjem času, nadaljevanje politike dobrega sosedstva in s tem poglobitev prijateljskih odnosov s Slovenijo edina alternativa Koroške.
čen pa je bil nastop delavskih množic predvsem v baskovskih pokrajinah Španije. Kot že včeraj, so se tudi danes nadaljevale stavke in demonstracije. V Bilbau je bila zaradi stavka vsa kovinarska industrija paralizirana. V Vizcayi, Guipuzcoi in Navarri je stavkalo na destine tisočev delavcev. Stavke in demonstracije so bile v Sestau, Bilbau, Ba-racaldu, Erandiu, Guemici, Ber-meu in Mungujd v Vizcayi, v Guipuzcoi pa v mestih San Sebastjanu, Beasainu, Renteriji, Pasa jesu, Oyarzunu in Mondragonu. Svojevrstno demonstracijo so priredili avtomobilisti v središču Barcelone, ki so za nekaj časa ustavili ves promet.
Brzojavke Francu in španski vladi z zahtevo po pomilostitvi obsojencev so med drugimi poslali nadškof Pamplone, dekan odvetniške zbornice Corune, vsi zdravniki barcelonske bolnišnice, zveza španskih arhitektov, številni duhovniki iz Tarragone, nadškof Santiaga de Compostela kardinal Palacios in svetovno znani španski čelist Pablo Casals, ki .je v izgnanstvu v Portoricu. Brzojavko so poslali tudi odvetniki obsojencev, ki so tudi protestirali, ker jim niso dovolili, da bi se razgovorili s svojimi klienti.
Prve reakcije na sklep španske vlade označu.je seveda zadovoljstvo in ugotovitev, da gre za zmago ne toliko zdrave pameti, pač pa demokratičnega javnega mnenja, ki je tako silovito izra-
zilo svod odpor proti frankkmu ter prisililo režim, da ni ieve-del do kraja svojih zločinskih namenov.
Predsednik baskovske organizacije »ANAI-ARTEA* De Mon zon je dejal, da je tako srečen, da ne more dati nobenih izjav. Vzkliknil je samo »Kakšna zmagal*
■ Komunistična partija Španije je poslala francoskemu tisku iz.javo,
v kateri pravi, da je sprememba smrtne obsodbe »zmaga vseh Špancev, ne glede na njihove i-deje in stališča*. KPŠ meni. da gre tudi za poraz ekstremistov, ki bi hoteli obnoviti položaj iz let 1936-39. Špance čaka sedaj naloga, da izsilijo od vlade po polno amnestijo za vse politične jetnike in izgnance ter da si priborijo svobodo.
Socialistični predstavnik Tiemo
Galvan je dejal, da je »zdrava pamet prevladala nad arhaičnimi čustvi nasilja in maščevanja*. Demokršcanski voditelj Ruiz Ji-menez je izrazil svojo solidarnost z obsojenci.
Svoje zadovoljstvo nad pomilo stitvijo Baskov je v neuradni noti izrazil tudi Vatikan, ki podčrtuje, da .je do sklepa prišlo tudi zaradi stalnega posredovanja papeža Pavla VI.
to, ni mesta na odgovornih položajih. Tito je ugotovil, da so biM doslej doseženi veliki rezultati in izrazil prepričanje, da je mogoč« odstraniti vse kar je negativno, 6« bodo odgovorni čdnitelji enotni.
Naloga zveznega izvršnega sveta v 1971. letu je, da uresniči program stabilizacije. Zato pa mora zvezni izvršni svet imeti podporo vseh republik. Opustite se morajo razni apetiti in pretirane imvesti-
Predsednik Tito
rije, toda stabilizacija, je poudari! Tito, ne sme biti na račun delovnega človeka, posebno ne ljudi z majhnimi dohodki. Nasprotno. Stabilizacija, je dejal Tito, mora zagotoviti boljše življenje ljudem z nižjimi dohodki posebno pa še veččlanskim družinam. Poleg tega bo v 1971, letu izvedena reorganizacija državnih organov. Če bo vse to resno in temeljito pripravljeno verjamem, je dejal Tito, da bo reorganizacija močno delovala na e-noinost naše socialistične skupnosti in na učinkovitost nadaljnjega socialističnega razvoja naše dežele.
Tito je v nadaljevanju pripomnil, da je Jugoslavija v preteklem letu v zunanji politiki zabeležila velike uspehe in povečala svoj ugled, ne le med neuvrščenimi državami, namreč še posebno v Združenih narodih. Jugoslavija se bo v 1971. letu trudila, da še bolj razširi vsestransko delovanje in utrdi prijateljske odnose s socialističnimi državami. Številne o-biske tujih državnikov v preteklem letu in med njimi predsednika ZDA Nixona je Jugoslavija izkoristila, da je zahtevala konec napadalne vojne v Vietnamu in reševanje mednarodnih vprašanj na miren način.
B.	B.
....................■■■■um.Milnimi...................
EMIGRANTI SO NOSILI SLOVENSKE NAPISE
Po ulicah Vidma enotna manifestacija furlanskih in slovenskih izseljencev
Predstavništvo ALEF in Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije sprejel podpredsednik deželnega odbora E. Moro - Beneškim Slovencem je zagotovil zanimanje dež. odbora za rešitev narodnostnih vprašanj
VIDEM, 30. — Z «00101111 zborovanjem v avditoriju zavoda »Za-non* v središču furlanska prestolnica se je zaključil prvi niz pobozičnih srečanj z emigranti v Furlaniji in Beneški Sloveniji.
Po zborovanju »za preoorod in industrializacijo Furlanije« in rešitev perečih vprašanj Slovencev v videmski pokrajini, ki ga je organiziralo združenja ALEF, sa ja po mestnih ulicah razvil sprevod izseljencev. Bilo jih je nekaj sto, v glavnem iz bližnjih furlanskih centrov in Pordenona, kar je izseljence iz večine krajev visoke
Furlanski in slovenski izseljenci iz Benečije skupaj manifestirajo po videmskih ulicah za rešitev perečih vprašanj deželnega gospodarstva in narodnega problema slovanske manjšina v videmski pokrajini
Karnije in goriških dodročji Benečije zadržalo slabo vreme.
Kljub dežju, ki je od časa do časa grozil, je sprevod obšel vse mestne ulice in je za Videm predstavljal nekaj povsem novega, čeprav ne pretresljivega. Izseljenci, tako Furlani, kakor tudi Slovenci, so namreč skup«! demonstrirali za novo gospodarsko politiko v deželi in za rešitev narodnostnega vprašanja prebivalcev Beneške Slovenije. Nosili so napise v italijanščini, furlaničini in slovenščini, ki so v kratkih geslih strnili osnovne misli udeležencev sprevoda.
»Več delavnic, manj vojašnic*, »Pravice beneškim Slovencem*, »Hočemo delati v domačih krajih*, »Furlanija noče vojaških služnosti, temveč državno industrijo*, »Slovenščino v šolah videmske pokrajine*. Pred kolono pa je šel avto, z zvočniki, iz katerega so odmevale osnovne zahteve, in med temi zahteva, naj se dokončno rešijo družbenogospodarska in narodnostna vprašanja prebivalcev «della Slavia Friulana*.
Sprevod izseljencev se je razšel, približno uro kasneje, pred sedežem deželnega odbomištva za krajevne uprave. Njihovo delegacijo je sprejel podpredsednik deželne vlade, socialist Enzo Moro, ki se je ravnokar vrnil s seje deželnega odbora v Trstu.
V delegaciji izseljencev so bili voditelji organizacije ALEF Fran-chi, Zanier, Volpe, Conti, z njimi pa sta bila tajnik društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije Dino Del Medico in deželni svetovalec Baracetti.
Podpredsedniku deželne uprave
so prikazali pereča vprašanja emigrantov in enotne akcije, ki težijo po spremembi drugega petletnega razvojnega načrta dežele f orianije - Julijske krajine in takojšnjih ter učinkovitih ukrepih, ki naj preko industrializacije, gradnje infrastruktur in zemljiškimi izboljšavami. Poudarili so tudi zahtevo, naj se preneha z nenaravno diskriminacijo slovenskih ljudi v videmski pokrajini. Dežela bi morala izdati nekaj ustreznih zakonov v ta namen.
V razpravo je na kratko posegel deželni svetovalec KPI Baracetti, ki je zahteval, naj dežela brani ta stališča tudi pred državnimi organi.
Proti koncu razprave je spregovoril tudi tajnik društva slovenskih izseljencev Dino Del Medico.^ Navezal se je na prekinitev deželnega podpredsednika Mora, da se strinja z zahtevami glede beneških Slovencev. Ugotovil je, da bi iz tega izhajala neka politična volja. Izseljenci postavljajo natančne zahteve, tudi za Benečijo, kjer je odstotek izseljenih delovnih enot blizu 96 odstotkov.
»Naše zahteve družbenega značaja se prepletajo z zahtevami po rešitvi našega narodnostnega vprašanja. Naše zahteve po u-strezni manjšinski zaščiti podpirajo tudi drugi furlanski delavci m izseljenci. Kaj pa misli deželni odbor? Kaj bo storil, če mu bodo iz Rima spet prepovedali izdajati zakone o nas?*
Del Medico ie zaključil s pla-NADJA KRIŠČAK STOJAN SPETIČ
(Nadaljevanje na 16. strani)
MANIFESTACIJA DEŽELNEGA ODBORA ZA SOLIDARNOST S ŠPANSKIM LJUDSTVOM
Pomilostitev baskovskih rodoljubov prva zmaga protifašističnih sil sveta
Govorniki so poudarili, da se boj za svobodno Španijo nadaljuje do dokončnega poraza frankizma
Po odločnih protestnih izjavah sile in predvsem ameriški imperia-
proti obsodbi baskovskih rodoljubov v Burgosu iz prejšnjih dni, je bila včeraj ob 17.30 protestna manifestacija, ki jo je priredil deželni odbor za solidarnost s španskim ljudstvom. V dvorani «Di Vittorio* v Ul. Pondares so se zbrali v velikem številu predstavniki naprednih političnih, sindikalnih in kulturnih organizacij, predstavniki SKGZ, študentov in antifašistov sploh.
Najprej je spregovoril predsednik odbora, sen. Šema, ki je na kratko orisal namene odbora samega, katerega sestavljajo predstavniki KPI, PSIUP, PSI, mladinskih komunističnih, sociainoproletarskih, socialističnih in demokrščanskih federacij, sindikata CGIL, združenja italijanskih žena, odporniških društev ANPI, ANPPIA in ANED ter krožkov «Che Guevara*, «Barbaro* in »Cineforum triestino* in središča za kulturne stike z inozemstvom. Poudaril je, da je odvisno od vseh demokratičnih sil, ali ho uspel boj proti usmrtitvam baskovskih protifranki-stov, in da mora biti ta boj enoten, kot je bila enotna manifestacija proti fašističnim izgredom v Trstu. Za tem je prebral solidarnostno brzojavko sen. Vidalija, ki je podpredsednik združenja italijanskih antifašističnih prostovoljcev v Španiji.
Nato je v slovenščini spregovoril član ZKMI Raul Kodrič, ki je dejal, da smo za časa fašizma prav mi Slovenci doživeli podobna grozodejstva in da pri Baskih ne gre za nacionalistični boj, pač pa za borbo za iste ideale, ki so vodili našo osvobodilno vojno. Žal je treba še nadaljevati danes s to borbo, medtem ko bi morale vse forme fašizma izginiti s propadom fašistične Italije in nacistične Nemčije, ki sta izrodili tudi španski fašizem. Velike stavke in upor dedavoev, naprednega dela duhovščine, študentov in intelektualcev so krepko pretresli Francov režim, ki se skuša rešiti s tem, da obsoja na smrt svoje nasprotnike.
Prof. Pesante, tajnik tržaške federacije PSI, je dejal, da ne sme obsodba v Burgosu začudili nikogar, saj je popolnoma v logiki fašističnega režima. Pri poljskih in lenin-
lizem. KPI nasprotuje tudi obsodbam, ki jih je izreklo leningrajsko sodišče, vendar pa ne more tolerirati, da ob teh dogodkih špekulirajo tisti, ki niso nikoli obsodili mtvižičmh umorov v jugozahockii A-zdji in v drugih predelih sveta.
Medtem ko je sen. Šema zaključeval manifestacijo, so objavili vest, da so pomilostili baskovske antifašiste. «To je komaj prva zmaga protifašističnih sil*, je dejal Šema, «boj za svobodno Španijo pa še ni nikakor prenehal.*
Za skupen nastop jug. obmejnih podjetij
V Kopru so se te dni sestali na posebnem srečanju predstavniki kakih 40 jugoslovanskih podjetij, ki so pooblaščena za opravljanje poslov po tržaškem in goriškem spo-
njavi. Podjetja nameravajo ustanovita pri zvezni gospodarski zbornici v Beogradu združenje gospodarskih organizacij, ki poslujejo po o-menjetmh sporazumih. Združenje naj bi hkrati predstavljalo osnovo za tesnejše sodelovanje med prizadetimi podjetji in organ za koordinacijo uvoza in izvoza. Možno je tudi, da bi v okviru združenja začeli uporabljati sredstva, ki se realizirajo s poslovanjem po obmejnih sporazumih, vsekakor pa naj bi skupna organizacija omogočila večji zunanjetrgovinski uspeh včlanjenih podjetij.
Na sestanku so med drugim pregledan dosedanji razvoj obmejne trgovine ter v tem okviru navedli, da je skupna vrednost izmenjanega blaga po tržaškem sporazumu do konca novembra letos dosegla 9 milijard 351 milijonov lir, medtem ko je znašala v ustreznem razdobju lanskega leta 5 mah jard 418 milijonov Kr.
NA NOVOLETNEM SREČANJU S ČASNIKARJI
ŽUPAN 0 DOSEŽENIH USPEHIH IN 0 PERSPEKTIVAH V LETU 1971
Leto 1971 bo leto rajonskih centrov, plinovoda, urejevanja urbanistike in naprav za sežiganje smeti
V vili Revoltella je bilo včeraj popoldne srečanje tržaških časnikarjev s tržaškim županom. Srečanje ob koncu leta za izmenjavo voščil in misli med županom in časnikarji, ki je postalo že tradicionalno, je potekalo v prijetnem okolju in prijateljskem vzdušju. Župan se je zahvalil tisku za sodelovanje in je pripomnil, da tudi različna mnenja in kritike prispevajo k dialektični obravnavi problemov in njihovi rešitvi. časnikarjem je zaželel srečno in uspešno novo leto, nato pa je na kratko orisal glavne dosežke tržaške občine v letu 1970 ter nakazal perspektive za prihodnje leto. Leto 1970, je dejal župan, je bilo leto novega vodovoda. Pereče vprašanje dobave vode mestu je biilo dokončno rešeno. Leto 1971 bo leto rajonskih centrov, plinovoda in urejevanja urbanistike. Dokončane so študije za ureditev mestnega prometa, postavili bodo nove semafore po novem sistemu, da bodo med seboj povezani in avtomatsko usmerjali promet, na nov način bo urejen promet in
razumu o maloobmejni blagovni me-
...................................
S SESTANKA S PREDSEDNIKOM BERZA NITJEM
Načelno soglasje o boljši povezavi med avto cesto in letališčem v Ronkah
Speljali bodo 2 km nove teste - Pozneje tudi boljša testna zveza med letališiem in Tržičem oz. Cradežem
Sindikat slovenske šole sklicuje za ponedeljek, 4. januarja 1971 ob 18. uri sestanek upravnega in pomožnega osebja na slovenskih šolah. Sestanek bo na sedežu sindikata.
grajskih dramatičnih dogodkih gre za izkrivljanje socializma, medtem ko je nasilje edini izraz kateregakoli fašizma. Tudi če bo Franco pomilostil obsojence, bo (»talo vedno dejstvo, da je španski režim zločinski in da se mu moramo vsi zoperstavljati. Ne zadostuje namreč da pravimo, da bo zgodovina prej ali slej izbrisala ta izrodek s sveta: mi vsi smo zgodovina in moramo aktivno delovati, da jo u-smerimo.
V imenu odporniških organizacij ANPI, ANED in ANPPIA je spregovoril Postogna, xi je spomnil na brzojavke, ki so jih poslali vladi, zunanjemu ministrstvu in španskemu veleposlaništvu v Rimu ter pripomnil, da bi se morali posebno bi\šd italijanski in slovenski partizani boriti za živij:-nja obsojencev, saj so sami preizkusili podobna dogajanja.
Predstavnik sindikata CISL Groz-rian je obsodil vsa nasilstva proti delavcem, neglede s katere strani prihajajo.
Laurenti je v imenu sindikata CGIL dajal, da je največja pomoč, ki jo lahko nudijo italijanski delavci španskim protifašistom, enoten razredni boj za demokratizacijo italijamke dražbe. Solidarnostna stavka tržaških delavcev je s svojo enotnostjo jasno pokazala v to smer.
Tajnik PSIUP Monfalcon je pod-črtal, kako je zločinski falangistič-t,i režim izven vsakega človeškega občestva in kako skuša Franco strniti krog svojega majajočega se sistema del ljudstva z ustrahovanjem, kar mu seveda ni in ne bo uspelo.
Slednjič je spregovoril tajnik KPI, inž. Cuffaro. V Španiji, kot tudi v Grčiji in v vseh deželah, kjer še obstajajo fašistični režimi, se ti branijo s pokoli in ustrahovanji. Pri tem jih podpirajo nazadnjaške
HIMIIIMitllUIHIIIIlillMIIIIIIIIIIIIIIMlIlllHHIIHIHMIH
Prva obletnica smrti dr. J. Dekleve
V teh dneh pred enim letom smo polagali v grob dr. Jožeta Deklevo dolgoletnega antifašističnega borca in po vojni vodilnega slovenskega političnega in javnega de lavca v Trstu.
Ime Jožeta Dekleve bo trajno povezano z borbo za uveljavljenje tržaških Slovencev v povojnem javnem življenju, zlasti pa z uveljavljenjem v tržaškem občinskem svetu, kjer .je v najhuših letih za slo-vensko narodno skupnost v Italiji z največjo odločnostjo često pepel noma osamljen vodil boj za nase narodne pravice. Prav tako bo nje govo ime trajno povezano s ori-zadevan.g za zgraditev našega Kulturnega doma v Trstu, saj je bil predsednik in dejanski motor od bora za njegovo zgraditev.
Mnogi sadovi, ki jih danes že uživamo kot Slovenci, so tudi re ziiltat njegovih prizadevanj in za to se ga v teh dneh spomin jamo z vso dolžno hvaležnostjo in spoštovanjem.
Pri predsedniku deželnega odbora Berzantiju je bil te dni poseben sestanek, namenjen vprašanju boljše povezave med avtocesto Trst - Videm - Benetke in ronskim letališčem. Sestanka so se udeležili deželna odbornika za javna dela Ma-sutto in za finance Tripani, predsednik goriške pokrajine Chientaro-li, predsednik Konzorcija za ronsko letališče Ferrari, predsednik družbe tAutovie Venete* Tonutti, predsednik trgovinske zbornice Lupieri ter nekateri funkcionarji in strokovnjaki iz deželne uprave.
Na srečanju so poudarili nujnost boljše povezave med obstoječim cestnim in zlasti avtocestnim omrežjem in letališčem spričo postopnega večanja števila potnikov. Zaradi decentralizirane lege letališča je namreč že danes čutiti v prometu med to infrastrukturo in vsemi večjimi središči Furlanije - Julijske krajine premalo sproščetMSti. Tako je, na primer nemogoče priti z avtoceste na letališče, ne da bi nujno morali voziti skozi središče Ronk in nato še nekaj kilometrov po državni cesti štev. 14.
Najbolje bi rešili vprašanje tako, da bi speljali posebno povezavo med avtocestno postajo Redipuglia in letališčem, tako da bi se izognili Ron-kam in hkrati tudi prometu na državni cesti št. 14.
Na sestanku so razpravljali tudi o možnosti za boljšo povezavo letališča s turističnimi in industrijskimi središči v goriški pokrajini, to je zlasti z Gradežem in Tržičem. Tudi ti dve središči potrebujeta boljšo povezavo z avtocesto, ena izmed možnih rešitev p« je v podaljšanju novega odseka, ki ga nameravajo speljati med Redipuglio in letališčem, v smeri Tržiča — kjer je pričakovati zlasti močan industrijski porast — oziroma proti Gra-dežu, kjer pa bo glavna dejavnost tudi v prihodnje turizem.
V zvezi s temi problemi je predsednik Berzanti naglasil, da ima speljava novega cestnega odseka med Redipuglio (avtocesto) in letališčem prednost pred vsakim drugim načrtom v tem okviru, ter da je deželna uprava pripravljena poseči za uresničitev ustreznega načrta. V prihodnje pa prav gotovo pride na vrsto tudi speljava hitrih zvez v smeri Tržiča in Gradeža. Na koncu so se strokovnjaki sporazu meli, da bodo naročili okviren na črt, tako za glavno povezavo Redipuglia - letališče kakor tudi za odsek proti Tržiču in Gradežu. Na podlagi približnih cenitev naj bi bil prvi cestni odsek dolg nekaj nad 2 km, odsek z« Tržič in Gradež pa približno 3 km.
Prefektova poslanica
Vladni komisar prefekt dr. Cap-pedMmi Je v svoji novoletni izjavi iz-
razil željo, da bi v prihodnje vsakdo prispeval svoj delež, da bi stvari potekale dobro v tolerantnosti, simpatijah in prisrčnosti do bližnjih, da hd zavrgli nasilje od katerekoli strani naj že prihaja. Posebej se obrača do starejših in do mladih, posebej nazdravlja Trstu, «temu dragemu mestu, ld uporno bije svoj trdi boj, ki napreduje korak za korakom utrjujoč svojo vlogo in lepšajoč svoj izgled«. Nazdravlja Italiji, za katero pravi, da «kljub tisočem težavam napreduje čeprav v sunkih in skokovito v iskanju svoje boljše državljanske ln socialne ureditve«, in zaključuje svojo izjavo z željo, da bi «skupni napori za mimo in delovno sožitje bili v realnosti v največji meri uresničeni«.
Jiuli < 11 JOM |
tl skozi obmejni prehod pri Pesku, ko je pri mitnici (km 162 + 250) trčil v njuno vozilo avto opel rekord ljubljanske registracije, ki ga je v nasprotno smer privozil 21-letni Jožef Jamnikar iz Ljubljane.
Pri trčenju sta se laže ranila le potnika v tržaškem avtomobilu. Stalierijevo so zaradi odrgnin po čelu, desni nogi in kolenu sprejeli s prognozo okrevanja v približno enem tednu na ortopedskem oddelku, Vorichu pa so v bolnišnici dali le prvo pomoč in ga odslovili s prongozo okrevanja v 5 dneh.
Urnik trgovin
DANES, 31. DECEMBRA, ZADNJI DAN LETA — Vse trgovine bodo smele podaljšati večerni delovnik do 21. ure, trgovine z jestvinami pa bodo lahko začele poslovati po-poMne en» -nre-pred normalnim
časom. Mesnice bodo poslovale od 7.30 do 13. ure in od 17. do 19.30, pčfcšme pa bodo odprte od 7.30 do 13. ure in od 16. do 19.30 (večerna peka).
JUTRI, 1. JANUARJA 1971 — Vse trgovine bodo zaprte. Dnevnikov ne bo, pa tudi drugih časopisov ne bodo prodajali. Odprte bodo le cvetličarne (8. — 13.) in slaščičarne (8. - 21.30).
Ljubljanski avto trčil’v tržaškega
Včeraj ob 9. uri so z vso naglico pripeljali v botaišnico 27-letno Gian-carlo StoMeri iz Ul. S. Martino 46 ter 24-letnega Gluseppa Voričha iz Ul. Frausdn 31, ki sta malo prej postala žrtvi prometne nesreče na državni cesti št. 14, pri Pesku.
Vorich je vozil avto fiat 1100 R, sopotnica pa mu je bila Stalierije-va. Oba sta se nameravala odpelje-
iiiiiiiiiniiniiiiKiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiitiiiiiiiiiuiiiimiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiim
SEJA REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Konzorcialni živinozdravnik mora obvladati slovenščino!
Ogorčenje svetovalcev zaradi neizpolnjenih obljub glede gradnje novega šolskega poslopja - Obsodba smrtnih obsodb v Burgosu in Leningradu
parkiranje v mestu. Nekateri predeli mesta bodo v prihodnjem letu že dobivali plin po novem plinovodu. V prihodnjem letu pa bo začela obratovati tudi naprava za sežiganje smeti. Poleti bo II. gospodarska konferenca, ki bo imela večji obseg in pomen kot prva. Sodelovalo bo več strokovnjakov in bodo nakazane smeri razvoja ter prednost pobud. Tako, je zaključil župan Spac-cini, bo sedanja občinska uprava uresničila glavne točke petletnega načrta.
Županu se je za prijeten sprejem, voščila in razgovor zahvalil v imenu časnikarjev predsednik časnikarskega združenja Soli, ki je pripomnil, da tržaški časnikarji s simpatijo spremljajo delovanje in prizadevanje župana in občinskega odbora za reševanje problemov našega mesta. Županu in odbornikom je voščil zdravje in obilo uspehov v novem letu, z željo, da bi se čez leto dni spet srečali in skupaj nazdravili.
Prevozna služba Acegata danes zvečer in jutri
Ravnateljstvo prevozne službe A-c ega ta sporoča, da se bo normalna prevozna služba avtobusov in filo-busov — podobno kot prejšnja leta — začela redčiti postopno po 21. uri, na dan 1. januarja pa se bo začela nekoliko kasneje in sicer na raznih progah različno med 7. in 7.40.
Po prenehanju normalne službe bo začela delovati izredna nočna služba na progah 3! in 32 in sicer v smereh:
št. 31: Sv. Ivan — Trg Goldoni — Mitnica v Žavdjah — Naselje S. Sergio — Trg Goldoni — Ul. Revoltella — Trg Goldoni — Sv. Ivan.
št. 32: Trg Goldoni — Čampo Maralo — Trg Goldoni — Barkov-lje — Trg Goldoni — Skedenj — Trg Goldoni.
Presledek medo eno vožnjo in naslednjo bo 15 minut do 2. ure in 30 minut do začetka normalnega delovanja.
Na progi št. 2 Trst — Opčine bodo po 21.46 vozili avtobusi, povrhu pa bosta uvedeni še dve izredni vožnji z odhodom z Opčin ob 1.30 in z odhodom s Trga Oberdan ob 2. uri.
* ★ k
Ravnateljstvo prevozne službe A-cegata sporoča, da bodo od L L 1971 abonmaji za omrežje veljavni tudi na progah 2, 4 in 7 in torej na vseh progah podjetja, razen na progi 20.
Žensko je podrl
na prehodu za pešce
Zaradi zloma desnega zapestja in lažjih poškodb po levi nogi se bo 53-letna Anma Muzzin por. Fetelii iz Ul. Bajttistl 26 morala na ortopedskem oddelku bolnašnioe zdraviti približno mesec dni.
Ženska je okrog 11. ure prečkala na prehodu za pešce Ul. Rossettš, ko jo Je, kljub temu, da je semafor kazal zeleno za pešce, podrl avto fiat 500, ki ga je proti D. Chie-sa privozil 61-letni Mario Buda iz iste ulioe.
Ra^wi,v, Ijubliani | med CK KPS in deželnim komitejem KPI
V torek sta se v Ljubljani srečali predstavništvi CK ZK Slovenije, ki ga je vodil predsednik centralnega komiteja Franc Popit, ter deželnega komiteja KPI za Furlanijo - Julijsko krajino, ki ga je vodil tajnik Silvano Bacicchi.
Razpravljali so o bodočem sodelovanju in s tem v zvezi izdelali okvirni program za bodoče leto.
Deželni komite KPI je izdal tiskovno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da so razgovori potekali v prisrčnem vzdušju, ki je sploh značilno že dolgo časa za odnose med obema partijama.
Predstavništvo ZKS je informiralo italijanske tovariše o ustavnih spremembah v SFRJ, o napredovanju gospodarske in družbene reforme ter o stališčih zveze komunistov Jugoslavije o aktualnih mednarodnih vprašanjih.
Predstavništvo KPI je, s svoje strani, informiralo jugoslovanske tovariše o italijanskem notranjem položaju in mednarodnih pobudah KP Italije.
Zatem sta delegaciji razpravljali tudi o jugoslovansko - italijanskih odnosih in pri tem poudarili, da je «v interesu nadaljnjega razvoja odnosov med obema deželama in utrditvi miru hitra rešitev še vedno odprtih vprašanj in odprava vseh umetnih zaprek postavljenih na pot, ki jo morata obe strani prehoditi v duhu konstruktivnosti in odločno*. Obenem sta obe partiji podčrtali nujnost učinkovite zaščite manjšin.
Deželno predstavništvo je pri tem poudarilo, da se bo še nadalje zavzemalo, v okviru boja za demokratični in socialni napredek v Italiji — za hitro rešitev perečih vprašanj slovenske manjšine v Italiji, kot jih je postavila v enotnem dokumentu, poslanem predsedniku vlade. KPI bo s svoje strani dajala pobude za čimprejšnjo organsko in globalno pravno zaščito slovenske manjšine in ureditev njenih razmer, da se zajamči njen nemoten razvoj v Furlaniji - Julijski krajini.
KULTURNO DRUŠTVO «4VAN TRINKO*
V ČEDADU
priredi
v sredo 6. januarja 1971 ob 15. uri i gledališču «A. Ristori* v ČEDADU
tradicionalni
DAH EMIGRANTA
Spored:
GOVORI
NASTOP PEVSKEGA ZBORA RECšNJ IZ LJES POD VOD STVCM RINA MARKIČA RECITACIJE OTROK NASTOP SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA S KOMEDIJO JAKE STOKE «MO) UNIFORME«
POTOVALNI URAD AURORA
priredi od 3. do 6. januarja 1971 smučarski izlet v
KRANJSKO GORO
z bivanjem v hotelu ((PRISANK«. Prijave sprejema «Au-rora« Ul. Cioerone, 4, tel. 29243.
PREMOŽNA DRUŽINA iz Verone išče za gospodinjsko pomočnico dekle, ki ljubi otroke. Lastna soba in vse udobje. Dobra plača.
Salgaro, Via C. Betteloni 19 37100 Verona
Slovensko gledališče v Trstu j
KULTURNI DOM Jaka Stoka
MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
V nedeljo, 3. januarja 1971 ob 17. uri v Prosvetni dvorani «Igo Gruden« v Nabrežini
Gledajjšča
Naročniki! Bralci!
Naročite se na
PRIMORSKI DNEVNIK
Poravnajte celoletno naročnino že sedaj !
Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, prejme v dar slovensko knjigo.
Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 Ur, mesečna pa 950 Ur.
VAŠČAN I I
Kje bomo silvestrovali?
V bazovskem domu)
Za prigrizek
preskrbljeno!
Na sinočnji seji repentabrskega občinskega sveta je po kratkem u-vodnem poročilu o delovanju občinske uprave v zadnjih mesecih župan Mihael Guštin izrazil ogorčenje prebivalstva zaradi smrtnih obsodb v Burgosu in v Leningradu.
Občinski svet je nato soglasno sklenU, da se pokrajinskemu živino-zdravniku in prefekturi pošlje pismo z zahtevo, da mara konzorcialni živinozdravnik za občine Nabrežina, Zgonik in Repen tabor obvladati slovenščino, saj so živinorejci izključno Slovenci. Nato je odobril nekatere upravne sklepe, delno spremembo proračuna za leto 1970 ter predlog za nekatera nujna popravila ob cerkvi na Tabru. Odobren je bil tu di občinski obračun za leto 1969.
Živahno diskusijo je vzbudilo vprašanje svetovalca Baissa glede gradnje nove osnovne šole. Že pred sed-
mimi leti je namreč tedanja občinska uprava zaprosila pristojne oblasti, naj bi dodelile potrebna sredstva za gradnjo nove šole, ker je sedanja stavba v slabem stanju in propada. Sledile so obljube za obljubami, zdaj pa kaže, da iz te moke ne bo še kruha. Občinski svetovalci se zaradi tega zgražajo in so sklenili, da bodo na prihodnji seji v januarju prekinili zasedanja, če do tedaj ne bo prišlo do konkretnih ukrepov oblasti za gradnjo nove šole.
Občinski svet je sinoči tudi odobril resolucijo v podporo akciji sindikata upokojencev za ureditev vprašanj upokojencev, predvsem glede premične lestvice, višanja minimai nih pokojnin itd., ter resolucijo glede nujnosti reforme krajevnih financ. Po koncu seje je župan zaželel občinskim svetovalcem in vsem občanom srečno novo leto.
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD «AURORA» ŽELI MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1971!
Kje bomo silvestrovali?
It
»m «*r'*
HOTEL <SL0N> • LJUBLJANA
prireja veliko silvestrovanje v vseh primernih prostorih hotela. Igrali bodo priznani orkestri. Priporočamo se za pravočasno rezerviranje. Telefon 24601 - 24610 Telex YU-SLON.
PRIJETNO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI <MARINELLA»
Trst Viale Miramare 323 telefon 410986 - Pohitite z rezervacijo miz.
Cenjenim gostom prijateljem in znancem voščimo srečno novo leto 1971.
GOSTINSKO PODJETJE <GALEB> - KOPER
prlre|a veliko silvestrovanje v hotelu »GALEB*. Cena menuja 80 din.
V restavraciji RIBA je rezervacija din 20 jedila in pijača po naro Čilu (A la carte). Rezervacije tel. 21605 • 21182.
cPALACE HOTEL* • PORTOROŽ
prireja veselo silvestrovanje mednarodnim artističnim programom v prostorih hotela PALAČE, v restavraciji in nočnem baru »NOVI JADRAN* ter v prostorih, kjer je na novo zgrajen bazen s toplo morsko vodo.
Rezerviranje ter informacije tel. 73145.
Tržaški otroci v Gorjah pri Bledu na zimovanju, ld ga je tudi letos organizirala komisija sa dora-
ščajočo mladino SKGZ
HOTEL (TRIGLAV* HOTEL (GIUSTERNA*
KOPER
RIE3
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST . Ulica F. Filzl St. 10 Tel. 38101/38045
opravlja vse bančne posle
kupuje tujo valuto Včerajšnji odkupni devizni tečaji: Ameriški dolar	620,—
Kanadski dolar	590,—
Brit. šterling	1.475,—
Švic. frank	142,—
Franc frank	.110,—
Belg. frank	12,—
Hol. florint	172,—
Nemška marka	170,—
Avst. šiling	23,80
Dinar	42,—
Ljudska prosveta
Prosvetno druStvo »Ivan Cankar« obveSča, da bo v ponedeljek 4. t. m. ob 20,30 uri odborova seja. Prosimo, da se odborniki seje točno in polno. Številno udeležijo.
POLITEAMA ROSSETTl Današnja predstava Brechtove komedije »Gospod Puntlla in njegov hi*, pec Matti« je na sporedu ob 16. url, jutrišnja popoldanska pa se bo pričela ob 16.30. Pri blagajni v pasaži Frotti so danes na razpolago rezervacije za predstave do 6. jan. ln jutri do 7. jan.
AVDITORIJ
Današnja predstava Strindbergove drame ((Gospodična Julija« se začne ob 20.30 in se zaključi okrog 22.30. Jutrišnja popoldanska predstava s* bo začela ob 16.30, zadnja predstav* pa bo v soboto, 2.’ jan zvečer.
Nazionale 14.30 »La carica del 101».
Walt Disneyev film. Technicolor. Eden 15.00 »Le coppie«, Monica Vittl. Alberto Sordi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.00 «Brancaleone alle ero-ciate«, Vittorio Gassman, A. Celi,
B. Lončar.
Grattaclelo 16.00	«11 giardino «*'
Finzi Contini«, L. Capolicchio, & Valil, D. Sanda.
Excelslor 14.30 «La figlla dl Ryan». Bob Mitchum, Trevor Hovvard, Sarah Miles. Technicolor.
Ritz 16.00 «La moglie del prete«, So-fia Loren, Marcello Mastroiannl, Technicolor.
Alabarda 16.30 «C’e Sgrtana .. . ven-di la pištola e comprati una bara». George Hilton, Erika Blanc. Fll® vvestern. Colorscope,
Filodrammatico 16.30 «Le svedesi sl confessano e . . . », Anne Nord, H. Gustafsson. Colorscope. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Quando le donne ave-vano la coda«. Senta Berger, Giu-liano Gemma. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «11 presidente«, Alberto Sordi Technicolor.
Capitol 16.30 «Venga a prendere " caffe da noi«, Ugo Tognazzl. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «1 temerari«, Burt Lan.
caster, Deborah Keer. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «MASH», DO-nald Sutherland Elliot Gould. Technicolor. Prepovedano mladini P01* 14. letom.
Ideale 16.00 «L’uomo dal colpo pertet-to«, Richard Arrison. Alida Chelll-Technicolor.
Impero 16.30 «Topollno story». Wal> Disney. Technicolor.
Astra 16.30 «1 due invlncibill«, Jot® Wayne. Rock Hudson Technicolor. Abbazia 16.00 «L’inafferrabile invisihl-le Mr. Invisibile«. Film Walt Disn*-ya, Technicolor.
Včeraj-danes
KINO «|RIS» PROSEK
predvaja danes - petek ob 16. uri barvni dramatični film: COLPO DA 500 MILIONI ALLA NATIONAL BANK Igrajo: U. Andress e il cervello che organizzato stanley Baker-David Wamer.
V soboto ob 19.30 Cinemasco-pe barvni briljantni film: LTNAFFERRABILE INVINCI-BILE Mr. INVIBILE Igrajo: Dean Ganeš, Gastome Moschin in Ingeborg Schoener
Vsem obiskovalcem kina želimo SREČNO NOVO LETO 1971
prireja veliko silvestrovanje v prostorih obeh hotelov z bogatim menujem. Za ples igra pet priznanih orkestrov.
Cena menuja din 120 In 140. Za rezervacije telefon 21650 za TRIGLAV ter 21640 za GIUSTER-NA.
HOTEL (RIVIERA* • PORTOROŽ
prireja veliko silvestrovanje v prostorih hotela in v nočnem baru. Silvestrski menu din 120. Cena za nočni bar din 200. Igrala bosta dva priznana orkestra. Rezervacije osebno ali po telefonu na št. 73138.
HOTEL (PIRAN* V PIRANU
prireja veliko silvestrovanje v svojih prostorih ter v hotelu • PUNTA* z bogatim silvestrskim menujem in v nočnem baru «TRI PAPIGE* z mrzlim bifejem. Igrali bodo priznani orkestri. Rezerva cije osebno ali telefonsko na št. 73508 - 73314 - 73654.
HOTEL (LEV* - LJUBLJANA
prireja veliko silvestrovanje, grele bodo tri godbe in peli trije znani pevci. Topli in mrzil bife na voljo vso noč brez omejitve. Cene v nočnem lokalu Lit. 10.000. V restaviaciji Lit 7.500. Rezervacije pri potovalnih agencijah AURORA VIAGGI Trst Ul. Cicero-ne, 4 tel. 29243 ter pri UFFICIO VIAGGI U T A T Trst Ul. Im-briani, 5 tel. 767831 in pri POTOVALNEM URADU C I T Trst Trg Unitš, tel. 24793.
GOSTINSKO PODJETJE <SEŽANA»
prireje veliko silvestrovanje v obratih HOTEL TRIGLAV - HOTEL TABOR V SEŽANI IN V MOTELU KOZINA NA KOZINI. Priporočamo rezervacije.
PARK HOTEL V NOVI GORICI
pripravlja veliko silvestrovanje z bogatim menujem in zabavo. Igrajo trije zabavni orkestri. Cena din 140. V nočnem baru s programom din 150 (60) konzumaci-ja. Priporočamo pravočasno rezervacijo miz. Informacije tel. 21442 recepcija hotela.
Danes, ČETRTEK, 31. decembra
SILVESTER
Sonce vzide ob 7.46 ln zatone ob 16.30 — Dolžina dneva 8.44 — Lu. na vzide ob 10.00 in zatone ob 20.16.
Jutri, PETEK, 1. januarja NOVO LETO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11, najnižja 5,9. ob 19. uri 8,1, zrač. ni tlak 997,8 nestalno raste, veter 14 km Jugozahodni, vlaga 77.odst., pada. vine 11,4 mm, nebo 9/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30. decembra 1970 se je v Trstu rodilo 13 otrok umrlo pa Je 12 oseb.
Umrli so: 63-letna Milena Martlno-lich. 66-letnl Marcello Nonl. 48-letni
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST Viale XX
TEL. 96-301 Settembre 16/111
Vito Maondorlno, 60-letnl Ervlno De-marchl, 78-letn! Mlchele Cannone, 63. letni Francesco Bubnič, 90-letna Gio-vanna Sergas, 83 letna Maria Šemo. nlg vd Deganut, 65-letnl Eugenlo O. grlsovich, 80-letna Elena Cerneca vd. Covra, 72-letnl Vittorio Bevilacqua, 87.1etna Ester Beltramlnl vd. Sartorl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1C. ure)
Vlelmetti, Borzni trg 12, Centauro, Ul. Rossettl 33, Alla Madonna del Ma. re, Largo Piave 2, SanFAnna, Erta di S. Anna 10 (Kolonkove-c).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do S.3I)
Biasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo, Ul. Berninl’4, Al Castoro, Ul. Cava-na 11. Sponza, Ul. Montorstno 9 (Ro. Jan).
KINO NA OPČINAH
predvaja jutri, ob 15. uri barvno - briljantno komedijo - film BEATO TRA LE DONNE Igrajo: Louis De Funes ln drugi
V soboto, 2. januarja ob 18. uri zabavni film
METTI UN FORMAGGINO A CENA (slikanice)
Nastopata Tom in Jerry
V nedeljo, 3. januarja ob 15. uri barvni avanturistični film LA TENDA ROSSA
Vsem obiskovalcem, prijateljem in znancem VOŠČI SREČNO NOVO LETO 1971
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina nepozabnega očka dr. Jožeta Dekleve daruje družina ob obletnici njegove smrti 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. V počastitev spomina pok, Franja Kodriča daruje družina dr. Jože Dekleva 2.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Zorke Kosovel daruje družina dr. Jože Dekleva 1.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob nepozabni teti Mariji žagar daruje Evgen 2.500 lir za Dijaško matico In 2.500 lir za prosvetno društvo Slovan.
Namesto cvetja v spomin Marije žagar vd. Grgič daruje Ljudmila Batič
1.000	lir za športno društvo Gaja.
V	spomin na starše daruje Zora Fabjančič 2.000 za Dijaško matico. 2000 za Slovenski klub In 2.000 IR za spomenik bazoviškim žrtvam.
Namesto cvetja pok. Mariji Grgič darujeta Srečko ln Ivanka 2.000 IR za Dijaško matico.
Ob 7. obletnici smrti Frančiške Rebula darujeta Danica in Zdravko Ver-ša 1.500 lir za spomenik padlim na Proseku. Namesto cvetja na grob pok. Ivana Sardoča daruje Ivanka Lupine
2.000	lir za prosvetno društvo Igo Gruden Iz Nabrežine. V počastitev spomina pok, Frančiške Rapotec daruje Dušan Švab 2.000 lir za pro-svetno društvo Slovenec In 2.000 IR za športno združenje Bor.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi
DRAGOTIN VITEZ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 2. Januarja ob 10.30 iz glavne bolnišnice.
Žalujoči brata Milan ln Stanislav, nečaki in drugo sorodstvo
Trst, 31. decembra 1970.
Voščila ustanov in organizacij
Sindikat slovenske šole v Trstu
želi vsem svojim članom, vsem šolnikom, dijakom in učencem slovenskih šol, da bi se jim v nastopajočem letu uresničile njihove pravične zahteve in želje v njihovo korist, v korist slovenske šole in vse naše narodne skupnosti v Italiji.
Prosvetnim društvom, številnim prosvetnim in športnim delavcem, našemu občinstvu in vsem, ki spremljajo, gojijo in ustvarjajo slovensko kulturo pri nas in v domovini
želi
vso srečo in uspehov v novem letu 1971
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v Italiji
Slovensko gospodarsko združenje
vošči svojim članom in vsem slovenskim poslovnim ljudem v Furlaniji - Julijski krajini srečno in uspehov polno novo leto.
Vsem obiskovalcem in ljubiteljem našega gledališča želimo srečno in zdravo novo leto.
Ansambel Slovenskega gledališča - Trst
Prosvetno društvo Slovan - Pa-driče vošči in želi veliko plodnega dete v letu 1971 bratskim društvom in vsem kulturnim delavcem.
Prosvetno društvo Slovenec iz
Boršta želi svojim pevcem, članom folklorne in dramske skupine, podpornim članom, vaščanom ter vsem prosvetnim društvom mnogo uspeha v letu 1971.
Odbor
P.d. Slavec želi vsem svojim sodelavcem in prijateljem veselo ter uspeha polno novo leto.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar* želi svojim članom, prijateljem društva ter vsem slovenskim Šentjakobčanom srečno in polno uspeha novo leto 1971.
Prosvetno društvo »Fran Venturini* od Domja želi svojim članom, prijateljem in simpatizerjem obilo sreče in uspehov v letu 1971.
Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* želi vsem svojim članom in prijateljem obilo sreče v novem letu.
Prosvetno društvo Ivan Grbec v tkednju vošči vsem rojakom sreč-ro novo leto.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN IZ NABREŽINE
Ml evojhn članom In prijateljem ■rečno novo leto.
Odbor PD Primorec želi srečno novo leto 1971 vsem članom svojega pevskega zbora, kot tudi vsem prosvetnim delavcem in valjanem.
Slovenska levica želi vsem svojim članom, prijateljem In somišljenikom srečno novo leto 1971.
Odbor zadruge »NAS KRAS* želi vsem udom, njihovim družinskim članom, prijateljem zadruge In vsem ljubiteljem Krasa mnogo sreče, zdravja in uspehov v letu 19711
■.■unmummninta
PRIMORSKO POJO
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE IN SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA bosta v marcu 1971 organizirala po lanskem vzorcu u-tpešno zborovsko revijo PRIMORSKA POJE. Revija bo obsegala koncertne nastope v različnih krajih Primorske (po vsej verjetnosti v Kulturnem domu v Trstu, v Križu pri Trstu, v Izoli In v Bukovici na Goriškem).
Edina novost bo v tem, da ne bo imela revija tekmovalnega značaja in zato zaključne revije najboljših zborov (letos v Ajdovščini) ne bo. Po končani reviji PRIMORSKA POJE bosta ZPZP in SPZ razpisala tekmovanje zborov, ki bo meseca maja v Ajdovščini. Na tekmovanje se bodo lahko prijavili po lastni presoji samo Zbori, ki so nastopili v okviru revije PRIMORSKA POJE.
GOSTILNA
«PRI TINETU»
Seča (na klancu — Portorož) št. 81, tel. 73-58* ob glavni cesti proti Pulju
_A_
VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE — KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA
Srečno novo leto 1971!
Kot lani smo tudi letos zaprosili predsednike osrednjih slovenskih ustanov in organizacij, id so včlanjene v Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo, za izjave in voščila ob novem letu. Pravočasno za objavo v novoletni številki smo prejeli naslednje izjave:
DR. ROBERT HLAVATY predsednik SPZ - Trst - Gorica
Ko gredo h kraju ckievi 1970. leta je slejkoprej moje prepričanje, da jle Slovenska prosvetna zveza v tem letu dodobra izpolnila svojo nalogo na Ijudskopro-svetnem in kulturnem področju. Program letošnje SPZ jte bil nekoliko različen od načrtov, ki smo jih začrtali v prejšnjih letih v tem smislu, da je Slov. prosv. zveza opustila osrednjo kulturno ijudsiko prosvetno prireditev, ki je v prejšnjih letih imela značaj manifestacije naše prisotnosti in zmogljivosti v slovenskem zamejstvu.
Zato je SPZ usmerila svoje delo v čimvečje spodbujanje v iniciativnosti vsakega posameznega prosvetnega društva. Od 30 včlanjenih društev in 20 pevskih zborov, so se vsaj močnejša prosvetna društva odzvala tej pobudi s prireditvami, delom in nastopi dramskih družin oziroma dramskih odsekov in gojitvijo večje družabnosti v lastnih prosvetnih domovih. Menim, da je eden velikih uspehov SPZ kot koordinacijske matice naših prosvetnih društev povezava vseh pevskih zborov tostran in onstran meje v osrednjo Zvezo primorskih zborov. Ostaja odprto vprašanje ustanavljanja dvoran za vsako prosvetno društvo kot važen pogoj večjega delovanja društva, večje angažiranosti članstva v prosvetnem delu in pa še nerešeno vprašanje tesnejše povezave med športom in prosveto. Upajmo, da bo prihodnje leto plodno tako v pobudah kot v delovanju in naravno tudi v rezultatih. V tem upanju želim vsem članom, pevcem in odborom naših prosvetnih društev in vsem odbornikom Slovenske prosvetne zveze srečno novo leto.
ALFONZ GUŠTIN predsednik Kmečke zveze - Trst
Leto, ki je za nami in ki je sovpadalo z dvajsetletnico obstoja naše Kmečke zveze, je bilo leto resnega dela naše organizacije in spodbudnih znamenj o vedno večjem osveščanju naših kmetov glede vloge, ki si jo morajo pridobiti v sodobnem razvoju družbe. V tem letu štejemo za važno pridobitev Kmečke zveze priznanje in začetek delovanja njenega patronata, ki je že in vedno bolj bo v veliko pomoč vsem našim ljudem pri urejevanju vseh zadev v zvezi s socialnim skrbstvom, kot so pokojnine in podobno.
Kljub znanim težavam, v katerih se povsod znajdejo kmetijstvo in ljudje, ki v njem delamo, nam ravno preteklo leto vliva nekaj u-panja, da bo mogla pridnost naših ljudi ob podpori naše organizacije in vseh pristojnih ustanov obrniti stvari malo na bolje in odpreti tudi nam kmetom nekaj lepših perspektiv.
V vseh nas je namreč prodrlo prepričanje, da je v slogi naša moč, da bo moglo bita tudi nase življenje boljše, le če se bomo združevali, drug drugemu pomagali, v kratkih besedah zadružna misel.
Potem ko se je ustanovila v nabrežinski občini zadruga »Kraški hlev», ki ji je bila zadnje dni odobrena javna podpora in bo zato lahko v kratkem začela graditi svoje objekte in ji izrekam zato najboljša voščila za čimprejšnja začetek plodnega dela, je v letu 1910 bilo končno ustanovljeno Pokrajinsko združenje živinorejcev, ki bo začelo redno delovati v svojih prostorih v prihodnjih dneh. Na hvale vredno pobudo Pokrajinskega kmetijskega nadzomdštva pa je prav zadnji mesec preteklega leta bila ustanovljena zadruga za kraško mlekarno, h kateri je že pristopilo okrog 100 govedorejcev. Če bomo delali tudi dalie z enako dobro voljo, ob upanju, da bodo k zadružni mlekarni pristopili še tisti naši živinorejci, ki se še obotavljajo, ob podpori, ki so nam jo pristojne javne ustanove dolžne nuditi, bomo verjetno mogli ovrednotiti tudi naše Izredno kvalitetno mleko, ki nam je doslej dajalo več jeze kot potrebnega za-
doščenja, ker so zaslužek od našega dela pobirali drugi.
Čeprav ne moremo biti povsem zadovoljni s precej nerodnim postopkom, ki se ga je hotela po-služiti Deželna ustanova za razvoj kmetijstva pri ustanavljanju cvetličarsko - vrtnarske zadruge s sedežem na Proseku, in jri je po našem mnenju onemogočil, da bi se že takoj ob začetku v zadrugo včlanili skoraj vsi naši pridelovalci teh žlahtnih kultur, pozdravljamo njeno ustanovitev in ji želimo čimvečjega razvoja in u-speha.
V	zadovoljstvo so nam lahko tudi pobude kriškega konzorcija vinogradnikov, ki že nekaj let prireja vinsko razstavo, in drugih skupin vinogradnikov, ki bi se lahko razvile, upoštevajoč tudi zadnjo pav dobro trgatev, v bolj koordinirano delo vseh vinogradnikov naše pokrajine.
V	zadnjem letu je bilo torej o-paziti, kako naši kmetje vedno bolj čutijo, da morajo nastopiti in prevzemati aktivno vlogo pri reševanju svojih problemov, kar so dokazali tudi na enotni deželni kmečki manifestaciji 3. decembra. Kar je najbolj važno in si zares želim je. da bi vsi slovenski kmetje razumeli, da je Kmečka zveza njihova organizacija in da bi čutili skoraj dolžnost, da so njeni aktivni člani.
Zato si želim, in želim vsem našim kmetom, da v tem novem duhu sodelovanja še bolj strnejo vrste okrog svoje organizacije in korakajo enotni, da bo leto 1971 in tudi vsa naslednja leta vedno uspešnejša.
DUŠA KOSMINA
predsednica Dijaške matice - Trst
In spet je leto za nami. Leto 1970 je bilo kakršno je bilo. Včasih so se zgrinjali črni oblaki nad nami, nato se je spet razjasnilo in nevihta je bila razpršena. Kakšno bo leto v katero bomo stopili? Vprašanj je nešteto, toliko, da se niti ne upamo vpraševati. Toda mi verjamemo v naše moči, v našo voljo im vemo, da kdor hoče, ta zmore. Takšni smo. Vemo tudi, da je nekaj uspehov bilo. Dijaška matica skrbno bedi nad našo dobrohotečo in učečo se mladino, ji pomaga, če se le k njej zateče. To pa lahko stori, ker ima Dijaška matica veliko dobrotnikov, ki se ob vsaki priložnosti, veseli ali žalostni, s svojimi prispevki spomni nanjo. Ko prebiram v časopisju te prispevke vidim, kako naš živelj še verjame v našo mladino, hoče in želi, da bi bila ta mladina dobra, poštena in učena. Vsem tem dobrotnikom, imenovanim in neimenovanim, želim v imenu Dijaške matice, da bi v letu 1971 uresničili vse to, kar so si začrtali, da bi bilo res srečno im uspeha polno leto. Učeči se mladini1, posebno pa dijakom naših dijaških domov iz Trsta in Gorice, želim v teh precej nemirnih časih za šolo čimprejšnjo ureditev njihovih zahtev im da bi bilo leto 1971 v šoli tako polno uspehov, da bi bila na njih Dijaška matica lahko ponosna. Tudi upravnemu im pomožnemu osebju dijaških domov, ki skrbi im pazi na zaupano ji mladino, želim, da bi leto 1971 bilo res srečno leto.
PROF. JOSIP TAVČAR predsednik upravnega sveta SG
Leto 1970 je bilo za nas Slovence v Italiji zelo pomembno leto in to še zlasti z vidika političnih in kulturnih odnosov z Italijani. Bilo je tudi pomembno z vidika razčiščevanja misli, čustev in občutkov med raznimi političnimi in drugačnimi slovenskimi strujami v zamejstvu. V tej ugodni konjunkturi se je načelno rešilo vprašanje našega gledališča, ki mu je bil prav v teh dneh, kot je znano, uradno priznan nov status. Zato so moje želje za leto 1971 precej podobne tistim, ki sem jih izrazil v začetku preteklega leta: da bi se proces zbliževanja vseh Slovencev v zamejstvu še nadaljeval, da bi se poglobili prijateljski stiki z italijanskim narodom in da H naše gledališče moglo priti do popolne publicizacije in končno skrbeti bolj za svoj umetniški razvoj.
IZIDOR PREDAN predsednik p. d. »Ivan Trinko* Čedad
V imenu Kulturnega društva šivan Trinko* in v svojem osebnem, želim vsem Slovencem, posebno pa svojim rojakom, doma in po svetil, srečno novo leto 1971.
Tudi ob tem novem letu, kot ob vsakem, ki smo jih do zdaj doživeli, je moja velika želja, ki je hkrati želja vseh zavednih in naprednih beneških Slovencev, da bi se začele uresničevati stoletne sanje, upanja in nade naše etnične skupnosti, da bi se začela celiti krvava rana, ki nam jo je zarezalo v naše narodno telo množično izseljevanje.
Tuji svet nam je pobral do sedaj najboljše, najbolj zdrave sile — mladino. Zavedamo se, da narod brez mladine nima perspektive, da je obsojen na hiranje in umiranje. Tega so se začeli zavedati tudi naši mladinci po svetu. Začeli so ustanavljati društva, v katerih se strastno in obupno bojujejo za svoj narodnostni obstoj. Poskušajo, takorekoč, vzeti svojo usodo v svoje roke in res je, da je rešitev naših gospodarskih, socialnih, političnih in narodnostnih problemov mnogo odvisna od njihove borbe ter od pravilne usmeritve te borbe. Po drugi strani pa mislim in sem prepričan, da rešitev teh naših problemov ni samo njihova in naša stvar, pač pa vseh Slovencev in vseh demokratičnih sil v Italiji, ker so tesno povezani z vprašanjem demokracije in svobode v naši državi.
Več kot leto dni je mimo, odkar so izročili združeni beneški Slovenci spomenico konkretnih zahtev predsedniku deželnega odbora dr. Alfredu Berzantiju. Kljub izraženi dobri volji in pripravljenosti, se ni začel reševati niti eden od tistih problemov, ki so bili našteti v spomenici. Prav v zvezi s tem nas čakajo v novem letu težke naloge in borbe. Treba bo mobilizirati naše ljudstvo, vse Slovence in vse italijanske demokratične sile, ki so nam pripravljene pomagati, da prisilimo odgovorne organe k uresničevanju tistega minimalnega programa, ki ga je vsebovala naša spomenica.
Prepričan sem, da bomo pridobili, ob podpori in sodelovanju navedenih sil ter ob boljšem razumevanju oblasti, polnopravno priznanje statusa slovenske narodne manjšine in tako zbrisali iz središča civilizirane Evrope sramotni madež XX. stoletja.
DUŠAN HREŠČAK predsednik Glasbene matice - Trst
Z 31. decembrom 1970 je Glasbena matica zaključila 25-letno dobo povojne obnovitve svoje dejavnosti. V tej ne kratki povojni dobi se je naša osrednja glasbena ustanova morala spoprijeti z vrsto težav, ki niso bile le finančnega značaja, zlasti kar zadeva njeno glasbeno šolo; a s skupnimi napori in s prizadevnostjo ter požrtvovalnostjo profesorskega zbora naše glasbene šole, s podporo, ki je je bila naša ustanova deležna v vsem tem povojnem razdobju predvsem in za seda/j še v pretežni meri od naše narodne skupnosti, smo jim bili kljub vsemu kos.
Z novim letom sicer še ne bo konec vseh težav, vendar pa moremo gledati danes z večjim optimizmom v prihodnost naše o-srednje glasbene ustanove, ker so se — tudi z zakonodajno dejavnostjo avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine — ustvarili pogoji, v katerih je moč upravičeno pričakovati, da bo obstoj in nadaljnja dejavnost šole GM dosegla tisto pravo priznanje in u-reditev, ki sta šoli ne le nujno potrebna, ampak pomeni to hkrati upravičeno zahtevo vse naše manjšine po brezplačni glasbeni vzgoji in izobrazbi v materinem jeziku, kakor jo uživajo naši sodržavljani italijanske narodnosti.
MARIJA BOGATAJ predsednica Podpornega društva Gorica
AVGUST ŠTEKAR predsednik Kmečke zveze - Gorica
Anton Kete z Opčin
je slavil 85-letnico
Podporno društvo za Goriško je bilo ustanovljeno 30. marca 1947. Je to javna, neodvisna, splošno dobrodelna ustanova in njen delokrog je goriška dežela.
Ob njenem nastanku, ko so bile še zelo žive rane, ki jih je prizadejala našemu ljudstvu druga svetovna vojna, je bilo delo društva usmerjeno predvsem na skrb za vojne sirote in vdove. Ostarelem, bolnim, siromašnim ljudem se je skušalo pomagati tako z de namdtni podporami, kakor tudi — glede na tedanje težavne razmere — z blagom in živili.
Ker so se od tedaj do danes razmere zelo spremenile, se je spremenil tudi način dela naše organizacije. Danes je glavna skrb predvsem narodnoobrambnega značaja in zato posvečamo največ pozornosti naši slovenski mladini. Seveda ne pozabljamo tudi na stare siromašne ljudi, a teh se spomnimo največ on raznih praznikih in le z denarnimi podporami, ker je ta način pri prizadetih najbolj zaželen.
Ustanova črpa svoje vire iz članarine svojih članov, v še večji meri pa iz prostovoljnih prispevkov' ali daril. Vsem, ki kakorkoli pomagajo podpornemu društvu: odbornikom, ki opravljajo svoje delo povsem nesebično, vsem članom, darovalcem in tudi vsem o-nim, ki jim ta pomoč vsaj deloma lajša težave življenja, izrekam na začetku novega leta iskrena in topla voščila.
DINO DEL MEDICO predsednik Društva emigrantov iz
Beneške Slovenije - Švica
m§w


Želim, da bi v ltiu 1971 dobili stik tudi z drugimi emigranti v evropskih in drugih državah. U-pam, da resolucija, ki so jo sprejele vse emigrantske organizacije Furlanije - Julijske krajine, ne bo ostala samo mrtva beseda, temveč da bo imela uspeh in doprinesla res kako izboljšavo Benečanom. Slovenstvo bo imelo svojo pravo težo in pomen, ko bodo rešeni socialni in gospodarski problemi. Naše geslo naj bi bilo od sedaj dalje: «Izseljenci vseh dežel, združite sel*
JOŽICA SMET
predsednica Planinskega društva Gorica
Ob vstopu v novo leto 1971 želim vsem našim članom in prijateljem obilo sreče in uspehov. Prepričan sem, da si bodo slovenski kmetje tudi v tem letu prizadevali doseči kar največje in najboljše pridelovalne uspehe, da se bodo naše kmetije še nadalje uspešno razvijale ter da bo delo v naši organizaciji privedlo do učinkovitejše obrambe in uveljavitve naših stanovskih koristi in potreb.
Letos poteka sedemdeset let odkar se je iz Šmarij pri Vipavi preselil na Opčine Anton Kete, ki je na Štefanovo praznoval svoj 85. rojstni dan. Ker slavljenec živi že skoraj tričetrt stoletja na Opčinah, ga lahko imamo za pravo opensko grčo. Prišel je k nam še kot mladenič, star je bal komaj 15 let, in je tu nadaljeval svoj kalarsid in mizarski poklic.
Anton Kete se je rodil v Šmarjah pri Vipavi 26. decembra 1885 v delavski družini. Že kot otrok je začel delati pri očetu, nato pa samostojno v poklicu, ki ga je vedno opravljal z veseljem in z uspehom. V času prve svetovne vojne je moral k vojakom, kjer je ostal do kanca. Tudi v Rusiji, kjer je bdi kot ujetnik, je opravljal svoj poklic. Takoj po prvi svetovni vojni, ko se je srečno vrnil na Opčine, si je «Tonče Buognarjev» kot ga imenujejo domačini, postavil lastno delavnico, kjer je delal do pred nekaj leti. Seveda sedaj ne dela več, ker uživa zasluženi pokoj, za krcu tek čas pa še vedno kaj malega dela ali pomaga z nasveti domačinom. Slavljenec je zelo dobro poznan ne samo na Opčinah, temveč tudi po vsem Krasu, kjer je ni hiše, da ne bi imela kakšno njegovo delo. Tudi otroci ga poznajo, ker jim je «Tanče» večkrat pripravil kakšno lepo igračko.
otroke vzgojil v slovenskem duhu in ljubezni do materinega jezika. Do še pred nekaj leti je bdi naš slavljenec vedno prisoten pri vsaki Slovenski prireditvi. Kljub svojim 85 letom je še vedno zdrav in čil pa tudi razgledan, saj vsak dan bere časopise, posluša radio in gleda televizijo, ker hoče vedeti kaj se dogaja ne samo v našem ožjem krogu, temveč tudi po širšem svetil.
Dragemu «Tončetu Buognarjevu* čestitamo k tako lepem Jubileju in mu želimo, skupaj s sorodniki in prijatelji, še mnogo zdravih let.
M. M.
Kot zaveden Slovenec je svoje »iiiiiiniiiiiiiiifuiuiiiimiiimiiiiiimiiiiiiHHimniiimmimminimmnmmmmirtimHmmmHiimmHHnHumHHmmHmmimimmiiiiiiiiiiiinuiiiiiiHuiiia
NA VPOGLED DO 3. JANUARJA
Spisek davčnih zavezancev za odmerjenje družinskega davka
Slovensko planinsko društvo v Gorici je v sredo, 16. decembra slovesno proslavilo 60-letnieo u-stanoviitve in 25-letnico obnovitve društva. Na razstavi je bilo prikažemo uspešno neprekinjeno delovanje 25-letnice.
Lahko smo ponosni, da je naše društvo eno najbolj aktivnih slovenskih društev na Goriškem.
Po občnem zboru, ki bo prihodnje leto, bo novoizvoljeni odbor določil smernice za delovanje v letu 1971.
Z upanjem, da se bo društveno delovanje stopnjevalo in želo še nadalje uspehe, toplo priporočani mladini, da sodeluje v SPD, saj je na mladini bodočnost za vse nas in tudi za našo organizacijo.
Vsem odbornikom, članicam, članom in prijateljem se zahvaljujem, da so pripomogli k uspehu društva ter jim želim sreče in zadovoljstva v novem letu 1971!
»Ostanite zvesti Slovenskemu planinskemu društvu*!
Nadaljujemo z ooiavljanjem spiska davčnih zavezancev, kakor smo ga posneli na tržaški občini, kjer je na vpogled vsem zainteresiranim občanom do 3. januarja 1971.
Inženir Pazzano Vincenzo davčna osnova 6,900.000 (1,005.732 davka), nameščenec Giannini Aldo (prav toliko), inž. Lodes Antonio (prav toliko), nameščenec Buda Giorgio 6,800.000 (.991.158). zdravnik Fabiani Aldo (prav toliko), Gori Oliviero (prav toliko), inž. Luciani Luciano (prav toliko), zdravnik Marin Luigi Adolf o (prav toliko), posestnica Weissberger Edit-ta vd. Walter (prav toliko), zdrav-iik Bennari Bernardo 6,700.000 (976.578), nameščenec Franco Mario (prav toliko), trgovec Boscolo Angelo 6,600.000 (962.004), zdravnik Chersi Antonio (prav toliko), zdravnik Cortivo Bruno (prav toliko), zdravnik OngaKv-Aimicia.-(-pravi toliko), zdravnik Petronio Pietro (prav toliko), nameščenec Ara Fa-bio 6,500.000 (905.322), enako davčno osnovo (6,500.000 lir) in seveda enako obremenitev imaio še industrijec Barbi Bino, zdravnik Botte-ri Giuseppe, * industrijec McCann Thomas, zdravnik Castellana Antonio, gradbenik Crismani Marcello, Ferrucci Giorgio, trgovka Fioretti Anna por. Santinello, Fonda Um berto, industrijec Janovšek Ladi slav, Levera Ugo, trgovka Madon-na Nerina vd. Punzo, trgovec Ma-,ver Giulio, prokurator Modiano Gia-eomo, notar Modugno Glauco, zavarovalec Morway Federico, nameščenec Pelliciani Michele. zdravnik Presca Giorgio, inženir Puja Gui-do, zdravnik Rovatti Giovanni, trgovec Savarin Oskar, gradbenik Schwagel Ettore, mg. Silvano Mario, pomorščak Tarabocchia Eu-stacchio, nameščenec Tence Marce, nameščenec Tortarelli Pietro, farmacist Vemari Carli in trgovec Volpi Luigi.
Zdravnik Dean Giuseppe 6,400.000 (891.390), nameščenec Fantini Aldo (prav toliko), operater Faretra Mario Micheiino (prav toliko), trgovec Macorini Tomasi Riccardo (prav toliko), nameščenec Mayno Mayneri Augusto (prav toliko), avtoprevoznik Podobnik Giuseppe (prav toliko), nameščenec Tiberi Carlo (prav toliko), Chiostergi Maria por. Miotti 6,300.000 ( 877.464), zdravnik Gallina Giacinto (prav toliko), trgovec Pelikan Stanislav (prav toliko), zdravnik Petelin Ezio (prav toliko), zdravnik Poldini Tul-lio (prav toliko), zdravnik Rizzo Luciano (prav toliko), trgovec Ser-ri Luciano (prav toliko), zdravnik Spangaro Licio (prav toliko), zdravnik Vendramin Giovanni (prav toliko), operater de Albori Aldo 6,200.000 (863.538), nameščenec Bor-ri Sergio (prav toliko), zdravnik Catania Alfredo (prav toliko), industrijec Doria Dario (prav toliko), zdravnik Klugmann Giuseppe (prav toliko), nameščenec Kraus Otto (prav toliko), zdravnik Manfredi Franco (prav toliko), trgovec Miniscaico Eugenio (prav to liko), inženir Ranzato Giovanni (prav toliko), operater Stibiel Vladimir«) (prav toliko), trgovka Zac-caria Raffaela por. Eftimiadi (prav toliko), zdravnik Zar Ernesti) (prav toliko), inženir Cristofori Franco 6,100.000 (849,606), zdravnik De Favemto Pietro (prav toliko), gradbenik Eccardi Plindo (prav to liko), elektncar Ficdch Giovanni prav toliko), nameščenec Gunala-chi Demetno (prav toliko), zdravnik Jurcev Giacomo (prav toliko), zdravnik Lettis G as tone (prav toliko), zdravnik Parma Umberto (prav toliko), nameščenec Somma-riva Mauro (prav toliko), nameščenec Umari Natale (prav toliko), zdravnik Banelli Giovanni 6,000.000 (796.812).
Po 6 milijonov obdavčljive osnove imajo še: nameščencev Baxa Arturo, Borri Giuseppe, časnikar Botteri Guido, Castro Dario, zdrav nik Chebat Antonio gradbenik Cher-metz Guido, industrijec Kocianeich Iginio, operater Colombo Gastoue,
zdravnik Comisso Giorgio, odvetnik Cuzzi Paolo, trgovec De Palma Natale, zdravnik Dobrina Da nilo, industrijec Frandoli Carlo, industrijec Frandoli Giovanni, pocestnica Fratta Margherita. vd. De Angeli, zdravnik Furlani Tullio, nameščenec Gallioo Bruno, trgovec Gallinotti Ottavio, glasbenik Gasparini Nereo, Gerli Antonio. Geroli-rnich Giovanni, zdravnik Giammus-so Vittorio, trgovec Goldflam Ro-dolfo, trgovec Grando Giuseppe, od vetnik Jaut Giorgi.o Knez Darinka, trgovec Lantieri Spartaco, trgovec Lozej Aldo, f armacist Manzini De Pietro, trgovec Mesinovic Ahmed, Nascimbeni Claudio. zdravnik Pa-rentin Adelchi, zdravnik Pertot Ric cardo, zavarovalec Pešce Raoul, trgovec Pitton Sergio, zdravnik Protti Claudio, teh. pom. Race
____tl__	a___,~i
nik Rumor Tullio, trgovec Stare Stefano, trgovec Slataper Guido, gostilničar Suban Mario, pomorski a-gent Tavčar Zorko, zdravnik Turk Paolo, trgovec Vechich Mate, na meščenec Vergna Remo, posestnica Windischgraetz Guglielmina vd
Economo, trgovec Zaccaria Carra-do, zavarovalec Zaffiropulo Dario in zdravnik Zecchin Livio.
R! CM A NJE
Novi pevovodja zbora p. d. Slavec
Dolgoletni pevovodja našega pevskega zbora SLAVEC tov. Vlado Švara je moral iz zdravstvenih razlogov opustiti pevovodsko delo.
V imenu pevcev, Članov društva SLAVEC in vaščanov se želimo tov. Švari javno zahvaliti za njegovo večletno pevovodsko delo pri našem zboru ter mu ob novem letu kličemo: srečno in zdravo 1971 in na mnoga leta.
Istočasno sporočamo, da bo sporazumno z dosedanjim pevovodjem sprejel v novem letu vodstvo zbora prof. Evgen Prinčič, ld bo imel prvo vajo v petek, 8. januarja 1971.
Odbor PD SLAVEC
S poskočnimi
polkami in valčki
ter sploh našimi prelepimi
narodnimi pesmimi
bo «vaše» leto 1971 resnično veselo . . .
V novo leto vam vsekakor ne kaže vstopiti brez gramofonskih plošč
tiiailte kniigabne
TRST - Ulica sv Frančiška 20 — Tel 61-792
Uiaika knfoabna
želi
vsem svojim odjemalcem in prijateljem
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO!
OPATIJA
ROULETTE * BACCARA CHEMIN DE KER
ODPRT VSE LETO
Prijeten nam bo vaš obisk ob novoletnih praznikih
Voščila za novo leto
ČETRTEK, 31. DECEMBRA 1970
TRST A
7.15,	8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Družinski obzornik; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Čelist Morde in pianist Lipovšek; 19.00 Gualdjjev ansambel; 19.10 Pisani balončki
19.30	Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.30 Najlepše popevke leta; 21.00 do 24.00 Silvestrov večer.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Juke box: najlepše plošče leta; 15.45 Brez naslova.
KOPER
6.30,	6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00,
14.30,	16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barok v glasbi;
9.00	Haskov »Dobri vojak Švejk*;
18.15	Ansambel Thielemans; 10.05 Juke box; 10.30 V ritmu dixielan-da; 10.45 Plošče Rifi; 11.15 Plošče Anston; 11.30 Operni zbori in baleti; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 13.30 Jutrišnji hiti; 14.05 Turistične beležke; 14.20 Pojo Mamas and Papas; 16.20 Poje L. Kodrič; 16.30 Ansambel
O.	Brajka; 17.10 Današnji pevci;
17.30	Izbrali ste; 19.30 — 06.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radijski četrtek; 14.00 Popoldanski spored: 16.00 Spored za naj-mlajše; 16.23 Glasbeni spored za mladino; 18.15 Pisana glasba;
18.45	Mancini in njegov orkester;
19.00	Kako si napravimo diskoteko; 19.30 Luna - park; 20.20 Nove glasbene priredbe; 21.00 Novoletna poslanica predsednika re publike; 21.15 Glasbena voščila;
88.15	Novoletni spored.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40	Basist N. De Angelis; 9.45 Radijska priredba; 10.41 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimen-to; 14.00 Zakaj in kako? 14.05 Juke box; 15.00 Ne vse toda o vsem; 15.58 Popoldanska oddaja; T7.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Pevec med množico; 20.10 Spored z Ivo Zanicchi; 21.00 Novoletna poslanica predsednika republike ;
21.15	Novoletni program.
III.	PROGRAM
9.30	Mozart; Schubert, Chopin:
10.00	Koncert za začrtek; 11.15 Haydnovi kvarteti za godala; 11.50 Klavirska glasba; !25B*^PWWst Nicanor Zabaleta; 13.06 Pisana glasba; 14.00 Sopranistki; L., Bori in A. Stella; 14.30 Plošče resne glasbe; 16.20 Sodobna ital. glasba; 17.20 Strani iz albuma; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Lehar: »Ciganska ljubezen*.
FILODIFUZI JA
8.00	Koncert za začetek 8.45 Podoba in glasba; 10.10 Williamso-va uvertura; 10.20 Klavirske skladbe; 12.00 Skladbe za pihala; 12.30 Portret avtorja; Yves; 13.15 Ho-neggerjev simfonični p6alm; 14 20 Beethovnova sonata op. 5.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Popevke; 10.15 Pri vas doma: 12-10 Richard Wagner: Lohen-grio* ; 12.30 Kmetijski nasveti ;
12.40	Vedri zvoki; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 «Moja najljubša pesem*; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Vsak dan za vas;
16.10	Silvestrovo popoldne za mladi svet; 18.15 Z vedrimi ritmi v Silvestrovo noč; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «Ta okrogli nori svet...*;
24.00	Srečno 1971!; 00.05 Prvi ples v Novem letu 1971; 01.05 «Polka je ukazana, tla so namazana*;
02.00	Spomini in želje; 03.05 Novoletni cocktail; 04.00 - 06.00 Ples v novoletnem jutru.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Poljudna znanost: Sv. pismo; 13.00 Anketa o potrošnji;
13.30	Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; »Chissa chi lo sa?»; 19.15 Na izvoru omike;
19.45	Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Poslanica predsednika repuhlike; 21.15 Dva Chaplinova filma; 22.10 Evropa ponoči; 23.25 Polnočni program.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Rischia-tutto; 22.15 Stari rimski liki.
JUG. TELEVIZIJA
20.00	Poročila: 17.25 Glasbeni Ciciban; 17 40 Risarka: 18 00 »Čarobna piščalka* — ser. film; 18.20 Obzornik 18.40 »Kralj arene* — sovj. film; 20.50 Dobro leto voščimo; 1 30 Novoletna spored: 3.30 Novoletni spored (do 9.00).
PETEK, 1. JANUARJA 1971
TRST A
8.15,	13.15, 14,15, 20.15 Poročila;
8.30	Z glasbo v novo leto; 9.00 Maša; 9.45 Orgle; 10.00 Godala;
10.40	Za veselo razpoloženje; 11.00 Orkester tržaške Glasbine matice; 1145 Božične pesmi; 12.10 Kaj pričakujemo od novega leta; 12.25 in 13.30 Glasba po željah;
15 30 Ljudske pesmi; 15.50 «L’al-legra brigata*; 16.00 T. Curk: »Prvo popisovanje*: 16 40 Plesna čajanka; 18.15 Priljubljene melodije; 18.40 Otroški zbori; 18.55 Sodobni skladatelji 19.10 »Prati ka» V. Vodnika; 19.20 Ženski vokalni kvartet; 20.00 šport; 20.45
Operna glasba; 21.45 Folklorni plesi.
KOPER
7.30,	12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 Melodije za srečno novo leto; 9.00 Novoletna voščila delovnih kolektivov; 10.00 Juke box; 10.45 Orkester Jamesa Lasta; 11.00 Srečanje s Celentanovim klanom;
11.15	Plašče Ariston; 11.30 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Na vrsti so orkestri; 15.00 Čestitke delovnih kolektivov; 16.00 Prenos RL;
19.00	Poje Junior Magli; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.03 Vi in jaz; 12.00 Kontrapunkt; 12.38 Novole.na voščila:	13.15 Pisan
glasbeno^govorni spored; 13.30 Strnjena kccnediija; 14.00 Spored za oopoddoe; 16.00 Glasbena fantazija; 16.45 Skladbe za godala;
17.00	Novoletna maša; 18.00 Brahmsovi intermezzi; 18.45 Pianist Erol Garner; 19.00 Vivaldi-jeve skladbe; 2020 Iz Bocaccio-vega D_>camei'ona: II principe ga-leotto; 21.20 Novo leto v dunajskem Pratru.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
3.40	Camaleonti; 9.00 Orkestri lahke glasbe; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Novoletna voščila; 12.35 Ansambel »Ricchi Poveri*; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.30 Novoletna voščila; 15.15 Plošče; 15.00 Nove ital. pesmi; 16.00 Pisana popoldanska glasba; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Glasbeni intervjuji; 20.10 Kviza; 21.00 Knjižna oddaja; 21.45 Brez naslova;
22.15	Francoske nove plošče; 22.40 Grazia Deledda: Božično darilo;
23.05	Nove ital. pesmi.
III.	PROGRAM
9.30	Frescobaldi in Zucchini;
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Podoba in glasba: 11.10 Wagner in Strauss; 12.10 Klavirske skladbe; 14.00 Glasba izven programa; 14.20 Stravinski, Simfonija; 14.30 Portret avtorja: Max Reger; 15.15 Stradellova serenada «H barcheg-gio»; 16.45 Rossinijev Kvartet za pihala; 17.45 Jazz; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Beethovnove skladbe; 20.15 Zdravstvena problematika; 21.30 Iičalijanski jezikovni atlas.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.IS
Baletna glasba;. 10.21) Ital instrumentalna glasba; 11.45 Pianist Mauriaio	Gounodo-
vu uaera »Romeo in Julija*; 15.30
SimT*Paf>l^""Fr 1	"
SLOVENIJA
7.00?
15.00,	17.00, 19.30 Poročila; 7.50 informativna oddaja; 8.05 Radijska igra; 8.40 Mladi pevci; 9.05 Spored zabavnih melodij; 10.05 Ot domačih vižah; 11.15 Zabavni zvoki; 12.10 -Novoletna voščila;
13.30	»Za pečjo s harmoniko*;
14.05	Medčloveški odnosi v naši družbi; 14.45 Orkester Mantovani;
15.05	Operne melodije; 16 00 Radijska igra; 17.05 Vabilo na ples;
18.00	Literarna oddaja; 18.40 Zveneče kaskade; 19.00 Lahko noč, ctroci!; 19.15 Ansambel Štirje kovači; 20.00 Novoletni koncert;
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni iroktumo; 23.15 Glasba za lahko roč.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.15 Novoletni koncert, prenos z Dunaja, vodi Willy Boskovsky; 13.30 Dnevnik; 14.00 Prenos smučarskih skokov iz Gar-mischa; 17.00 Spored za najmlaj-»e; 17.20 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Na mejah Arizone; 19.45 Šport in ital. kronike;
21 30 Dnevnik; 21.00 Pagnol-De Stefani: Topaze; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
18.45	Disneyland: Pippove prigode; 21.00 Dnevnik; 21.15 Program z Omello Vanoni; 22.30 Eno leto špor,a.
JUG. TELEVIZIJA
9.15,	20.00, 23.15 Poročila; 9.20 starimi plesi v novo leto; 10.05 Revija na ledu; 11.00 «Cirkus brez meja* — franc, firm; 12.15 Dunaj; Novoletni koncert; 13.30 Garmisch: Smučarska turneja; 15.30 in 18.15 Novoletni spored; 18.00 Obzornik; 20.35 Novoletni TV magazin; 21.45 «Moj vohunček* — amer. film.
Vsem prijateljem in obiskovalcem klubskih prireditev, ter vsem ostalim slovenskim prosvetnim društvom na Goriškem in v zamejstvu, želim v imenu kluba «Si-mon Gregorčič* največ uspehov v novem letu 1971.
Marko VValtritsch predsednik kluba
Prosvetno društvo »Oton Župančič* iz Štandreža želi svoith članom ir prijateljem srečno in u-speha polno novo leto 1971., da bi piivedlo do širšega razumevanji in večjega napredka na gospodarskem ter prosvetnem področju.
Športno društvo »SOVODNJE*
želi vsem športnikom, navijačem in vsem slovenskim društvom v zamejstvu srečno in uspeha polno novo leto!
vsem članom in prijateljem ter vsej slovenski športni mladini mnogo športnih uspehov v letu 1971.
Raznašalec Primorskega dnevnika Bogomir Kuzmin iz Sovodenj želi srečno novo leto svojim odjemalcem in vsem čitafeljem PD.
Uprava in gojenci Dijaškega doma
želijo staršem in vsem dobrotnikom srečno in veselo novo leto 1971.
P.d. »Briški grič* v Števerianu
želi svojim članom, prijateljem in vsem bratskim prosvetnim društvom srečno in uspešno novo leto!
Novoletno voščilo federacije PSI
Pokrajinska federacija Socialistične stranke Italije (PSI) vošči članom, somišljenikom in vsemu prebivalstvu gorišlke pokrajine, srečno novo leto 1971, v želji ,da bd se v tem letu uresničite zahteve po socialni enakopravnosti in tudi po enakopravnosti med Italijani in Slovenci na našem področju.
IZ STAREGA V NOVO LETO
Poslanica goriškega župana ob vstopu v leto 1971
Smo na obratu, ko are eno leto v zgodovino ter se poraja drugo, novo. V mislih še enkrat premerimo pot, ki smo jo prehodili skupaj, obenem pa želimo, da bi leto 1971 pomenilo nov napredek v miru, blagostanju in v omikanem napredku za vse občane, da bi našli mir in dobro voljo v svojih družinah in da bi dosegli tisto, kar so si v življenju želeli.
Današnji svet je v kipenju, svet v katerem imamo še vedno vojne in pomanjkanje, še vedno se dogajajo velike krivice in zločini, ki so prava sramota za civiliziran t vet.
Na srečo imamo na našem področju mir in se dela za prihodnost, ki mora biti za sedanjo generacijo in za bodoče rodove nadaljnji napredek za dosego še večjih kul-
Športno združenje DOM želi
................................................................IIIIIII  ...............mu,mm mm,mm,
SEJA JE BILA V TOREK ZVEČER
Z voščili za novo leto 1971 zaključena seja sovodenjskega občinskega sveta
v	v
Zupan Ceščut zaželel najboljše vsemu prebivalstvu v novem letu Deželo so zaprosili za prispevek za ureditev zdravstvene ambulante - Širša debata o javni električni napeljavi v občini
Ob zaključku torkove seje občinskega sveta je župan Jožef Ceščut zaželel občinskim odbornikom in svetovalcem, njihovim družinam ter vsemu prebivalstvu sovodenjske občine, obilo sreča in zadovoljstva v novem letu 1971. Župan je tudi izrazil željo, da bi občinski svet v prihodnjem letu sJcžno ddoval v splošno korist vseh ljudi v Sovod-njah, na Vrhu, v Rupi, v Gabrjah, r,a Peči in v Rubijah.
Torkova seja sovodenjskega občinskega sveta, zadnja v tem letu, je bila zelo kratka v primerjavi s prejšnjima. Na dnevnem redu so i-meli svetovalci le nekaj točk in tega na pripisati želji, da bi bilo seje kmalu konec, temveč dejstvu, da je imel sovodenjski občinski svet v zadnjih mesecih celo vrsto sej, na katerih so sproti reševali tekoče občinske probleme.
V	letu 1970 je občinska knjižnica, ki je bita odprta letos poleti, d-»hila od deželne uprave podporo 150.000 lir. Občinski svet je na predlog« * župana - -sprejel sklep,,, da, »zaprosi deželo za podobno podporo tudi _v prihodnjem letu 1971.
Svetovalci so nato sprejeli odobritev predujma blagajni Vzhodnofur-lanskega vodovodnega konzorcija (CAFO). Podoben sklep so sprejele tudi druge občine, ki so včlanjene v tem konzorciju. V zvezi s tem je bilo tudi nekaj govora o nekaterih delih v zvezi z vodovodom, ki so v teku na področju sovodenjske občine, tako da ne bo več v poletnih mesecih voda primanjkovala.
Občinski svet je nato odobril trosa rinsko lestvico za leto 1971. V glavnem so postavke enake onim v prejšnjem letu. Lestvico bodo objavili, tako da si jo bo lahl»» vsak za nteresirand ogledal.
širša debata se je razvila okrog predloga za prošnjo deželi za njen prispevek za zdravstveno ambulanto. Župan je imel stike z. deželnim odbornikom za zdravstvo, ugotovljeno je bilo, da potrebuje sovodenj-sfca občina sodobno zdravstveno ambulanto. Ta naj bi bila v celoti opremljena z najnujnejšimi pripomočki. Vrednost nakupljenih predmetov znaša 1.196.000 lir, dežela prispeva 837.000 lir, občina pa bi od svojega primaknila ostalih trideset odstotkov celotne vsote. Svetovalci so soglasno ugotovili koristnost take iniciative in predlog ob črnskega odbora tudi sprejeli.
V	nadaljevanju seje so svetovalci odobrili pooblastilo uslužbencem za izvajanje nadur v letu 1971, ko se bo to izkazalo potrebno, mesečno nagrado županu v letu 1971, podaljšanje prispevka za delno vzdrževanje dveh mladoletnih bolnih otrok. Svetovalci so tudi odobrili sklep, po katerem se sedaj mrtva cesta v vasi, ki jo je prekinila nova pokrajinska cesta, spremeni od javne na raven občinske. Ta sklep so svetovalci sprejeli, ker sta Vilko Cotič in Edvin Kovic zaprosila, da
AVT0PR0MET GORICA
Hotel POLD ANO V [C lokve
je za smučarsko sezono 1970/71 pripravil za vas smučar!«
SMUČARSKI PAKET
—	prevoz na relaciji Šempeter - Rožna dolina - Nova Gorica - Lokve
—	dnevna vozovnica za vle6ndco Lokve
—	enolončnica
Cena 20,00 din na osebo.
SMUČARSKE PROGE so dnevno teptane In urefe c novim
teptalnim strojem.
NOVA SMUČARSKA VLEČNICA omogoča prijetnejšo smuko Vlečnica na razsvetljenih smučiščih obratuje do 33. ure.
NOVOST:
dnevne vozovnice za vlečnico Lokve in smučarska Sola.
V naših gostinskih obratih na Lokvah boste hitro ta solidno
postreženi.
Informacije: HOTEL «POLDANOVEC» LOKVE, tel. 77-010
TURISTIČNA PISARNA APG NOVA GORICA, ted. 21 443
VSEM KORISTNIKOM NAŠIH USLUG VOŠČIMO SREČNO NOVO LETO
ni kupila to danes neuporabno cesto. Zadevni sklep bo razstavljen na občinski deski. Le kb bo odobrena diskvalifikacija ceste in bo to zemljišče postalo občinsko, se bo lahko to zemljišče prodalo prosilcema.
Precej diskusije se je razvilo o-krog vprašanja javne razsvetljave. Na občinskem področju je sedaj nameščenih 94 svetilk v Sovodnjah in Rubijah, 15 v Rupi, 25 na Peči in v Zgornjih Gabrjah, 9 v Spodnjih Gabrjah, 31 na Vrhu. Svetilke so
v	glavnem nameščene na drogih, ki so Last državne električne ustanove ENEL, prav tako so žice last te ustanove. Zaradi tega zahteva MN El, najemnino. Ta znaša letno
1.131.000	lir. Ta strošek bo marala plačevati občina, poleg tega pa bo občino bremenil še strošek za porabo električne energije ter vsak strošek, ki je v zvezi s popravili ali postavitvijo pokvarjenih svetilk. Strošek za javno razsvetljavo je torej precejšen. Svetovalci so ga o-
boblili ■ i— „,^ivu ..... —...____-.
Pri tem pa je svetovalec Vid Primožič vprašal zakaj ne gorijo 'vse" luči V Gabrjah, odbornik Janko Cotič pa je zahteval, da bi občinska uprava zahtevala od ENEL, da bi poslal takoj svoje delavce v vas, ko se kaj na električni napeljavi pokvari. Dejal je, in njegovim izvajanjem so pritrdili številni svetovalci, da se vodstvo EN EL premalo briga za hitro reševanje okvar na napeljavi. Pred nekaj dnevi so čakati dve uri, pred približno mesecem dni pa kar šest ur. Občinski svet je ugodil Cotiče-
vi	prošnji in dal mandat županu, da zahteva pojasnila od goriške sekcije ENEL.
Govor je bil tudi o pošolskem pouku na Vrhu. Sklenjeno je bilo, da se stvar za to leto odloži, ker je sedaj šolsko poslopje v popravilu, otroci imajo sedaj pouk v zasebni hiši en razred zjutraj, drugi pa popoldne. Drugega prostora ni, ker je sam šolski ravnatelj, ki je obiskal Vrh, ugotovil da ni prostor .ki je bil predlagan za dodatno učilnico, dovolj zračen in torej ne odgovarja predpisom. Ko bo šolsko poslopje popravljeno bo občinska uprava vzela v pretres zahtevo staršev na Vrhu za boljši pouk za njihove otroke.
Svetovalec Kovic je predlagal, da bi sedanjo tablo za plakate sredi vasi premestili na drugo mesto, svetovalec Salomon Tomšič pa, da bi občina popravila spodnjo cesto v Rtipi, ki je v slabem stanju.
nezia 266 je dobil poškodbo na desni nogi ter bo okreval v 8 dneh, njegova žena, ki je dobila poškodbe na glavi, pa se bo zdravila 10 dni.
Cestna policija iz Gorice, ki je napravila o nesreči zapisnik, je u-gotovila, da je prihajal Gentilhni z avtom od Vidma proti Gorici, ve-spisti pa v nasprotni smeri. V Ul. Isonzo v Krminu pri km 24,9 pa sta obe vozili frontalno trčili z na vedenimi posledicami.
Partizani in aktivisti NOB spomnite se Cerknega
I
turnih, gospodarskih, socialnih in človečanskih pridobitev, če so pri nas kakšna trenja izhajajo iz zavestnega sodelovanja pri procesu za obnovo naše družbe, ki leži za svobodo, za večjo socialno pravir nostjo, ki išče način boljše razdelitve dobrin, in udeležbo čim bolj širokega kroga občanov pri moderni blaginji: dom, izobrazba, obramba zdravja, pravica do dela in do dostojnega življenja.
V	tem splošnem prizadevanju občanov, ki sodelujejo v borbi in v civilnem tekmovanju za napredek, se vključujejo tudi za nastopno leto naloge in problemi izgradn je bodočnosti Gorice v njeni vlogi delavnega mesta, ki je po svoji zgodovini, tradiciji in po gospodarskem položaju na meji. kjer je sožitje narodov vir kulturnega in gospodarskega oplajanja ki ima odprle široke in zanimive perspektive. Prt tej osnovni izbiri našega mesta obnavljamo naše prepričanje, da bomo v novem letu lahko izvedli večji del programa, ki smo si ga zastavili in v katerem so: povezave z avtocesto, obmejna postaja pn Štandrežu, avtoporto, industrijsko področje, cestne povezave, center za socialno pomoč palača za raz ne manifestacije, izvedbe načrta za ljudske gradnje, nova cestna pove zava z Vidmom in še vse drugo kar smo pripravili za bodočo rasi našega mesta.
V	sedanjem prazničnem obdobju, ko se čutimo vsi boli dovzetni za dobro, ko smo si bolj blizu med seboj, je moja želja, da bi se čutili medsebojno še bolj povezane, za vse tisto, kar bomo morali r:a praviti v bodočnosti z našo voljo in z našim delom telimo, da bi duh skupnosti prežel slehernega ob čana. da bi se vsi čutili kot člani ene same velike družine, katere srce je Občina, v smislu želje, ki smo jo izrazili ob začetku seaa nje občinske uprave. Pa naj ne bo lo. kakšna zaprta skupnost, ampak taka. ki sodeluje z drugimi skupnostmi v razvoju preko Dežele. Države tja do Evrope in do sve-
| loime skupnosti.
In to voščilo Gorice naj velja vsemu svetu. Iz teh dežel, kjer so se v preteklih desetletjih pora-
jali nesporazumi, vojne in boji, kjer se danes na odprti meji srečujejo narodi in si podajajo roke, naj gre poslanica vsej Evrom za združitev, in vsemu svetu, da bi našel v miru, solidarnosti in bratstvu novo pot do bolj človeške solidarnosti.
MICHELE MARTINA župan Gorice
lllllllll||||||||llll|llllllltlllllllllll,l,l„l,||mm(mi||,||VIt||||||||||,|||||||||||m||||m||||m|||||||u|uu||||||||||||
OB 25. OBLETNICI OSVOBODITVE
Junaki iz Štandreža, ki so padli v borbi za svobodo
I C* - rno i•TffonfT
Klanjamo se njihovemu spominu im svetlemu vzoru
Trčenje pri Krminu
Prejšnji večer nekaj po 18. uri sta na državni cesti pri Krminu trčila avto fiat 600 in vespist iz Morara. Pri tem je bil hudo poškodovan 36-letni Eugenio Grion iz Morara, ki dela kot bolničar v go-riški bolnišnici. Odpeljali so ga v krminsko bolnišnico, kjer so mu ugotovili dvojni zlom stegnenice in številne druge poškodbe ter so ga pridržali z rezervirano prognozo. Šofer avtomobila 43-letni Renato GentilUni iz Vidma. Drevored Ve-
Šemam, M ga je pripravilo prosvetno društvo «0. Župančiči) iz Štandreža o domačih padlih borcih in žrtvah naolfašizma, gre h kraju. Naj danes navedemo še nekatere padle borce in žrtve s tistimi podatki, ki so bila dosegljivi:
LEOPOLD NANUT, rojen v Stan-drežu 6. novembra 1915 je umrl v goriškth zaporih dne 10. februarja 1945. Kot vesel in duhovit fant je bil splošno znan in priljubljen. Ker je bdi zaveden ln napreden, so ga Nemci aretirali m zaprli, kjer je zbolel in umrl. Njegov sin Karlo nadaljuje z očetovo tradicijo naprednega človeka In zavednega Slovenca, ter je aktiven prosvetni delavec, član domačega pevskega zbora in odbornik PD «0. Zupančdčii.
STANA LOGAR je bila iz znane Lutmanove družine v Štandrežu. Rodila se je 6. maja 1928 ln umrla v Pragi 5.9.1945. Čeprav še zelo mlada. Je med NOB sodelovala kot terenka. Zato so jo okupatorji aretirali in odpeljali v taborišče Dachau v Nemčijo, kjer je dočakala konec vojne. Po osvoboditvi pa Je zbolela zaradi pomankjanja ln trpljenja v taborišču ter umrla na Češkem pri sorodnikih. Njene posmrtne ostanke so pripeljali najprej v Standrež, pozneje pa v Aj dovščino, odkoder Je njen oče.
DANIJEL LEBAN je umrl v go-riškd bolnišnici dne 30. januarja 1944, ko mu je bilo komaj 22 let. Rodil se je v Štandrežu 28. marca 1921. Se pred polomom fašizma Je dezertiral Iz italijanske vojske ter odšel k partizanom. Bil je prvi iz Štandreža, ki se Je pridružil odporniškemu gibanju. Ko je zbolel so ga skrivaj zdravili v goriški bolnišnici, pa ga niso mogli rešiti. Z družino je stanoval v Štandrežu v severnem delu vasi v hiši «Pod o-rehamii. Njegova maitd se je po osvoboditvi preselila v Kromberg, kjer živi Se danes.
MILAN IIOBAN lz znane «Kume-
tove družine« v Štandrežu se je rodil 10. julija 1920; odšel je v vrste partizanskih borcev ter se ni več vrnil. Vpisan je med pogrešanimi. «Milan Kuratov«, je bil bolj šibke konstitucije; ker je bilo zanj kmečko delo pretežko, se je posvetil krejaštvu; po družinski tradiciji je imel tudi on nekaj umetniške žilice ter se je rad ukvarjal s petjem in z glasbo. Z Romanom Černičem, o katerem smo že pisali, je sestavil instrumentalni kvartet s katerim so nastopali doma in po bližnjih krajih. S Černičem sta januarja 1944 odšla k partizanom, kjer so ju priključiti h Gregorčičevi brigadi na Trnovem. Prav tedaj se je brigada znašla v izredno težkem položaju zaradi predzadnje nemške ofenzive. Od takrat so našega Milana pogrešali in nihče ni vedel povedati o njem kaj točnega. Se najbolj verjetno bo, da je prijateljska roka pokopala njegovo truplo tam nekje v Trnovskem gozdu že v prvih dneh njegove partizanske borbe. Domači In vsi, kd so ga poznali se ga spominjajo z ljubeznijo. Kot smo že omenili so v Kumetovl družini znani prosvetarjd in pevci. Brat Alojz z ženo Plerino sta dolga leta aktivno sodelovala v štan-dreškem pevskem zboru. Sedaj nadaljujejo to tradicijo trije nečaki v okviru pevskega zbora «0. Župančič« in lahko jih štejemo med ustanovitelje sedanjega pevskega zbora. Starejši med njimi, Aleš, Je tudi referent za petje v društvenem odboru.
Dodamo naj Se naslednja Imena padlih borcev za katere nd podrobnejših podatkov:
JOŽKO ZAVADLAV rojen 4.10. 1915 ln padel 25.2.1945 v Štjaku na Vipavskem.
ANTON NANUT rojen 1.1.1915 ln padel 12.4.1945 nekje v Sremu.
VILJEM NARDIN rojen 2.2.1922 ln pogrešan v NOB.
ALOJZ BRAJNIK rojen 15.5.1912 in padel v Sebreljah dne 22.7.1944.
GILDO MAREGA rojen 17.4.1915 ta padel na Trnovem dne 19.1.1945.
STANKO LUTMAN.
MIRKO BRIŠKO rojen 16.12.1921 in padel v Skrblnd na Krasu dne 27.9.1943.
Prosvetno društvo ttO, Zupančič« se klanja spominu tudi teh junakov, ki Jim želi miren počitek, svojcem pa še enkrat Izreka Iskreno sožalje.
Danes
silvestrovanje mladine v Prosvetni dvorani v Gorici
V Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, je vse pripravljeno za veselo silvestrovanje naše športne in druge mladine, ki ga organizirajo športniki »Mladosti* iz Doberdoba. Zanimanje za to prireditev ie veliko in poverjeniki so razdelili že lepo število vabil in zlasti iz Doberdoba je napovedalo svoj prihod skoro pol vasi; pa tudi drugi naši kraji dosti ne zaostajajo za njimi. Za dobro razpoloženje bo poskrbel izbran orkester, poskrbljeno bo tudi za dobro pijačo in prav tako dober prigrizek z raznimi specialitetami. Tako namerava naša mladina na kar najlepši način preiti iz starega v novo leto. Pa pridite tudi vi.
Urnik trgovin za novo leto
Za novoletne praznike velja ee trgovine na Goriškem naslednji urnik:
Danes, 31. decembra:	vse tr-
govine ostanejo lahko odprte do 20. ure; mesnice bodo odprte tudi popoldne, pekarne bodo spekle kruh tudi za naslednji dan.
V	petek, 1. januarja: vse trgovine bodo ves dan zaprte.
V	soboto, 2. januarja: trgovine bodo Lahko odprte zvečer do 20. ure; mesnice bodo odprte tudi popoldne; pekarne bodo spekle kruh tudi za naslednji dan.
V	nedeljo, 3. januarja: vse trgovine bodo ves dan zaprte; poslovala bo le dežurna cvetličarna Reichman na Korzu Italija.
Snežne razmere na Primorskem
Izpiti za profesorje
V uradnem listu st. 325 od 24 tim. je bil objavljen odlok šolskega ministrstva za posebne usposobljenost ne izpite za pouk na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem.
Podrobnejše informacije lahko dobijo prizadeti na šolskem skrbni
šti-u.
Novo gostišče v Dolu
Pred nekaj dnevi, prav za božične praznike, so v Dolu odprli novo gostišče. Gre za restavracijo Evgena Perica pri Ferletičih »Pod hribom*. Gostišče je urejeno po sodobnih predpisih ter imajo avtomobilisti pred njim na voljo obsežno parkirišče. S ton je vas dobila nov objekt, ki bo pripomogel, da se bodo turisti in potniki še rajši ustavljali mimogrede tudi v Dolu, saj jim v novem gostišču nudijo dobro pijačo in prigrizek ob solidni postrežbi.
Dvojezično voščilo trgovine Koršič v Gorici
Zid se je podrl na avto
Prejšnji večer, okrog 20. ure, so poklicali goriške gasilce v Ul. Fa vetti St. 4 c, kjer se je zunanji zid poslopja hotela »Tre corone* podrl. Ker je malo prej prav pod zidom parkiral svoj fiat 1100 Salvatore Petruziello, sta kamenje in opeka dobesedno zasula avto, ki je utrpel precejšnjo škodo. Delno je bilo poškodovano tudi stanovanje v sosednji hiši, v katerem živi Francesca Trevisan. Gasilci so bili nad dve uri na delu, da so odstranili ruše vine.
Robert Faganel razstavlja v Gorici
Jutri, 1. januarja ob 18. uri bo do v razstavni dvorani Pro loco v goriški pasaži otvorili slikarsko razstavo Roberta Faganela, ki bo ostala odprta do vključno 14. januarja.
Robert Faganel, la sedaj živi in dela v Trstu, se je rodil v Gorici. Prav to je menda eden izmed vzrc kov, da se zelo rad povrača v naše mesto, k,jer bo jutri že sedmič odprl svojo razstavo v dvorani Pro loco v središču mesta. Tokrat se nam bo predstavil s 30 slikami raz ndh velikosti pretežno s tematiko svojega obiska v Afriki med Masaja. _________________
V Podgori je uinrl Franc Gomišček
Včeraj popoldne so v Podgori pokopali 68-letnega Franca Gomiščka, ki je prejšnji dan podlegel zavratni bolezni v splošni goriški bolnišnici. Na zadnji poti ga je spremilo lepo število znancev in prijateljev, saj je bil pokojnik dober človek in za v eden Slovenec.
Na svojem domu v bližini cerk ve v Podgori je zadnja leta, po smr svoje žene, živel sam. Hči mu je poročena v Gorici ter ima gostilno v bližini pevmskega mostu, sin pa je samostojen avtoprevoznik.
Kot rečeno je bil pokojnik vesel in zaveden slovenski človek, ki je imel dobro besedo za vsakega. Bil je vnet prosveta r ter pevec v prosvetnem in cerkvenem zboru. Tako je pel tudi ob odkritju plošče Ix>j-zetu Bratužu, ko so mu posvetili trg pri cerkvi v Podgori. Med vojno je bil najprej v specialnem bataljonu, potem pa se je vrnil domov in od šel v partizane, kjer je služil v Bri škem odredu do konca. Tudi svoje ga sina in hčerko je vzgojil v za vednem duhu.
Znanci in prijatelji izrekajo dru žim iskreno sožalje; njim se pri družuje tudi naše uredništvo.
Iz Nove Gorice so nam sporočili, da so bile 29. decembra sledeče snežne razmere:
Lokve, temperatura 0, višina snega 22 cm, kakovost snega južen, cesta prevozna, vlečnice obratujejo;
Lažna, temperatura —1, višina snega 40/20 cm, kakovost snega suh, vlečnica obratuje;
Livek, temperatura 0, višina snega sp. 37/8 cm, zg. 40/20 cm, kakovost snega suh, cesta prevozna z zimsko opremo, vlečnice obratujejo.
V noči od 29. na 30. decembra pa je na vsem Primorskem deževalo. Prav tako je deževalo tudi včeraj zjutraj.
Iz goriškega matičnega urada
Dne 28. in 29. t.m. so v goriškem matičnem uradu prijavili 16 rojstev in 8 smrti.	,
ROJSTVA:	IVAN Battistella,
Francesco Tomasin, Marco Lupie-ri, Monica Bertot. Sabrina Toma-rin, Federico Visintin, Andrea Ver-čSno, Michela Okroglič, Roberto Ge romet, Stefano Harland, Andrea Stoppolo, Gianpaolo Scalettari, Giu-lia Bassanes, Roberto Lango, Dean Stekar in Daniela Picech.
UMRLI: dve uri star Marco Lu-pieri: gospodinja 32-letna Miche-lina Tomasi, upokojenka 86-letna Maria Modesto; uradnica 56-tetna Marta Čeme; mlekarica 70-letna Maria Tin ta; pomočnik 69-letni Gui do Gismano; novorojena Monica Hertot; in gospodinja 83-letna Giu-seppina Godina vd. Simoniti
VERDI: 17.15—22,00: «11 Presidente del borgo rosso football club«. Alberto Sordi. Italijanski kinema-skop v barvah.
CORSO: 17.00—21.00: «AI soldo di tutte te bandiere«, Tony Curtis,
C.	Bronson, M. Mercier. Ameriški kinemaskopski film v barvah.
MODERNISSIMO: 16.45-20.15 «La oollera del vemto«, M. G. Buccel-1® ta T. Hill; italijanski kinemaskopski fiilm v barvah. Jutri isti film ob 15. uri.
V1TTORIA: 17.00—21.30 «Corri, Angel, corri«, W. Smith ta V. Star-ret; ameriški barvnd film; mladini pod 14. letom prepovedan. Jutri isti film ob 15. uri.
CENTRALE:	17.15—21.00: aOpera-
zione aquila», R. Cante ta R. Cal-houn; kinemaskopski film v barvah. Jutn isti film ob 15. uri.
'Iršič
AZZURRO: 17.30 «11 prete sposa-to», Lando Buzzanca in Rosanna Podesti. Kinemaskop v barvah..
ENCELSIOR: 16.00:	kM.A.S.H. se
ne frega«, filmska komedija. D. Sutterlamd, v barvah
PRINCIPE:	17.30:	«Ntal Tirabu-
sclb«, M. Vitli, G. Moschln.
JVoeu fioricu
SOČA: Prosto.
SVOBODA: Prosto.
DESKLE: Prosto.
PRVACINA. Prosto.
ŠEMPAS: Prosto.
KANAL: Prosto.
RENČE: Prosto.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan tn ponoči dežurna lekarna PONTONI BASSI, v Raštelu št 26— Tel. 33-49.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna SAN NICOL6, UUca 1 Maggio. tel 733-28
IŠČEMO SKLADIŠČNIKA (magazzlnlere)
po možnosti že izkušenega ta Z ZNANJEM SLOVENŠČINE — Ugodni pogoji
Telefon Gorica 32-18,
TVRDKA
NARDIN VOJKO
STANDREŽ
UL. DEL CARSO 67 — TEL. 81-310
Zastopnik za Goriško:
RADENSKA - ROGAŠKA —
PIVO UNION IN FORST
Veleblagovnica D E S P A R
JOŽEF KOMAULI
GORICA
Pri Pevmskem mostu —
Ul. Don Bosco 171 — Tel. 30-98
PEREČI PROBLEMI NAŠE ŠOLE IN VZGOJE
O dozdevni in resnični avtoriteti profesorjev
V torkovem »Primorskem dnevniku* smo brali poročilo o sestanku med profesorji, starši in dijaki na znanstvenem liceju »France Prešeren*. Nemalo smo se začudili in obžalovali, da ni sestanek uspel. Namen sestanka je namreč bil, da pride do razgovorov, do pojasnjevanj v treh smereh: profesorji, starši, dijaki. Smoter sestanka pa nd bil dosežen, čim je manjkala ena in po mojem tudi najvažnejša komponenta, to je glas profesorjev, ki bd kot strokovnjaki-pedagogi morali vendarle pojasniti taiko staršem kot dijakom svoja stališča. Žaljivo bi bilo za profesorje, če bi domnevali, da nimajo v obravnavanih zadevah svojih stališč; prav tako Pa bi bito žaljivo za starše in dijake, če bi se ugotovilo, da se niso profesorji namerno in dogovorjeno udeležili razprave.
Ko se teoretično govori o vzgoji, se v prvi vrsti imenujeta kot vzgojna činitelja dom-družina in šola. Res pa je, da ssta tako dom, kakor tudi šola, izgubila v zadnji dobi to prvenstvo in se je v vzgoji mladih rodov prerinila v ospredje deloma kontrolirana (organizacije raznih vršit) še bolj pa nekontrolirana družba. Ta ugotovitev velja v splošnem, v svetovnem merilu. Ritem modernega življenja je zrahljal družinske vezi in starši so celo pri otrocih v šolski dobi izgubili delno ali celo popolno avtoriteto in zanemarili svojo vzgojno funkcijo, ki so jo največkrat zamenjali s skrbjo za vzrejo otroka, šola pa se je z naraščanjem učnih programov, z vedno večjim natrpavanjem potrebnega ali pa tudi nepotrebnega manj a v glave učencev in dijakov »zavarovala* z geslom »Šola uči, ne vzgaja* («Kje pa imam čas, da bi vzgajala!* je vzkliknila neka učiteljica).
Tako je mtodli rod šel sam sveto pot in brez zavestnih in zrelih usmerjevalcev zašel tudi na stranska pota, ki so kot «tedyboj-stvo*, »huliganstvo* in še pod raznimi nazivi prekoračili v veliki meri meje etike in dopustnosti v odnosih v človeški družbi.
Povojne mlade generacije so se od predhodnih generacij svojih staršev tako oddaljile, kot še nikoli prej. Spor med generacijami je obstajal vedno in bo tudi v bodoče, saj je to znak napredka, vendar je vsaka generacija _ le prevzeto od prejšnje vsaj etična načela, na katerih je gradila dalje. Sedanje mlade generacije pa niso od svojih predhodnikov ..Sprejele nobenih duhovnih vrednot ,ker so te ob lovu za materialnimi dobrinami izgubile vsako cino.
Tako so mlade generacije brez kompasa iskale pota in cRjc. obupavale nad smislom življenja, za-padale v malodušnost iz katere so se «reševale» z mamili, samomori, itd.
In starejše generacije so se začele zgražati nad mladino. Krivdo za tako stanje pa niso hotele prevzeti. Značilne so polemike v svetu, kjer krivi dom šolo, sola pa dom, da smo zašli v vzgoji.
Če ocenjujemo naše razmere v zgoraj opisanem svetovnem^ okviru, moramo reči, da na splošno ne smemo bita nezadovoljni. Res je sicer, da je tudi pri nas obstajala dalj časa določena brezbrižnost družine glede vzgoje mladega rodu, vendar se kažejo spodbudni znaki, da so se slovenski starši še pravočasno ujeli v korak, da postane dom v svoji polnosti vzgojni dejavnik. Pojav društva staršev na srednjih m tudi osnovnih šolah naj bi se posplošil r»a vse šole. Ta društva naj ne bodo le posredovalec med šolo in domom, temveč naj zaživijo kot pedagoška središča za sedanje in bodoče sitarše. Predavanja, razprave, vzgojna posvetovalnica, sirjenje in branje vzgojnega hska naj bodo sredstva tega dela. Uspehi gotovo ne bodo izostali in ®a* povedano avtoriteto (»Spoštuj očeta in mater*, itd.) ki ji je itak mladina odrekla veljavo, bo zamenjala resnična avtoriteta, ki bo zgrajena na ljubezni in zaupanju. Ko bo mladostnik dejal: »Oče in mati nista mi samo roditelja, temveč tudi zaupna prijatelja* bo dosežen višek starševske avtoritete.
Druga komponenta obravnavanega vprašanja so dijaki. Ob odsotnosti ali premajhni količim vzgojnih vplivov doma in šole je naša dijaška mladina izoblikovala sama svoja stališča in svojo dejavnost. Da ne bo napačnih tolmačeni, moram to samoraslost mlade generacije vezati na svet v katerem mladina živi. Tu ni nobenega izumiteljstva, nobenega novega odkritja. Pač pa je dobra, zelo dobra izbira. Je v svetu brezbrižna, zdolgočasena mladina, _ ki nima idealov, ne ve za smisel življenja in išče v tej sivini izhod v najrazličnejših užitkih: je na drugi strani angažirana, aktivna mladina, ki je vključena v borbe za socialno in narodno enakopravnost, za cilje, da bo vsak človek na našem planetu mogel živeti človeka vredno življenje. Še nedavno sem bil v družbi, kjer je tekel razgovor o mladini. In smo modrovali, da je današnja mladina brez idealov. Dogodki ob zasedbi višjih srednjih šol so to krepko demantirali. Dijaštvo je pokazalo mnogo večjo zrelost in privrženost idealom, kakor smo si mogli sami misliti. Z veliko kritičnostjo, ne da bi vprašali za nasvet niti starše, niti profesorje, so izoblikovali svoja stališča v šolskih vprašanjih, pa tudi splošno družbenih problemih, pri čemer so dali tudi posebno težo življenjskim vprašanjem slovenske narodne skupnosti v Italiji, da izrekam mladini vse prizna-
nje, ne trdim s tem, da je bilo čisto vse prav, kar so počeli. Če jim v njihovih načelnih odločitvah ni kaj oporekati, nasprotno jim moramo čestitati in jih vzpodbuditi, je možno, da so v svoji taktiki tu pa tam zagrešili kako napako. Za vse, tudi za starejše velja pravilo »Kdor dela, ta greši*. Pri mladih pa je treba upoštevati, da je lastnost mladih let neučakanost, udarnost, brezkompromisnost. Končno »Mladost je norost — skače čez vodo kjer je most!*
Zdi se, da naši profesorji ne u-poštevajo prav teh značilnosti dora-ščajoče mladine in jim zamerijo mladeniško zaletavost in netaktnost, tako, kot bi imeli opravka z že dozorelimi ljudmi. »Usmili se človek mladosti in odpusti ji vse*, je nekje napisal Cankar. Tega izreka se prav gotovo ne držijo nekateri naši profesorji, ki na drugi strani ne vidijo veličine pozitivnega nastopa naših dijakov (ki je prav zato velik, ker so ga opravili še »nedozoreli zelenci*).
Toda povrnimo se na odnos profesorjev do staršev in do javnosti sploh. Po njihovem ravnanju na torkovem sestanku izgleda, da še vedno »odločno odklanjajo izvenšol-ske posege v profesorsko delo*, kot je napisal neki profesor v slični polemiki pred nekaj leti. To je tak absurd, da bi ne imelo niti smisla o tem kaj več pisati. Profesorjevo delo naj bi bilo za vse »neposvečene* tabli, zaščiteno s popolno imuniteto! Starši naj bi ne smeli imeti svoje sodbe o delu profesorja svojega otroka. Saj niso naši otroci poizkusni zajčki, da bi jih izročili profesorjem na milost in nemilost. Vem, oglasil se bo kdo in dejal «Starši so vedno na strani otroka in proti profesorju*. To,_ žal, v veliki meri drži, pri osveščenih starših, ki se zavedajo tudi svoje vzgojne naloge, pa ne. In če je to tako, kdo je kriv? Prav gotovo je krivo dejstvo, da še ni prišlo do iskrenega sodelovanja na relaciji roditelj - vzgojitelj in profesor-vzgojitelj. In z ovijanjem profesorjevega dela v nedotakljivosti tudi do te zveze ne bo naglo priti. Toda ne le starši, vsa naša javnost ima pravico soditi o delu profesorskega zbora. Pri vseh narodih je šolstvo javna zadeva in povsod so učitelji in profesorji v javni službi. In če so vse javne službe podvržene kontroli in kritiki državljanov, je več kot razumljivo, da velja to predvsem za tiste javne službe, ki i-majo neposreden stik z državljani samimi (zdravstvo), šolstvo). In prav naša slovenska skupnost se prav gotovo v interesu naše bodočnosti ne more in ne bo odrekla pravici, da se ‘ zanima, kakšna je naša šola in. s tem seveda: kakšni so naši profesorji.
Poglejmo sedaj še odnos profe-
sorjev do dijakov. Če na torkovem sestanku niso profesorji izpovedali svojih stališč zaradi prisotnosti zastopnikov dijakov, potem so ravnali dvakrat napak. Denimo, da celokupni profesorski zbor odklanja sedanje stanje med dijaštvom na celi črti. Tudi v tem primeru mora profesor povedati svojo besedo. Če je med dijaštvom vse »pokvarjeno in bolno*, potem je treba to dejansko stanje priznati in iz tega spoznanja mora iziti izhodišče za »zdravljenje*. Brez pogovora s »pacientom* pa nikakor ne bo šlo. To nas uči pedagogika in celo v osemnajsto stoletje spada Rousseaujev nauk o svobodi in vzgoji in upoštevanju gojenca. Žel ni večina naših profesorjev niti na univerzi študirala pedagogike in psihologije, ki sta nujna rekvizita za vsako vzgojno delo, žal pa se tudi na seminarjih, ki jih vsako leto prirejajo pri nas v Trstu za slovenske učitelje in profesorje, vidi prvih kar precej, medtem ko za preštet je u-deležbe s strani profesorjev popolnoma zadostujejo kar prsti ene same roke. Mislim, da bi bilo večje zanimanje za vzgojeslovje in psihologijo, pa tudi za metodologijo posameznih predmetov močno izboljšalo učno in vzgojno delo naših profesorjev in tedaj bo prišlo spoznanje, da ni avtoriteta profesorjev, ki jo določa s tinto pisani šolski disciplinski red, vredna niti počenega groša; da pa raste resnična avtoriteta profesorja v dijakovih očeh z veličino profesorjeve osebnosti, z njegovim^ strokovnim znanjem, z njegovim človeškim pristopom do dijaka, z njegovo pravičnostjo pri ocenjevanju.
Verjetno bodo te vrstice rodile v določenih krogih negodovanje. Tudi utegnejo sprožiti «Popravke» in «Pojasnila». Nič posebnega, saj smo take objave doživeli tudi ob prejšnjih polemikah. Vem, da jih bo časopisje tudi sedaj sprejelo. Toda to ni prava pot. Kak prizadeti se bo bolj ali manj žolčno obregnil ob pisca tega članka in vse bo ostalo pri starem. Situacija na srednjih šolah pa je že tako dozorela, da pri starem ne more več ostati. Brez profesorjev pa je kakršnakoli rešitev nemogoča. Zato naj bi najbolj vestni profesorji, ki so začutili utrip nove dobe, le vzpostavili poln kontakt s starši in z dijaki. Nepotrebna in škodljiva je solidarnost celokupnih profesorskih zborov, ker se v sedanjem stanju taka solidarnost ustavlja na preživelih pozicijah. Znotraj profesorskih zborov, v sindikatu, na seminarjih bo treba začeti in razviti proces, ki bo dvignil našo šolo, jo povezal kot vzgojni dejavnik z družino in doprinesel večje sadove v izobraznem delu in vzgoji naših mladih rodov.
D.	M.
NOVA PREMIERA SEZONE STALNEGA GLEDALIŠČA
Brechtova komedija o gospodarju in hlapcu v gledališču Rossetti
Odlična Puntila (Buazzelli) in Matti (Pani) v zanimivi režiji Alda Trionfa
Buazzelli in Pani v Brechtovi komediji »Gospod Puntila in njegov
hlapec Matti*
Kaj nam lahko pove danes Ber-1 tolt Brecht, čigar komedijo (Gospod Puntila ii njegov hlapec Matti» smo gledali v Rossettiju v izvedbi turinskega Stalnega gledališča? Lahko bi rekli, da so njegova dramaturška načela, ki se prvenstveno kažejo v razbijanju zaprašene gledališke iluzije, sicer pravilna, vendar pa spričo novih pojavov v svetovnem gledališkem iskanju nikakor ne končnoveljavna in torej kot specifičen predmet dramatike (Brechtov učinek potu-jitve), dvomljiva. Manj dvomljivo pa je delo tega velikega mojstra nemške besede, ki je ožarjeno z velikim humanizmom in poezijo človeške usode, ki se kaže o moreči osamljenosti, katero nam, kot je svoj čas dejal Strindberg, ponuja življenje kot davek na to, da se v naši življenjski evoluciji lahko mimo in brez sramu predajamo in prisostvujemo brutalni, mučni in kruti predstavi, ki nam jo daje naša bitnost. Zato se mi zdi, da je potrebno verjeti v dolgo življenje vsega Brechtovega gledališkega snovanja, saj je specifično gledališko iskanje tega av
torja mimo vseh političnih peripetij, ki so jih (učeni» gledališčniki (a mnogo prej politiki) spletli o-krog njega in njegovega dela, vsaj tako pomembno in zgodovinsko odločujoče, kot je bilo pomembno delo Janja, Craiga, Appije in drugih še živečih in delujočih gledaliških čarovnikov».
Je pa tudi res, da je mogoče prezgodaj, da bi zdaj že jasno razbrali Brechtov vpliv na gledališče, kar poudarjajo tudi pomembni gledališki režiserji, ki so ob uprizarjanju njegovih del skoraj vedno resno v zadregi, kako upri zoriti teatraliko Brechtovega epskega gledališča.
O tem gledališču, ki nedvomno pomeni najbolj radikalno antitezo vsemu aristotelovskemu gledališču, bi se dalo, tudi pri ocenitvi samega (Puntile* marsikaj napisati. Vendar pa menim, da je to problem, ki ne sodi v vsebino in obseg pričujočega zapisa.
Ko sem z lepakov, ki so opozarjali na to predstavo, razbral, da je pripravil Brechtovega (Pun-tiloi> Aldo Trionfo sem malce podvomil oziroma imel resne porni-
OB IZIDU KNJIGE »PARTIZANSKE LJUDSKE PESMI*
Kazale so pot skozi vihar, klicale k uporu in maščevanju
Gre za pesmi, ki so nastale v prvih časih narodnoosvobodilnega boja in ki so dobesedno privrele iz src preprostih ljudi
Založniški zavod Borec je izdal knjigo partizanskih pesmi. Vendar v tej knjigi niso zbrane tiste pesmi, ki jih navadno poznamo kot partizanske pesmi. Gre za zbirko partizanskih ljudskih pesmi, tistih pesmi, ki so jih v dneh boja in trpljenja napisali preprosti ljudje, nevajeni peresa in še manj pisanja pesmi. Toda izreden čas je ustvarjal tudi izredne ljudi. Tako so nastajale preproste pesmi, ki so po svojem značaju bile prav različne. Kazale so pot skozi vihar, prepričevale, tolaži-1 le, bodrile, klicale k uporu in maščevanju. Nastajale so po besedilu starih revolucinonamih pesmi, prirejenih na partizansko
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiimiiKiiiiiiiniiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiriniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiimiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRETEKLO NEDELJO V DVORANI «IGO GRUDEN*
Nadvse uspešen krstni nastop /Tržaškega okteta* v Nabrežini
tematiko. Ali pa so ustvarjalci znanim melodijam delavskih in buditeljskih pesmi pisali nove tekste. Prve partizanske ljudske pesmi so se pojavile že leta 1941, nastale so večinoma med zaporniki in pregnanci v trdih poggjih novega življenja, v katerem so se znašli. Pogosta je v njih obtožba fašističnih zavojevalcev, v mnogih govore čustva mater in deklet, ld so pele o ljubezni do do marine in žrtvah zanjo. Največ pesmi pa se je seveda rodilo med partizanskim bojem in so tudi.. ubrane na temo boja, odpora, zmage, maščevanja in smrti. Gre torej za izjemno dragoceno ljudsko ustvarjalnost.
Partizanska ljudska pesem nima svoje vrednosti le kot zgodovinsko gradivo temveč je tudi prepričevalen izraz ljudske tvornosti ter prvobiten izraz njegovega čustvovanja, ki se je rodilo v izjemnih razmerah. Tako je zapisal urednik prve zbirke partizanske ljudske poezije Črtomir Šinkovec. Gotovo je s to zbirko opravil pomembno delo. Že pokojni pesnik Miran Jarc je v svojih partizanskih zapiskih zapisal, da predstavljajo te partizanske ljudske pesmi izredno dragocenost, saj ne izražaio samo čustva in ne vsebujejo samo pripovedi temveč je v njih tudi svetovno nazorska izpoved, propaganda, bodrilo in opomin. Zato je poudaril pomen teh pesmi in nujnost njih zbiranja. Dovolj dolgo časa je moralo poteči, da je prva knjiga partizanske ljudske poezije prišla
na svetlo. Zato .je uredniško delo Čitomira Šinkovca toliko večjega pomena. V prvo knjigo je uvrstil čez 120 pesmi večinoma neznanih avtorjev, pesmi, ki so si tudi oblikovno in vsebinsko precej različne, čeprav so vse ubrane na temo trpljenja vojne in osvobodilnega boja. Urednik je napisal tudi krajše pripombe, v katerih je predstavil posamezne avtorje. Med njimi pa je res tudi nekaj bolj znanih literarnih ustvarjalcev kot so Vida Brest, Andrej • PagenOgarev, 'Kl.fusov ' Joža; - Kri" > stina Šulerjeva, Manica Romanova, vendar je večina pesmi prispe vek neznanih pesniških ustvarjalcev. S to knjigo se izpolnjujejo naloge, o katerih je zapisal urednik, da jih moramo uresničiti. Da namreč te pesmi položimo v zakladnico naše kulture, saj so e-dinstven izraz našega človeka v strahovitem smrtnem vrvežu. Knjigo partizanskih ljudskih pesmi
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiimimii
dopolnjujejo likovne priloge Ivana Seljaka-čopiča.
Sl. Ru.
sleke o tem, kakšnega Brechta bom gledal v Rossettiju, Pretekli izkušnje so me izučile, da je ta gledališčnik teatralno sicer zelo razgiban in zanimiv režiser, vendar pa po six>ji gledališki trmi po posodbljenosti del za vsako ceno, včasih le prevroč in v iskanjih pogosto nezanimiv skrajnež. Danes moram to mnenje povsem spremeniti. V prvi vrsti je Trionfo pravilno razumel Brechtovo dramaturško ost v (Puntili*, ki niha med komičnim in tragičnim in torej povsem v skladu z Brechtovim gledališkim izročilom pripravil skorajda pravo kabaretsko predstavo. A to ni najpomembnejše. Kar se mi zdi odločujoče in ir. v ostrem nasprotju z (uradno* interpretacijo Brechta je to. da je Trionfo odvzel Brechtu vsako moraliziranje, pridigarstvo o dobrih in slabih ljudeh, o izkoriščevalcih in izkoriščancih. ter v tej manj drastični in mani krvavi interpretaciji Brechta zanikal ono do sedaj neizopdbitno absolutnost, ki je toliko let pogojevala uprizoritve tega avtorja ter kot končno posledico temu z izredno prefinjenim občutkom za globoko tragiko, osamelost življenje, dal tako gospodu Puntili kot Mattiiu delček dobrega in slabega, v tej globoki resnici del bridkega in odurnega.
Iz vsega tega tudi nujno sledi, da nam je bil Tino Buazzelli kot gospod Puntila izredno simpatičen in nič manj grob (ali vljuden) kot njegov hlapec Matti v interpretaciji Corrada Ponija. Za oba pa je treba še posebej napisati, da sta se vzajemno dopolnjevala in v svojem umetniško res izbrušenem tolmačenju vloge združevala v sebi (kar bi verjetno celo Brechtu u-gajalo) rahle, komaj navidezne elemente commedie delTarte ter realistično igranje.
V galeriji ostalih pomembnih u-metniških stvaritev je nastopilo še enaindvajset igralcev, zelo posrečen in izredno funkcionalen scenski prostor pa je napravil Emanuele Luzzati.
s. v.
FORUM. Časopis odjela za suvre-menu književnost Jugosla verske akademije znanosti i umjetnosti. Oktobar — novembar 1970.
SOCUALIZAM. Časopis saveza komunista Jugoslavije. Novembar 1970.
Andrej Kokot: vec 1970.
URA VESTI. Celo
Jože Cesar
Moj vnuk
milil lili	III MM ■II1IMIMIIII IIII MII IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIMIII m MM IM lil I lil I Ml   II1111 ■ ■ 11111 ■ 1111111111111111 ■ 1111111 ■ ■ I ■ 111 ■ 11111111111111111111111111111II ■ 111 ■ 111 111111II11 ■ II *
Prizori iz beneške pastoralke «Naš božič»
novo ustanovljenega »Tržaškega okteta*
Naša lepa dvoranica ni že dokaj časa odmevala v tako spontanem ploskanju hvaležnega občinstva kot v nedeljo 21. t.m.. ko so se nam predstavili mladi tržaški pevci- Sko-ro popolna zasedba dvorane je P tičala, da je med nami še živo zanimanje za eno glavnih vej slovenske prosvete, narodne pesmi-V imenu udeležencev je dr. Grudnova, predsednica P. d. *‘d° Gruden», pozdravila nastopajoče goste, želeč jim napredka in uspehov, nakar je v nekaj besedah orisala lik te dni preminulega mojstra slovenske besede. Staneta Severja, čigar spomin so prisotni počastili z enominutnim molkom. Prav je, da se ob takih bolestnih prili kah oddolžimo našim velikim umetnikom, ne glede na državne meje saj je za naš mali narod taka izguba resnično hud udarec.
Umetniški vodja novega tržaškega okteta, znani basist Ivo Sancin, si je zadal težko nalogo s formiranjem pevske skupine, vajami in ne nazadnje s prikupnim nastopom ter je zbral okrog sebe ansambel, ki ima vse možnosti za uveljavitev-Odlično izbran program pesmi je bil sestavljen iz Nabrežincem zna nih in ostalih skladb. Skepsa ki je obdajala naša pričakovanja, je bila že po prvih točkah popolnoma pre magana in kaj kmalu se je zado voljstvo spremenilo v hudournik navdušenega ploskanja in zahtev po ponavljanju. »Gianni* je s svojim simpatičnimi fanti pripeljal odobravanje do viška ko je v nepozabni (Dvanajst razbojnikov». s svojim polnim, skoraj rusko domačim basom, dobesedno zagrabila čustva poslušalcev.
Če pomislimo, da so fantje zbrani iz raznih predelov mesta, ne-
kateri celo od gostilniškega petja kot novinci, pritegnjenih k vajam in da je prvotni kvintet že po nekaj mesecih letošnjega leta pre-rastel v dobro izvežbani oktet z dokaj obsežnim repertoarjem, se moramo dirigentu iskreno zahvaliti za njegov nad vse uspešni trud. S tem korakom naprej, z dosedanjo požrtvovalnostjo in disciplino, s pi Ijenjem sedanjega bogatega pevskega sklada ter skrbjo za pravilno izgovarjavo, bo oktetu zajamčena uspešna bodočnost.
Prodoren krstni nastop, ki so ga doživeli simpatični fanti v Nabrežini, naj jih opogumi za čimprejšnja gostovanja po tržaških predmestjih in okoliških vaseh. Našo lepo pesem pa naj poneso tudi med beneške Slovence, kateri mu bodo gotovo hvaležni.
Prosvetno društvo <Igo Gruden» pa vošči, v Nabrežini krščenemu (oktetu*. plodno rast v novem letu in skorajšnje ponovno srečanje.
__________ Vaščan
Pianist Ernst Groschl v Nemškem kulturnem inštitutu
16. decembra je poteklo 200 let od rojstva Ludviga van Beethovna. Nemški kulturni inštitut je to obletnico proslavil z recitalom pianista Ernsta Groschla, ki je izvajal izključno dela velikega mojstra. Koncertni večer je bil zlasti zanimiv, ker je pianist v prvem delu sporeda igral na (Hammerklavier*. to je poseben tip čembala s kladivci, za katerega je Beethoven napisal nekaj skladb. V drugem delu koncerta pa je Groschel igral na mo-
deren klavir in s tem omogočil občinstvu zanimivo primerjavo med obema inštrumentoma.
Nemški virtuoz je na »Hammer-klavier* najprej zaigral Sonato v d-molu op. 31/2, ki jo odlikuje globoka dramatičnost. Prvi stavek je razigran allegro, katerega živahen, ritmičen potek povezujejo recitativi, ki odražajo skladateljeva čustva. Zelo značilen za Beethovna je 2. star vek Adagio, ki je poln zamaknjenosti in prazničnosti, brez vsdke mračnosti. Sledilo je šest Variacij op. 34 na izvirno temo, ki je zelo obsežna. Posamezne variacije učinkujejo skoraj kot samostojne skladbe, saj je vsaka napisana v svojem tonovskem načinu. Prvi del sporeda je Groschel zaključil s sedmimi Bagatelami op. 33. Skladatelj jih je napisal verjetno v različnih ustvarjalnih obdobjih, kar je razvidno iz dokaj raznovrstne težavnosti izvajanja. Vsaka izmed njih je umetnina zase.
Po odmoru je pianist zaigral Sonato v C-duru op. 53, ki je posvečena grofu Waldsteinu. Imenujejo jo tudi (Aurora*-himna radosti, vedrine in optimizma. Skladatelj, ki je v njej lepo izrazil veličino svoje glasbene zamisli, je v tehničnem pogledu polno izkoristil akustične možnosti novega klavirja. Za zaključek je bila na sporedu razgibana Poloneza op. 89. To izvrstno delo v obliki rondoja visoko prekaša tovrstne skladbe tedanjega časa.
Pianist Ernst Groschel je vse skladbe sporeda podal z veliko poustvarjalno silo. Igral je obenem občuteno in tehnično solidno izdelano. Njegova izvajalska sposobnost je prišla predvsem do izraza ob i-granju na (Hammarklavier*.
MD
Objavljamo tri prizore iz pastoralke v beneškem narečju (Naš božič*, ki jo je 26. t. m. uprizorilo beneško prosvetno društvo «Rečanj» v cerkvi v Lješah. To je bil obenem prvi nastop Benečanov z domačim dramskim tekstom in zato gotovo pomemben dogodek v narodnem osveščanju beneških Slovencev.
DEVETI PRIZOR (Bepi — Maria)
(Glasba poudarja, da se dejanje godi v nekem tujem mestu. Pet mesecev po poroki.)
Bepi: Že pet miescu smo tle, an šele mestno ušafal ne hiše kier bi mogli u mieru žiriet.
Maria: Ist na morem vic hodit na ure služit rta po družinah Za no malo oajta se nam rodi otrok: za tua me na ubedan uzame.
Bepi: Po userode sam uprašu če imajo dieto za te, an no maj-hamo kambro, pa nič mešam opravu.
Maria: Usak se veguori kar vie de čakam otroka. Oni riejo miat dieto nareto, ist pa na morem kar bi tiela diedat.
Bepi: An nie ubednega de ma no malo sarea do ne matere. Usak skarbi le sam za se.
Maria: Ist na skarbin za me. Če se nam rodi otrok priet ku ušafamo na striho, kam ga denemo? Zima je...
DESETI PRIZOR (Maria — Bepi — guardia)
Maria:: Duo gre?
Bepi: Muare bit na guardia od kamnina.
Maria: Paš koga gleda?
Bepi: Bomo hitro videl.
Guardia: Dobro ričer. Vi poznata Bepa Potrina?
Bepi: Sam ist Kaj zana rieč?
Guardia: Že vic miescu sta tle: živta, dielata z vašo ženo. Kuo je tiste de se niesta še nič zapisal an dinunrial de pulicija via kie živta an ki dielata? Za use tuole luošt na mest, rnuorta du nndesto it, cene zgubta use vaše pravice, an na bata mogli vic dieta ušafat.
Bepi: Vi mate ražon. Ma, sa zastopte de muoram dielat usadan. Potto še poznam na usieh leču. Al b’ na mogli še kajšan dan odluošt? Moji žen bo teškua iti du miesto tele dni...
Guardia: Preric sta že zamudil. Ku vas kličejo do na kamun, narfouj pametno je de gresta preča, čeme bo slaviš za vas. Tuole je use kar vam morem poriedat. (Pozdravi in odide).
Bepi: Ka imamo narest? Drie ure trema je dol do mresta.
Maria: Ku muarmo it, pujmo.
Bepi: čo puojmo jutro zguoda, more bit de oprav mo use tu an dan; an zvičer bomo nazaj doma.
ENAJSTI PRIZOR (Bepi — Maria)
(Instrumentalna glasba. Glavni osebi sta že v mestu. Bepi išče sobo za čez noč, ker se med dnevom ne moreta vrniti v vas, kjer delata).
Bepi:	Use sam pregledu. Usi alberghi	tle blizu	so	pur.	So
m’jal de	je po userode tatom. Tle	majo	senjam, zaitua se	na
rnore ušafat nega prostora za naju dva.
Maria: Preča bo tarna. Fonoc bo še buj hut mraz.
Bepi: Pujmo še kam gledat. Že ušafamo kajšmega de se ustni! čez nas. če na bo drogač, puojmo pa uoz miesta. Tam po navad žive družine od ddelucu. Kajšni so tu barakah. Če ne drugot tam nas bo kajšan sparjeu pod strdeho, za nuoč.
Maria: Pujmo počas, an Buoh naj nam pomaga...
Bepi: Ka na vid’ Buoh de za te buoge judi nie ankodar prostora?
Maria: Ne takua guorit. Buoh na mai človieka zapusti!
Bepi: Na zadnje, dok na videm kajšnega de nam pomaga... Maria: Muč, Bepdc. Boš videu de	bo še	buojš ku	se	troštamo.
Bepi:	Pozno je ratalo;... Al čuješ	ti, Ka	j' tuole?
Maria: Se mi pari de nieke zuome.
Bepi: Že ki oajta niesam ču zuonit... Pru čudno se m’ zdi... Maria: An še takole ponoc... Oh, Buoh nas previdi. Tafcua smo ratal duji, da na vemo vic še za praznike... Naco muora bit svet vičer; je Božic! Za tua zuone.
Bepi: Ja. ries je, ma za nas nie Božic ja.
Maria: Ist na viem kajšan bo naš Božic. Samuo tuole viem: je buojš de sami potarpmo, raj ku de stormo družim tarpdet. Drogač na pride dobrega na siviet. Kristus je za use tarpeu: mi tud smo jih puno preval. Za tua ist se troštam de počas usd judie bojo živied kupe, ku bratri med sabo.
Slovar manj znanih narečnih besed: šele — še
ušafaM — najti, dobiti cia — tja
po vse rode — povsod veguoriti — izgovoriti
de puli olja via kie živta — da policija ve, kje živita
luošt na mest — urediti
vi mate ražon — prav imate
leč — zakon
slaviš — slabše
ka imamo narest — kaj naj naredimo
tarna — tema
uoz miesta — ven iz mesta
ankodar — nikjer
se md pari — se mi zdi
duji — divji
prevatd — (po)izfcusitd
ooooooooooocxxxxx
OCXX5COOOOOOOOOOOC
Tako, dragi bralci, eno leto je zopet v kraj in jutri bomo vsi za eno leto starejši. To je prav gotovo za vsakega prijeten občutek, kajti vsi bomo včakali zopet eno leto več. Šampanjci bodo pokali in vsi si bomo voščili, naj bi bilo srečno, zdravo, uspešno itd. in vsi si bomo dali ritualni in tradicionalni polnočni poljubček. Ob tako pomembnem prehodu iz enega leta v drugo si bomo, naravno, privoščili vsi vsaj dva dni praznika. Edine žrtve teh dni so poštarji, ki so v poštnih uradih dobesedno zakopani v kupe pisem in dopisnic z naj lepšimi voščili.
Pa tudi to preteklo leto nismo prespali. Kolikor se spomnim, smo si vsi želeli naj bi poleg zdravja in vsaj prepotrebnega denarja za življenje uživala tudi na svetu mar. Vsem na svetu se ta želja, žal ni uresničila. Beli golobček frfota, leti iz kontinenta na kontinent, iz ene države v drugo, veliki državniki so tudi ob začetku preteklega leta naslovila na ljudi dobre volje poslanice, v katerih so jim želeli mir. Ne vem, ali ga sami niso želeli ali so svetu govorili neresnico. Skoro si ne upam reči, da so lagali, kajti ta trditev je po zakonih kazniva.
Kako naj uberemo šaljivi ton pisanja, danes, ko gori na vseh kontinentih in ko nedolžni ljudje, žene in otroci in vsi, ki se bore za pravico, umirajo in prestajajo vojno gorje, ko tolikšnemu ljudstvu padajo na hiše in na glave
IZ LETA V LETO
me#. Ljudje so začeli z ugrabitvami diplomatov in nasilnim preusmerjanjem ponosnih letal. Kaže, da je poklic diplomata postal nevaren. Človek ima vtis, da postaja Pra-
v leto dražji in za navadnega smrtnika že nedostopni.
V tem letu smo zgubili tudi velikega moža de Gaulla. O njem smo skraja tudi slabo mislili, toda ko smo videli,
uspehov, zdravja in da bi učakali končno vse tiste pra-
OOOOOOOOOOOOOOOOC
OOOOOOOOOOOOOOCOC
vice kot polnovredni in enakopravni slovenski državljani.
vica nasprotno s pričakovanjem, čedalje večja sirota. Spomnimo se le sindikalnih agitacij pri nas, uporov delavstva v Španiji. Celo na Po-
V
7

novoletna darila v obhki homb namesto kruha in obleke in ko na tem našem ovalnem planetu izbijajo vulkani ognja, vojne in upora prav gotovo ne zato, ker bi bili srečni in zadovoljni ali pa ker bi si tega želeli.
Najbolj tragičen in boleč primer vietnamskega ljudstva, angolskega ljudstva, južnoameriškega in arabskega sveta ter upora Baskov v Španiji. Ne gre pa ne gre. Ne pomagajo ne poslanice in ne pogajanja. Človeštvo ne najde mini. In vendar ne moremo trditi, da se ne dvigamo na področju civilizacije. V tem letu smo napredovali in uvedli čisto tako imenovane «nove prije-
ljskem je nekaj zaropotalo in mi, ka smo miroljubni in se berimo za človeško dostojanstvo slehernega človeka, si moramo želeti, da bi le ta
na svoj račun.
Celo narava, ki je sicer tako lepa, nam je v tem letu pokazala grd pogled in zakrivila katastrofalno gorje v Pakistanu ter potrese v Turčiji in še kje. Toda človek, ta nemimi človek, kljub vsemu stremi nenehno navzgor In sili v Mluno sanjavo« .in vedno nekai na njej išče. Naposled “BcTiTOra TS*»Wljitrt THBRflir kamenčki, ki se pomalem celo potijo. Še najbolj korajžen je ruski Lunohod, ki se Je kar preselil na Limo in se sprehaja, meni nič tebi nič, po Luni kot po ak vedo tu. Da-nekern piše v svojih ((Spominih na prihodnost«, da bomo čez sto let potovali na Luno kar z velikimi ladjami Škoda, da smo se rodili prezgodaj, kajti en tak prijeten izlet bi si vsi gotovo radi privoščili. Saj takrat bodo na Luni že veliki hoteli in bazeni, ki bodo morda cenejši kot naši na Zemlji, ki postajajo iz leta
da je rešil Francijo prvič, pa drugič, pa tretjič, pa četrtič, smo dobili do njega vendar rešpekt, čeprav smo ga v časopisih sveta toliko karikirali.
Ko že delamo neke vrste bilance, ne moremo preko škan-dalčkov, ki smo jih sami nakuhali in ki so po vsem svetu imeli zelo slab odmev Mislim na preklicana obisk predsednika naše prijateljske sosede maršala Tita. Ta škandal ček bi nam bilo to leto lahko prihranilo. Toda kaj, ko smo se ustrašili skupinice vandalskih pobalinčkov, ki so priredili celo v našem mestu neke vrste vandalskega pohoda na Rim, oprostite pomoti, na Slo vence in jih pretepli Moj politični svetovalec Jape me je v lepem kontovelskem nareč ju, ki ga ne znam oponašati, vprašal, kdo jim je pravzaprav da! dovoljenje za to ((Vandali.iado« Naravno mu nisem znal odgovoriti, kei ni sem doma v diplomaciji in v državnih poslih Jape je pristavil, da bi jih žiher tržaški trgovci morali pretepsti, kljub temu, da se je zdelo, da jih «organi javne varnosti« celo ščitijo.
H koecu še spodbudno be sedo Torej stopamo zares v novo leto 1971 Naj bi nam zares bilo tudi srečno, polno
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje i tvojimi tovorno-potniškimi ladjami:
redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko tet nudi prevoze po vtem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8 000 do 18 000 ton nosilnosti
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
■SPLOŠNA PLOVBA* - Piran Župančičeva ul 24 in na naš«-agente po vsem svetu Telesi: 341 22 Vu Plovba 341 23 Vu Plovba
Telegrami Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73 477
Naj bi leto 1971 Mio malo krajše od preteklega leta, zato da bomo kmalu učakali leto 1972, potem 1973 in še mnogo, mnogo srečnih let. To vsem bralcem žela Primorski dnevnik in pisec teh vrst R. H.
m
m
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA UR 600.000.000
VPLAČANIH LIR 3UQ.uUU.UQU
TRST - inrCA PABTO FTLZI ŠT telefon St. 38-101. 38-045
BRZOJAVNI NASLOV' BANKRED

P.»5»-“i==T=	-•=; SKs

FOMTRI
SVVISS MflDE
Ul. San Lazzaro 8
TRST - TRIESTE tel 36-308
VOŠČI VSEM MNOGO LEPIH USPEHOV V NOVEM LETU 1971
+ ***
CINGHIALPELLI
S. n. c.
TRST
Via Donota 1 - Telef. 36-556
Koristnikom naših uslup želimo plodno novo leto 1971

SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA PRAVNA OSEBA EMONE LJUBLJANA
LJUBLJANA, Titova 10
Telefon:
Telex:
Telegram:
24 601/607 24 616/619 31254 YU SLON SLON LJUBLJANA
UVOZ IN IZVOZ SUROVIN IN STROJENIH KOŽ
VOŠČI VSEM PRIJETNO IN SREČNO NOVO LETO 1971
Hotel A kategorije z modernim komfortom v strogem centru mesta. Klasična restavracija s prvorazredno mednarodno kuhinjo. Narodna1 restavracija «Klet Slon* £ tipično -dekoracijo, s slovenskimi in jugoslovanskimi specialitetami. Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Kavama z godbo, odlična slaščičarna, senčnat vrt. Ba-strč Slon z delikateso, ekspresom in snaok barom. Globtour potovalna agencija. Lepo urejeni klubski prostori in banketna dvorana za konference, sprejeme, slavnostna kosila, cocktail parties in razne prireditve. — Menjalnica v hotelu. — Sedež sekcije barmanov Jugoslavije.
APERTO DUR ANTE TUTTO L’ANN0 GANZJAHRIG geoffnet OPEN ALL SEASONS OUVERT PENDANT TOUTE L’ANNE
VODOVODNI INŠTALATER
-
ZOBEC BOGOMIL
BOLJUNEC 195
želi
leto
svojim
1971
klientom in prijateljem srečno in uspeha polno novo
casino
ljubljana
! ROLLETTE - BLACK JACK ET QUARANTE
— CHEMIN DE FER - TRENTE
Slovenija avto
EXP0RT- IMPORT TEHNIČNA TRGOVINA SERVISI
LJUBLJANA - PREŠERNOVA 40
Horoskop za leto 1971
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
.... Za vas bo letošnje leto zelo pestro, zanj bodo značilne vesele novice pa tudi nekaj težav, proti katerim se boste morali oborožiti z optimizmom. V poslovnem življenju bo prišlo do globljih sprememb, ki pa bodo vam v prid, če jih boste znali sebi primemo izkoristiti. Družbeno življenje bo precej razgibano, vendar vam bo tudi tu potrebna previdnost na vsakem koraku. Primerno bo, da se v tem letu posvetite z večjo vnemo družinskemu življenju in problemom, ki jih to prinaša, da boste bolj zadovoljni s seboj.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.)
<raii« tercar»ii"i*	Če boste znali krotiti svoj značaj,
‘ ‘	Ažfl tako da vas ne bo vznemirjala
'**“ vsaka najmanjša stvar, bo letošnje leto uspešnejše kot je bilo lansko.
____	Doživeli boste nekaj zadoščenja v
družini, kar vas bo navdalo s pre-4«	llezll pričanjem, da ni bilo vaše dose-
danje delo zaman. Seveda ne smete pričakovati v prihodnosti samo veselih dni, kajti težav ne manjka in jih tudi v bodočnosti ne bo manjkalo, vendar se morate potruditi, da jih boste znali prijeti s pravilne strani, tako da ne bodo zavirale vaše dejavnosti.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6)
Letos bo prišlo do odločitve, zaradi katere boste morali začeti z resnejšo dejavnostjo ali pa se prepustiti manj pomembnemu delu.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.)
it*	V življenju ni mogoče vedno do-
biti vsega, kar si človek želi, zaradi tega se boste morali zadovoljiti tudi z majhnimi uspehi. Vaša prirojena živahnost vas bo bodrila tudi v težavnejših trenutkih, ko se boste morali zanesti predvsem sami nase ali celo tolažiti druge. Vendar niso vse težave škodljive, pomagale vam bodo, da boste bolj u-trjeni proti morebitnim napadom od zunaj. Največ zadoščenja boste imeli v družini, najavlja pa se vam tudi razveseljiv poslovni uspeh, ki vas bo navdal z novim pogumom.
STRELEC
$*fHt9ril»
(od 23. 11. do 20. 12.)
Ko boste ob koncu leta delali obračun, se predvsem [»mudite pri razmišljanju o družini, od katere ste se precej oddaljili in jo zane-imarili. Večja občutljivost na vseh ,področjih bi vam bila prej v korist kot v škodo in bi vas obvarovala pred nadaljnjimi zahajanji na stranpota. Obnovite tudi prijateljske vezi, na katere ste v zadnjem času preveč pozabljali, človek nikoli ne ve, koga bo še potreboval. Potrebno vam je več odgovornosti, ki vam bo izpolnila življenje in vas navdala z zadovoljstvom.
VODNAR
4qturiu».
Clir|«
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)
Skušajte nekoliko spremeniti svoje delovanje, se v tem ali onem izpopolniti in se učiti na svojih napakah, ki so jih opazili celo drugi. Predvsem se ne ženite preveč, kot ste to delali doslej, kajti vedno bolj vam je potreben počitek. S sodelavci boste vedno bolj zadovoljni, kar bo ugodno delovalo tudi na vaše splošno počutje. Mlajši so do vas zaupljivi, prav zaradi tega pa morate paziti, da ne boste z neprevidnostjo tega zaupanja razočarali. Spomladi in jeseni nekoliko bolj pazite na zdravje.

KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.)
Če boste znali biti optimist, vas težave, ki jih prinaša življenje, ne bodo preveč potrle. Družinsko življenje se bo bolj uravnovesilo, kajti v krogu domačih bo zavladalo ve dro vzdušje, ki so si ga vsi člani že dolgo želeli Krepko se odločite za spremembo v poslovnem življenju, da vam pozneje ne bi bilo žal, ker ste bili neodločni Nasveti drugih mnogokrat Domagajo. največkrat pa se mora človek odločiti sam Z zdravjem boste v splošnem zadovoljni.
(od 21. 1. do 19. 2.)
Letos vam bo leto prineslo neki dogodek, zaradi katerega boste v začetku precej zaskrbljeni, kasneje pa bo vse šlo po starem redu. Skušajte brzdati svojo vnemo in preden začnete z delom, dobro premislite, da se ne boste kasneje kesali zaradi svoje neučakanosti. Začetni meseci bi znali biti kritični za vaša čustva, tudi tu vam bo potreben premislek in za tem trdna odločitev, pa bo šlo vse v najboljšem redu. Za vaše zdravje bo najbolj kritični čas začetek jeseni.
RIBI (od 20. 2. do 20- 3.)
•fcifc«	Mlajši bodo vsestransko zado-
voljni s svojimi dosedanjimi odločitvami in načinom življenja, pa žiti pa se bodo morali za naprej pred pretiranim navdušenjem, da si ne bodo pokvarili dosedanjih uspehov Vsi, ki so rojeni pod tem znakom, bodo morali biti bolj strpni do oseb, s katerimi živijo, kajti le tako bodo ohranili mir v svojem okolju. V splošnem bo življenje potekalo do že ustaljenem tiru, le nekateri bodo na svoje rame morali sprejeti nekatere večje odgovornosti.
S svojimi trgovinami in poslovalnicami v Ljubljani. Kranju na Jesenicah, v Domžalah, na Vrhniki, v Krškem, Kopru, Slovenskih Konjicah. Mariboru, Rijeki. Beogradu. Portorožu Logatcu, Krškem. Celju. Šempetru, Velenju, Brestanlrl Ptuju. Rogaški Slatini, Slovenj Gradcu, Mozirju in Novem Sadu.
SPOŠTOVANE ODJEMALCE IN POSLOVNE PRIJATELJE OBVEŠČAMO, DA BOMO V JANUARJU I971 ODPRLI NOVO \VTOMOBILSKO HIŠO V LJUBLJANI, NA CELOVŠKI ST. 150
Svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem vošči kolektiv prijetno 1971. leto.
Q4lusm< (V ritni
1.10! j
Tudi na materialnem področju se vam najavljajo srečna naključja, ki vam bodo prinesla precejšen dobiček, vendar morate paziti, da ne boste zahtevali preveč Pomladansko vzdušje bi vam znalo nekoliko poslabšati razpoloženje, ki bo sicer vseskozi zadovoljivo, toda pomisliti morate, da so to težave prehodnega značaja, na katere se kmalu ne boste več spomnili.
RAK

(od 22. 6. do 22. 7.)
Zvezde so vam naklonjene in vaša. dejavnost bo bogato poplačana. Seveda boste morali ob koncu leta temeljito pregledati svoje dosedanje delovanje, da bi še v bodoče izognili še nekaterim doseda: njim napakam. Kar se tiče čustvenega življenja, boste vsestransko zadovoljni, kajti dosedanji nesporazumi se bodo izgladili in začelo se bo novo obdobje. V trenutkih neodločnosti se oprite na svojo zdravo razsodnost in se ne prepuščajte preveč le naključjem. Ni izključeno, da boste morali nekajkrat obiskati zdravnika.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.)
Doslej ste se preveč vdajali sanjarjenju, zato da bi bilo novo leto uspešnejše pa se skušajte sedaj objektivno vživeti v stvarnost, ki vas obkroža To vam bo pomagalo na vseh področjih vašega delovanja, pa tudi razočaranja bodo manjša, če boste nanje že deloma pripravljeni. Pri tem ne »mete zahtevati, da bi bili pri vsaki stvari prvi, včasih je umestnejša zadržanost. V poslovnem življenju bo prišlo do preobrata, ki pa vam ne more škoditi, če ne boste začeli pomilovati samega sebe.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.)
Novo leto prinaša s seboj veliko uspešnih zamisli, ki pa bodo zahtevale, da se precej potrudite. V glavnem bo leto polno zadoščenja, z manjšimi živčnimi obdobji, ki pa ne bodo pretirano vplivala na vaše splošno počutje. Vse ne bo šlo gladko, pripravljeni boste morali biti tudi na nekaj težav, toda dobra volja vam bo pomagala, da se jih boste v najkrajšem času znebili Imeli boste nekaj zadoščenja, ki bo bolj moralnega kot materialnega značaja, vendar vam bo pomagalo, da uspešno nadaljujete dejavnost.

— •:: ni^ii mir^::::^
!
j
J
JADRAN - SEŽANA
IMPORT-EXPORT
s svojimi obrati MARMOR
SKLADIŠČA in TRANSPORT
Svojim poslovnim prijateljem in sodelavcem vošči kolektiv min in prosperitete v novem letu 1971

LETOŠNJI TRADICIONALNI IZLET «PRIMORSKEGA DNEVNIKA»
Od I do 6. junija 1971 z avtobusi v svetovno znane kraje Avstrije
Ogledali si bomo predvsem pokrajino okoli Solnograda ter obiskali Badgastein, Zeli am See, Bad Ischl in Vrbsko jezero, kjer bo srečanje s Korošci
V znak protesta proti procesu v Burgosu in v znak solidarnosti z baskovskimi rodoljubi smo za letos namenjeni izlet v Španijo odpovedali.
Zato bo naš prihodnji obisk namenjen Avstriji in sicer tistim predelom, ki so sicer svetovno znani, a iz našega mesta relativno težko dostopni in večini naših čitateljev nepoznani. V mislih imamo Solnograd (Salzburg) z okolico, mesto in pokrajino bogato kulturnih spomenikov in čudovitih naravnih lepot.
Solnograd je rojstno mesto Wolfganga Amadeusa Mozarta in prav njemu se mora zahvaliti, da je danes tako znano v svetu. Salnograški festival, ki se prireja že več kot štirideset let, privablja vsako sezono na tisoče in tisoče ljubiteljev glasbe z vseh kontinentov sveta. Sam festival pa bi bil premalo za tako petične goste, če ne bi mesto imelo tudi drugih zanimivosti, ki goste zadržujejo v njem in če ne bi imelo take Okolice, ki jo upravičeno imenujejo — raj na zemlji.
Solnograška okolica je podobna naši Gorenjski. Visoke Ture na jugu jo zapirajo proti Tirolu in Koroški, na zahodu meji z Nemčijo, na vzhodu pa s štajersko in Gornjo Avstrijo. Alpske doline in prostrane ravnine, ki se raztezajo zlasti ob reki Salzach, nenehno spreminjajo videz pokrajine, ki je posejana z gozdovi, potoki, jezeri, vmes pa ždijo majhne vasice in večji trgi v značilnem slogu. Tu so mesteca, ki imajo svetovni sloves in ki privablja-jo pozimi in poleti najbolj pe-
SALZBURG — SOLNOGRAD: POGLED NA DEL STAREGA MESTA IN NA GRAD
tične goste: Badgastein, Bad-Hofgastein, Zeli am See, Bischofshofen, St. Wolfgang, Bad Ischl in druga.
Toda pustimo opis ob strani In poglejmo, kako bo potekal naš izlet, ki bo trajal od 1. do
6.	junija 1971. Pripominjamo, da je to le okvirni program, ki se bo lahko morda v kakšni malenkosti spremenil, vendar bo ohranil svoje karakteristike.
1 JUNIJ 1971 (torek): zju-1 torej bilo v enem od obeh na-traj odhod z avtobusi iz Trsta I vedenih krajev. Tu naj omeni-
ta okolice preko Vidma ta Trbiža do Beljaka v Avstriji. Kosilo. Takoj po kosilu nadaljevanje poti na Solnograško in sicer ali v Zeli am See preko Velikega Kleka (Grossglock-ner), če pa vremenske razmere tega ne bi dopustile, skozi predor od Malini tza do Badgas teina. Večerja ta prenočevanje bi
SLOVITO LETOVIŠČE BADGASTEIN
mo, da bo pot izredno zanimiva, saj bi nas v prvem primeru povedla na višino 2.500 metrov, v drugem primeru pa bi avtobuse naložili na vlak, ki bi nas skozi masiv Visokih Tur popeljal do Boeckstedna ta tu je le še nekaj kilometrov do Badgastetaa.
2.	JUNIJ 1971 (sreda — praz nik): Program za ta dan je odvisen od prenočevanja, če bomo stanovali v Zeli am See, tedaj si bomo dopoldne ogledali mogočno Tursko hidrocentralo s sistemom visokoalpskdh jezer ter največje slapove v Evropi: Krimmler-Faelle, ki prosto padajo z višine 380 metrov!
Če pa bbmo stanovali v Badgas teinu, tedaj si bomo dopoldne ogledali Zeli am See ter korita Kitzloch pri Taxenbachu.
Po kosilu bomo nadaljevali pot v Solnograd, kamor bomo prišli popoldne. Razmestitev po hotelih, večerja in prenočišče.
3.	JUNIJ 1971 (četrtek): Polni pensfan v hotelu. Dopoldne sa bomo ogledali mesto pod strokovnim vodstvom in sicer katedralo, festivalno palačo, palačo MirabeU, trdnjavo Hohen-salzburg, Mozartov muzej ta druge zanimivosti. Popoldne pa bomo napravili izlet v Zvezno republiko Nemčijo ta sicer v Berchtesgaden, kjer Je imel Hitler svoje «orlovo gnezdo«.
4.	JUNIJ 1971 (petek): Polni pension v hotelu. Dopoldne prosto, popoldne pa izlet v Halleta ta z žičnico na Duermberg, kjer so znani rudniki soli. Tu sd bomo ogledali rudniške naprave ta se z drčo spustili po rudniških rovih v prostorne podzemeljske dvorane. Izlet bo izredno zanimiv ta bo vsem ostal v neizbrisnem spominu.
5.	JUNIJ 1971 (sobota): Po zajtrku v hotelu se bomo od-
peljali v Salzkammergut, j krajino deseterih jezer. To je čudovita dežela, ki si jo je cesar Franc Jožef izbral za svojo rezidenco. In prav v Bad Ischlu, kjer je bila cesarska palača, bomo imeli kosilo, potem pa se bomo preko Leobna od pel j a-11 na Vrbsko jezero, kjer bo večerja ta prenočišče v hotelih.
6. JUNIJ 1971 (nedelja): Zajtrk ta kosilo v hotelu. Dopoldne prosto, popoldne pa srečanje s Korošci. Pod večer odhod avtobusov proti Trstu s prihodom domov okoli 22. ure.
To je torej ofcvimi program našega letošnjega tradicionalnega izleta. Cena izleta je 46.000 lir na osebo ta vsebuje vse u-sluge, ki so navedene v programu. Morebitna doplačila za enoposteljne sobe ali pa za sobe s kopalnicami bodo javljena kasneje. Vsak udeleženec mora imeti svoj potni list ali pa veljavno osebno izkaznico, ki zadostuje za prehod meje.
Prijave sprejema, kot običajno, uprava našega lista v Ul. Mantecchi 6. soba štev. 23, ta sicer med 9. ta 14. uro od 2. do 16. januarja 1971. Ob vpisu je treba vpračati po 15.000 lir na osebo, ostalo pa v mesečnih obrokih do 15. maja 1971. Do tega dne se lahko že prijavljeni čitatelji izletu odpovedo, po tem datumu pa morajo na svoje mesto dobiti nekoga drugega, sicer bodo izgubili akontacijo.
Naša uprava sprejema tudi prijave za izlet v Kenijo, o katerem poročamo na drugem mestu. Za ta izlet je treba vplačata ob prijavi 100.000 Ur, ostanek pa do 24. aprila 1971. Tu moramo še posebej poudariti, da se zaradi drage vožnje lahko izlet odpove najkasneje do 25. marca, sicer se izgubi akontacija v celoti. Lahko pa se odpovedano mesto nadomesti z drugo osebo, seveda če je dovolj časa za ureditev dokumentov ta za cepljenje.
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Pomembna mariborska kulturna jubileja
Dva pomembna kulturna jubileja sta se nedavno zvrstila v Mariboru: 50-letnica prve likovne razstave in 20-letnica obstoja založbe Obzorja. Mariborčani so oba jubileja proslavili s primernimi svečanostmi, ki so v obdravskem mestu vnesle resnično praznični u-trip v njegovo, v zadnjem času, zelo razgibano kulturno življenje.
Jubilejna retrospektivna razstava v mariborski Umetnostni galeriji je v dveh delih prikazala 50-letno likovno ustvarjanje umetnikov med dvema vojnama, ki so delovali v Mariboru in njegovem okolišu in obdobje po drugi svetovni vojni do današnjih dni.
Prvi likovni razstavi leta 1920 v Mariboru je bil pokrovitelj danes že legendarni general Maister, ki se mu slovenska javnost mora največ zahvaliti, da je po končani prvi svetovni vojni Maribor o-stal slovenski.
Leta 1920 so mladi slovenski likovniki osnovali umetniški klub Grohar, ki je bil prva organizirana skupina mariborskih umetnikov. Po šestih letih obstoja se je zaradi generacijsko nazorskih in gmotnih težav klub razšel. Umetniki so spet neorganizirano posamično razstavljali in delovali, dokler niso leta 1931 ustanovili umetniški klub Brazda, ki je deloval vse do pričetka druge svetovne vojne. Tudi v Brazdi so bili združeni umetniki različnih umetniških struj in nazorov, vendar je prav ta raznolikost omogočala tudi Mariborčanom vpogled v vse umetniške smeri, ki so tedaj vladale v evropskih deželah. Če prištejemo sem tipanja posameznih umetnikov do konca vojne je prvo obdobje trajalo točno 25 let, kot je bilo dolgo tudi drugo petindvajsetletno obdobje. Porajala se je nova umetnost, zrasli in doštudirali so novi umetniki, ki so v dosedanje drugo obdobje vnesli novega duha in ga ponesli tudi v širši svet. Ni malo umetnikov v predelu slovenske Štajerske, ki slove izven meja naše domovine in dosegajo mednarodna priznanja in nagrade. In tako smo ob jubileju prisostvovali razstavi, ki je skušala v danih možnostih v zaokroženi obliki prikazdti raznoli-
kost umetniškega ustvarjanja v obeh, za mariborski umetniški razvoj tako značilnih obdobjih petdesetih let z deli slikarjev in kiparjev, ki so bili člani klubov Grohar, Brazda in sedanjega pododbora društva slovenskih likovnih umetnikov.
Z zgodovinskega stališča velja predvsem omeniti podooe, ki so bile razstavljene že na prvi mariborski razstavi leta 1920. To so: Portret matere olje Viktorja Cotiča, Sneženke, olje Avguste Šant-love mlajše, akvarel Koroška kmečka hiša Špelce Mladičeve in Montmartre, akvarel Anteja Trstenjaka, ki je umrl, žal, med sedanjo jubilejno razstavo nekaj dni po otvoritvenih svečanostih.
Dela povojnih umetnikov dokazujejo, da sedanji pododbor slovenskih likovnih umetnikov v Mariboru prav tako združuje likovnike zelo različnih smeri od zmerno realistične, impresionistične, surealistične do abstraktne futuristične. Razvoj omogoča sedanji jubilejni razstavi odličen pregled dela domačih ustvarjalcev v odnosu do vsesplošnega umetniškega razvoja v Jugoslaviji in v svetu.
Medtem ko umetniško razstavo še nadalje obiskujejo ljubitelji likovne umetnosti, se je približal dan 20-letnice obstoja mariborska založbe Obzorja, ki je v tem času izdala tisoč knjig. Prav tisoča knjiga Krst pri Savici sovpada s 176-letnico Prešernovega rojstva. V ta namen je bila odprta v prostorih salona Rotovž razstava doslej izdanih kn jig založbe Obzorja. Zanimiv in lep je pogled na razstavljeno književno bogastvo tisočih knjig, zlasti še, ker je med njimi izredno veliko število izvirnih slovenskih del. Založba Obzorja, katere ravnatelj in glavni u-rednik je prof. Jože Košar, se namreč načrtno ukvarja z izdajanjem knjig v pretežni večini slovenskih avtorjev. S tem izpričuje svojo najpomembnejšo nalogo, ki jo posveča slovenski literaturi vse od klasike do sodobnikov, od leposlovja in publicistike. Prav zato mariborska založba Obzorja zavzema na slovenskem kulturnem področju vodilno vlogo v posredovanju domačih pisateljev.
EMli. FRE' IH
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiinniiiiliBniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V SODELOVANJU PRIMORSKEGA DNEVNIKA* Z ETNOGRAFSKIM MUZEJEM
Z letalom v. Nairobi in Mombaso od 27. aprila do 5. maja 1971
V devetih dneh si bodo izletniki lahko dodobra ogledali Kenijo, spoznali tamkajšnja plemena in se seznanili z afriško favno in floro
CENJENIM KUPCEM IN POSLOVNIM
PRIJATELJEM MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1971 ŽELI:
ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE
LJUBLJANA
SREDIŠČE NAIROBIJA, GLAVNEGA MESTA KENIJE
RAVNE
ŽELEZARNA RAVNE
m
store
		
R—"TTT



ajgŠBjc-aai
•jiSisriii
Kenija je dežela v vzhodni Afriki, ki je prav gotovo najbolj privlačna za turiste. Udeleženci našega potovanja pa bodo videli najbolj zanimive in najlepše predele Kenije, od glavnega mesta Nairobija do jezer Nakuru in Naivasha, do številnih znamenitosti in lepot krajev ob Indijskem oceanu. Spoznali bodo tudi več tradicionalnih kenijskih plemen, njihove plese, njihovo umetnost, način njihovega življenja. Videli bodo tudi izredno bogat afriški živalski svet in slikovito pokrajino od Visoke bele planote do največjega svetovnega parka Raft Valleya in dalje do koralnih čeri in otokov v Indijskem ooeanu. Tudi tokrat bo vodil potovanje dober poznavalec Afrike in predvsem še Kenije, ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja dr. Boris Kuhar.
Fotovane bo od 27. aprila do 5. maja 1971. To je čudovita kenijska jesen. V Nairobiju in na Visoki planoti bo v tem času klima kot pri nas junija, ob morju pa bo tudi minila že najhujša vročina, tako da bo tudi za naše klimatske razmere ugodna klima.
Program potovanja:
1.	dan — 27. APRILA: ob 9. uri odhod z letališča Ljubljana (Brnik), pristanek v Kairu in Khartumu, ob 18. uri po našem času prihod v Nairobi, namestitev v hotelu Am-bassadeur, komfortni hotel v samem središču mesta.
2.	DAN — 28. APRILA: Ogled mesta Nairobi, ki je prestolnica Kenije in šteje skoraj pol milijona prebivalcev. To je moderno mesto, vse mesto je kot en sam park. Na tem ogledu je na vrsti najprej obisk arboretuma, tu je v vzhodni Afriki največja zbirka afriških in eksotičnih dreves in grmičevja. Nadalje
najlepše urejenih parkov na svetu. Udeleženci bodo obiskali Nacionalni muzej s starimi, bogatimi, narodopisnimi zbirkami vseh 47 plemen, ki živijo v Keniji, zanimivimi prazgodovinskimi zbirkami vzhodne Afrike in z najbogatejšo zbirko živalstva Afrike. Obiskali bodo tudi kačjo farmo s primerki vseh plazilcev vzhodne Afrike (kače, kuščarji, stoletne želve) itd. Na koncu sl bodo ogledali še bazar in trg s prodajalnami ter obiskali Veliko mošejo.
Popoldne ob 15. uri obisk Nacionalnega parka pri Nairobiju, ki je eden izmed največjih in najbolj zanimivih rezervatov afriške divjadi. Tu živijo prosto, na velikanskem prostoru skoraj vse živali Afrike, od žiraf, bivolov, številnih vrst gazel in opic do podvodnih konj in levov.
3.	DAN - 29. APRILA: Ekspedicija do največjega ptičjega rezerv vata na svetu, do jezera Nakuru, kjer je več kot dva milijona flamingov. Nato obisk jezera Naivasha, kjer je rezervat za pelikane (čez milion pelikanov). Spotoma si bodo lahko udeleženci ogledali znamenito kenijsko Visoko planoto in Rift Vailey, velikanske farme z nasadi kave, čaja in banan, domačinska naselja Kikujev in Masajcev,
Zvečer night safari v tipični afriški nočni lokal.
4.	DAN - 30. APRILA: Nairobi, po želji skupen obisk galerij, mož nosti za nakupe, lovci imajo mož nosti za lov, za lovski safari, ostali pa tudi možnosti za poseben izlet na Mount Kenyo do znamenite lodže igralca Holdna.
5.	DAN — 1. MAJA: Zjutraj ob 7. uri odhod z letalom v Mombaso, namestitev v hotelu Whispering
bomo delali izlete ter manjše enodnevne ekspedicije.
Mombasa, dobrih 450 kilometrov je oddaljena od Nairobija, je staro arabsko pristaniško mesto ob Indijskem oceanu. Danes, razen A-rabcev, prebivajo v njem še Indijci in Črnci. Tu si bodo potniki ogledali staro pristanišče, kjer še vedno pristajajo jadrnice iz Indije, Rdečega morja in Perzijskega zaliva, utrdbo Fort Jesus, ki so jo zgradili Portugalci v 16. stoletju, danes pa je v njej muzej v spomin na vstaje in trgovino s sužnji, s prikazom zgodovine vzhodne obale Afrike. Obiskali bomo hindujski tempelj in vasico, kjer izdeluje pleme Akamba maske in kipce. Spotoma si bodo o-gledali vasi plemena Giriam, plemena, ki je še do danes ostalo zvesto svojim starim šegam in navadam. V hotelu so možnosti za kopanje v bazenu in Indijskem oceanu, ogledi koralnih grebenov in možnosti za ribolov.
6. DAN — 2. MAJA: Možnosti za izlet v Malindi, staro kenijsko pristanišče, ki je danes znan turistični center, ogledi koralnih otokov in o-biski domačinskih vasi in starega arabskega izumrlega mesteca Gedi.
ogled mestnega parka, ki je eden|Palms. Tu ostanemo 5 dni in od tu
7.	DAN — 3. MAJA: Ogled Mombase — možnosti za nakupe lesene plastike, kipcev in mask, poceni nakupi živalskega krzna, poldragih kamnov in indijske svile.
8.	DAN - 4. MAJA: Kopanje, ribolov, po želji poldnevni ali enodnevni izlet v bližnji Tsavo park, ki je največji rezervat divjadi v vzhodni Afriki (17.000 slonov).
9.	DAN — 5. MAJA: Ob 15. uri po lokalnem času odhod iz Mombase, spet preko Khartuma, Kaira, prihod v Ljubljano okrog 20. ure zvečer.
Cena za prevoz z letalom, popolna oskrba (stanovanje in hrana) v prvovrstnih hotelih ter za omenjene izlete razen Mount Kenye, Ma-lindija in Tsavo parka je 221.500 lir. Potrebni dokumenti: veljavni potni list rumena knjižica — potrdilo o cepljenju proti kozam, rumeni mrzlici in koleri.
Potovanje organizira in strokovno vodi Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane, ki je doslej priredil že več uspelih potovanj v Kenijo, tega prireja pa v sodelovanju z uredništvom «Primorskega dnevnika*.
BOTANIČNI PARK
ARBORETUM PRI NAIROBIJU
(Vse loto M. Magajna)
Pogled nazaj na dogodke in osebnosti minulega športnega leta
\ I len 19711 Stalil siiri amin prvenan I
JANUAR
V novem letu smo bili takoj priče »elektronskemu matchu» med preminulim Rockyjem Marcianom in Cassiusom Clayjem, ki se je končal z zmago Marciana s k. o. Bil je na sporedu v tem mesecu tudi resni dvoboj za svetovni naslov welter junior kategorije med Arcari-jem in Adiguejem. Zmagal je Arcari. Prijateljska mednarodna košarkarska tekma med Jugoslavijo in Italijo je bila nekak prolog za svetovno prvenstvo v Ljubljani. Jugoslavija je Italijo premagala brez večjih težav. Naš urednik Gorazd Vesel je na italijanskem smučarskem prvenstvu za novinarje, kljub zelo hudi konkurenci, osvojil prvo mesto v kombinaciji. Med množico smučarskih tekmovanj je bilo na
sporedu tudi tekmovanje za »Zlato lisico* na Poharju, kjer je prvo mesto osvojila Američanka Barbara Cochran. Po zmagi nad Pagni-nom je odbojkarska ekipa Bora imela zelo lepo priliko, da doseže sam vrh lestvice italijanske B lige, kar je na žalost zapravila s porazom v Modeni proti Minelliju. S tem srečanjem so borovci dokončno zapravili sleherno možnost za napredovanje v višjo ligo. V Mehiki so izžrebali izločilne skupine za finalni del svetovnega nogometnega prvenstva.
FEBRUAR
Svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah ni prineslo Italijanom pričakovane kolajne. V Groednu je namreč Gustav Thoe-ni startal dokaj slabo in nato padel. Na juspešnejši so bdili tudi tokrat Francozi ki so odnesli kar 3 zlate, 5 srebrnih in 4 bronaste kolajne. Še večje zmagoslavje pa so slavili Sovjeti na svetovnem smučarskem prvenstvu v klasičnih ddscipMnah v Vysokih Tatryh na „	češkoslovaškem. Premagali so sbo-
VALGARDENA*GRČDEN raj vse najboljše skandinavska
smučarje in odnesli 8 zlatih, 3 srebrne ter 4 bronaste kolajne. Naši najrnlajši smučarji in sankanji so imeli svoje tekmovanje na Pesku, ki je zelo lepo uspelo. Tudi Križanka Nadja Košiutova je pripravila lepo presenečenje a svojo

zmago v veleslalomu v Saurisu. Ob koncu prvega dela nogometnega prvenstva tretje amaterske lige je Primorje zasedlo prvo mesto in tako osvojilo neuradni naslov zimskega prvaka. Košarkarska ekipa Bora je končno začela zmagovati in je nanizala nekaj zaporednih zmag, kar ji je potem omogočilo, da se je rešila pred izpadom iz D lige.
MS 1970
MAREC
V Y S 0 K E T A T R Y
MAJ
Letošnji maj bo ostal zapisan v analih jugoslovanskega športa z zlatimi črkami. To je bil mesec, v katerem je bilo v Ljubljani svetovno prvenstvo v košarki, ki so ga v Jugoslaviji nestrpno pričakovali. Nepozabni spektakl je navdušil tisoče in tisoče gledalcev. Končna zmaga
je pripadla domačinom, ki so si priborili naslov svetovnega prvaka v razburljivi tekmi proti Združenim državam Amerike. Kolo pred koncem so že matematično bili najboljši na svetu. Svetovno prvenstvo je bilo pozitivno tudi za italijanske barve, saj so »azzurri* pristali na dobrem četrtem mestu, celo pred ZDA, kar je vsekakor lep uspeh. Le nekaj dni potem pa je eden najboljših igralcev jugoslovanske reprezentance, ki je doprinesel svoj nepogrešljiv delež k zmagi svojih barv, Trajko Rajkovič, podlegel zahrbtni bolezni, ki ga je že dalj časa, ne da bi kdo razen njega to vedel, mučila. Po dolgih letih zavlačevanja je Mednarodni olimpijski komite izključil južnoafriško zvezo zaradi rasizma, ki ga je izvajala do svojih črnskih članov. Meseca maja je startal tudi »Giro u’Italia», ki je takoj v prvih etapah pokazal veliko premoč Eddyja
Merckxa. V Milanu je nizozemsko moštvo Feijenoord osvojilo prvo mesto na tekmovanju za Pokal evr. nogometnih prvakov. Članica zgo-niškega Krasa Sonja Miličeva se je prebila v sam vrh italijanskega namiznega tenisa z osvojitvijo drugega mesta na državnem prvenstvu. V deželnem tekmovanju v deseteroboju je dosegel s svojim drugim mestom izreden uspeh borovec Duško Švab. Proseško Primorje si je zagotovilo prvo mesto na lestvici 3. amaterske lige in s tem napredovanje v višjo ligo.
1970
JUNIJ
V Mehiki se je zaključilo svetovno prvenstvo v nogometu. Po pričakovanjih je prvo mesto šlo brazilskim žonglerjem, ki so v finalni tekmi z visokim izidom porazili Italijane in tako dokončno osvojili pokal Julesa Rimeta. »Azzurri* so s svojim drugim mestom dokazali, da so trenutno v Evropi najmočnejše moštvo. V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu je beograjska Crvena zvezda že desetič osvojila naslov državnega prvaka. Eddy Merckx je bil prvi na etapni dirki »Giro dTtalia*. Proti koncu meseca so se vsi najboljši kolesarji zopet srečali na startu «Toura de France*. V A skupini italijanske C lige je Triestina osvojila ob koncu prvenstva četrto mesto. Ženska in moška Borova odbojkarska ekipa sta zmagali na turnirju SPZ rt) 25-letnici osvoboditve. V Gorici je bil pokal »P. Špacapana*. Polet je organiziral svoj 2. športni dan in kotalkarsko revijo, ki sta oba zelo dobro uspela. Odbojkarska ekipa Krasa je osvojila prvo mesto v D ligi in se po kvalifikacijah uvrstila v C ligo.
JULIJ
V Ljubljana je bilo sivetovno prvenstvo v u-umetaostnem drsanju. Naslova sta osvojila Američan Wood in vzhodna Nemka Gabriele Seyfert. Sovjeti so potrdili svojo trenutno premoč v atletiki z zmago na Evropskem prvenstvu dndoor* na Dunaju. Zvezda Nina Ben/venutaja je začela zahajati že v dvoboju z Betheo v Melbournu, kjer je Italijan gladko zgubil. Merckx je začel svojo rekordno sezono z zmago na kolesarski dfoM Pariz - Nica. PO šestnajstih letih je končno zmaga na kolesarski dirki Milano - Samremo pripadla Italijanu: ta podvig je uspel Dfmoeffliju. V jugoslovanskem košarkarskem prvenstvu prve lige je Olimpija osvojila naslov državnega prvaka, pred beograjsko Orvenn zvezdo. Na domačem športnem področju simo imeli vrsto zanimivih prireditev. Najprej naj omenimo 4. slovenske športne igre v Trbižu. Udeležba je bala res rekordna z vseh odrov, najuspešnejši pa so bili člani PD Prosek - Kentavri'med naraščaj-niki in SAK Jadran med člani. Iger se M , — l|y % je udeležilo skupno 136 tekmovalcev. V T J M namiznoteniški D ligi je ekipa goričkega Doma doživela velik uspeh: njeni člani so osvojili prvo mesto in s trm so si priliorili pravico do nastopa v C ligi. Borovci so zaključili odbojkarsko prvenstvo B lige na tretjem mesto, kar je vsekakor lep usipeh, čeprav bi z nekoliko več Športne sreče lahko dosegli kaj več.
APRIL
Jugoslovanska namiznoteniška igralca šurbek in Stipančič ata osvojila evropski naslov v igri dvojic. Košarkarska ekipa Ignisa k Varesoja je postala državni prvak in nekaj dni potem, po zmagi nad sovjetskim prvakom Rdečo armado, tudi evropski. V marcu je dva toctoa pred kancem nogometnega prvenstva Cagliari premagal vse slovite italijanske ekipe, od Milana do Juventosa in Interja, in prvič osvojil nartov državnega prvaka. Slovenski dijaki so na medšolskem odbojkarskem prvenstvu dokazali, da so najmočnejši in osvojili prvo
mesto. Nekaj dni potem je to uspelo tudi ženski ekipi liceja »Prešeren*. Oba naslova mestnega prvaka sta tako pripadla slovenski šoli. Dekleta so bila, če je mogoče, še bolj uspešna od fantov, saj niso v štirih tekmah zgubila niti seta. Proti koncu meseca je bila tudi zelo uspela Avtomobilska ocenjevalna vožnja od Trsta do Bleda, ki se je je udeležilo lepo število šoferjev. Med posamezniki je končna zmaga pripadla Antku Terčonu, medtem ko so bili ekipno najboljši Goričani. S tekmo proti ———	Roburju iz Ravenne si je košar-
karska ekipa Bora zagotovila obstoj v moški D ligi. Borovci so v drugem delu prvenstva dosegli nekaj res izrednih uspehov, s katerimi ■o izboljšali svoj položaj na lestvici, ki je bil videti po koncu prvega dela skorajda brezupen.
AVGUST
so
za
kot
Na ameriškem plavalnem prvenstvu
va,
ličij.
Na
SEPTEMBER

31

•-
a
mm
prvenstvo,
V Wimbledonu so na tradicionalnem teniškem tumirki Avstralci potrdili svojo trenutno premoč z zmagama Newcomba med posamezniki ter Courtove med članicami. Tudi v dvojicah je zmaga pripadla njim. S teniškega področja je tudi izločitev Jugoslavije v Španiji v tekmovanju za Davisov pokal. V smuku na »leteči km* v Cervinii so dosegli Japonci velik uspeh. Smučali so s hitrostjo nad 183 km/h. Eddy Merckx je premočno zmagal tuci na dirki po Franciji. Njegova prednost na končni lestvici je znašala kar dvanajst minut. Italijan Giacotno Agostini je ohranil naslov svetovnega prvaka v motociklistični kategoriji 500 kubikov. Tradicionalni dvoboj med lahkoatleti SZ in ZDA se tokrat zaključi z visoko zmago Sovjetov nad pomlajeno ameriško ekipo.
Italijanske nogometne ekipe zaključijo kupoprodajno dobo. Največje presenečenje je odhod Suareza in Lodettija k Sampdorii. Sicer pa imajo najbolj znana moštva ob koncu te kampanje precejšnjo zguba
Na kvalifikacijah za vstop v odbojkarsko D ligo zmaga Brega pred doberdobsko Mladostjo. Sonja Pernarčič je bila povabljena v državno reprezentanco. Kriška Vesna se je po odločitvi nogometne zveze uvrstila v 1. amatersko liga
Vzhodni Nemci so potrdili svojo premoč v atletiki z osvojitvijo evropskega pokala pred Sovjetsko zvezo in svojimi zahodnimi rojaki. Italija je zasedla kot je bilo pričakovati sedmo mesto. V Turinu se zaključi univerziada z odličnimi dosežki v atletiki. Nordvvig in Ro-sendahlova postavita nova svetovna rekorda v skoku s palico in v skoku v daljino. Odličen rezultat 186 cm in zlato kolajno osvoji tudi jugoslovanska atletinja Snežana Hrepevnikova. V Monzi se je smrtno ponesrečil avstrijski avtomobilski dirkalec Jochen Rindt. V Barceloni je bilo evropsko plavalno ki ni niti Jugoslaviji niti Italiji prineslo zaželenih uspehov.
Nizozemsko nogom. moštvo Feijenoord je premagalo Estudiantes in osvojilo naslov svetovnega klubskega prvaka. Na evropskem košarkarjem prvenstvu za ženske je bila Jugoslavija ob srebrno kolajno. Zmaga je kot po navadi šla Sovjetinjam. V Lescah pri Bledu je bilo svetovno prvenstvo v padalstvu, ki je privabilo mnogo gledalcev. Jugoslavija in Italija se nista uspeli uvrstiti v finale svetovnega košarkarskega prvenstva. Zmagali so vzhodni Nemci v dramatični finalni tekmi proti domačinom Bolgarom. Italijanska ko je osvojila tudi medcelinski pokal. Glinščici je bilo odkritje spominske plošče padlim slovenskim planincem. Borovec Vojko Cesar je na državnem prvenstvu v deseteroboju dosegel od-* ličnolesto "mesto. Na Proseku so ofvo-rili novo nogometno igrišče s tradicionalno tekmo med starimi in mladimi. Septembra sta bila tudi na sporedu košarkarska turnirja za Pokal prijateljstva in za Pokal mesta Trst. Štever-janci so imeli svoj 2. športni teden, ki je tudi tokrat lepo uspel. V Nabrežini je bila v organizaciji istoimenskega kluba, «4. trofeja Sokola*. Tur-te in one strani meje. V Štandrežu so
šarkarska ekipa Ignisa (Varese),
V tekmovanju za evropski pokal v atletiki se v finale uvrstijo ekipe Sovjetske zveze. Vzhodne in Zahodne Nemčije, Francije, Poljske, Italije in Švedske. Za Italijane predstavlja vstop v finale velik uspeh. V Turinu se je začela univerziada. Kolesarji imajo svoje svetovno prvenstvo v Lricestru na Angleškem. Za Italijane je letos bila bera kolajn zelo skromna, saj osvojili le dve srebrni, kar je kolesarsko tako razvito državo
___je Italija zelo malo. V finalu
evropskega atletskega pokala za ženske zmaga Vzhodna Nemčija, ki tako odpre serijo izrednih dosežkov svoje atletike v tem letu. pade kar 15 svetovnih rekordov. ZDA osvojijo spet Davisov pokal v finalu proti Zah. Nemčiji. Slab nastop jugoslovanskih atletov na balkanskem prvenstvu popravijo plavalci, posebno Mirjana šegrto-i osvoji kar osem zlatih od-Motonauma v Mariboru.
.la Padričah je bil 2. športni teden Gaje, v okviru katerega je bilo tudi košarkarsko srečanje med svetovnimi prvaki iz Ljubljane in ekipo Bara. Odbojkarski turnir za Trofejo bazoviških žrtev. V Rovinju se zaključi športni tečaj za dečke in se prične tisti za dekleta.
nirja 90 se udeležile ekipe s imeli nogometni turnir.
OKTOBER
V	ljubljanski hali Tivoli se je začelo svetovno prvenstvo v telovadbi. Sovjetski telovadci so morali položiti orožje pred Japonci, ki so dokazali, da je njihova šola trenutno najkvalitetnejša na svetu. Edina
kolajna v moški konkurenci, ki jim je ušla, je bila ■	tista, ki jo je osvojil Miro Cerar na konju z ročaji.
&&	Zelo uspešen je bil tudi mladi Vratič na istem orodju.
Jugoslovanska vrsta je v ekipni konkurenci zasedla odlično 4. mesto. Grk Papanikolau je izboljšal sve-■J	‘ H	M	tovni rekord Nord\viga v skoku s palico z značko 549
H	H	cm Cassius Clay je bil odsoten z ringa več let. Zlate
$!' :V 1 >'	e-j	kolajne za Jugoslavijo tudi na svetovnem prvenstvu
v ":	v streljanju, kjer se je posebno izkazala Desanka
M	Perovič. Ivo Daneu, dolgoletni igralec Olimpije in
'([r	J	jugoslovanske reprezentance je prevzel trenersko
dolžnost pri ljubljanskem prvoligašu. Oktobra so bile ■	H tudi prve tekme izločilnih skupin za evropski pokal
narodov v nogometu. V tekmi proti Avstriji, v kateri je Italija sicer zmagala, si je najboljši i tali jamski napadalec Gigi Riva zlomil nogo. Kras je organiziral v Zgoniku odbojkarsko tekmovanje za Kraški pokal. Bazovci so otvorili svoje novo nogometno igrišče. Startala so vsa amaterska nogometna prvenstva. Na Goriškem se je začela borba za osvojitev Memoriala Mirka Fileja. Polet se je zelo dobro odrezal na naraščajniškem košarkarskem turnirju na Opčinah. Z zmago s 3:0 so uspešno začeli odbojkarsko prvenstvo B lige tudi Borovi igralci.
NOVEMBER
Cagliari, ki je moral zaradi Rlvove poškodbe nastopiti v Madridu z okrnjeno postavo, je proti Atieticu gladko zgubil in izpadel iz nadaljnjega tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Po sedmih letih uspe Kitajcu Ničihčinu skočiti višje od Brumla. Njegovega dosežka, 229 cm, pa ne bodo priznali, ker Kitajska ni včlanjena v Mednarodno atletsko zvezo. Kljub temu pa njegov fantastičen skok vzbudi precej polemik in skepticizma, v prvi vrsti pri Brumlu. V Londonu sta se Cooper in Urtain pomerila za evropski naslov boksarske težke kategorije. Srečanje se konča v 9. krogu z zmago Angleža. V Rimu je bil Benvenuti ob svetovni naslov, ki mu ga je s k. o. iztrgal Argentinec Carlos Monzon. Nini Rindtovi so izročili trofejo svetovnega prvaka, ki jo je pred smrtjo osvojil njen mož Jochen. Iz Detroita je prišla novica, da je v matchu za svetovni naslov boksarske težke kategorije prvak Frazier porazil izzivalca Fosterja v samih dveh krogih.
V	prijateljski mednarodni nogometni tekmi je reprezentanca Jugoslavije premagala Zah. Nemčijo s klasičnim izidom 2:0.
Košarkarji Bora so startall v prvenstvu D lige in to zelo uspešno. SPDT je organiziralo 2. sejem rabljene smučarske opreme. V Gorici se je zaključil Memorial Mirka Fileja. Po šestih kolih so bili Borovi od bojkarji še vedno neporaženi na vrhu lestvice B lige.
DECEMBER
Cassius Clay je nadaljeval svojo borbo za ponovno osvojitev naslova svetovnega prvaka težke kategorije. Tokrat je premagal Argentinca Oscarja Bonaveno s tehničnim k. o. 57 sekund pred koncem srečanja. Ekipa beograjskega Partizana, jugoslovanskega prvaka v vaterpolu je osvojila tudi evropski naslov. V bazenu na Tašmajdanu sta jugoslovanski moštvi Partizan in Mladost zasedli prvo in drugo mesto in tako potrdili svojo premoč. Ob koncu jesenskega dela jugoslovanskega nogometnega prvenstva 1. lige je bil na čelu lestvice Partizan iz Beograda. Na muenchenski univerzitetni kliniki je umrla angleška atletinja Lillian Board. V Jugoslaviji so proglasili za najboljša športnika leta 1970 Desanko Perovič in Mira Cerarja.
V	1. in 2. amaterski nogometni ligi nastopi slovenskih enajsteric niso navdušujoči. Mnogo uspešnejše so slovenske ekipe v 3. kategoriji. Kras iz Zgonika je prvič nastopil v italijanski odbojkarski C ligi. V Trstu so ustanovili Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, v katero se je včlanila večina naših športnih društev. Na Opčinah je bil družabni večer Poleta. V odločilni tekmi za osvojitev prvega mesta na lestvici B lige je na domačem igrišču Bor klonil Petrard in tako za sedaj obtičal na drugem mestu.
1971 v željah
GAJA (Kartate Org«)
V	letu 1971 smo ti zastavili ved ciljev, Ici pa bi v glavnem težili za tem, da bi v svoje delovanje zajeli čim vel članov, mladine, tako da bi dali čim več športnikom, mladim m starejšim, možnost športnega udejstvovanja.
Eden naših najvažnejših ciljev bi bil ta, da bi se Gaja in moreč združila in bi tako skupno nastopala v raznih športnih panogah. Kakovost športa raste namreč pri nas v vseh športnih panogah. Kakovost pa lahko dosežemo le z množičnostjo, za katero pa je nujna združitev obeh društev.
Poleg tega pa imamo še nekaj drugih načrtov, za katere upamo, da bodo rodili zaželene sadove že v tem letu.
Športnega tedna Gaje, ki je lani zelo lepo uspel, letos ne bo, kajti na sporedu bodo 12. športne igre.
POLET (Egon Kraut)
Naš cilj v novem letu bi bil ta: nadaljevati po dosedanji prehojeni poti.
SOKOL (Antek Terčon)
Naši cilji so skromni. Upamo, da bodo naši fantje nadaljevali z vrsto zadovoljivih izidov v namiznoteniški C ligi in da bodo tako prestopili v višjo, B ligo. Želeli bi tako nadaljevati uspešno tradicijo v tej športni panogi, ki si jo je priboril Bor in ki nima več po njegovem odstopu vidnih predstavnikov v državnem merilu.
Glede odbojke pa je naš cilj ta, da bi ostali v ženski B ligi. Letos bodo namreč vse ekipe tega prnenstva, in zato tudi v naši skupini, zelo močne. Poleg tega pa nas čakajo dolga in težka gostovanja. Obstanek v tej ligi je naš cilj zlasti še zato, ker bomo drugo leto lahko nastopali v svoji telovadnici, ki jo bodo prav v teh dneh začeli graditi.
Da bi dosegli te cilje pa je seveda neobhodno potrebna moralna in finančna podpora domačega občinstva.
BRDA (Marjan Terpln)
Pri nas ima vas razmeroma mar lo prebivalcev, zato seveda ne moremo gojiti velikih načrtov. Naša velika želja pa je, da bi v letu 1971 zgradili svoje lastno, novo odbojkarsko igrišče, na katerem bi lahko nastopali pred svojim domačim občinstvom. Zemljišče že imamo. Leži v bližini Prosvetnega doma in je cerkvena last. Prosili bomo za podporo iz javnih sredstev,	seveda	pa	bomo	poprijeli
tudi sami za delo.
Poleg tega nameravamo tudi dvorano v Domu urediti tako, da bi lahko v njej v zimskih mesecih trenirali. Dvorana seveda ni tako velika, da bi lahko v njej postavili regularno odbojkarsko i-grište, zadostovala pa bo za zimske treninge,	in	morda	tudi za
kakšno prijateljsko srečanje.
V	naših načrtih je tudi razširitev naše najpomembnejše domače špjortne prireditve, t. j. športnega tedna. Skušali bomo uvesti tudi take p>anoge, da bi z njimi privabili tudi starejše vaščane, ki si tudi žele nastopati.
Večjih želja, kot sem že pire) dejal, pa nimamo. Razpolagamo z malo	ljudmi	in	majhnimi sredstvi,	zato smo	realisti	in radi
tstojimo na tleh*.
PRIMORJE (Miroslav štrakalj)
Vsi napori bodo stremeli za tem, da bi prišli do lastnega nogometnega igrišča. Vsa naša dosedanja prizadevanja so zaradi novega urbanističnega načrta propadla, zdaj pa smo izbrali novo lokacijo (pod cesto, nasproti vojnega muzeja na odprrtem) in smo na občini že vložili načrte.
To ne bo naša edina gradnja. Dobili smo že tudi dovoljenje za postavitev sanitarij pri odbojkarskem igrišču za Ljudskim domom. To igrišče bomo tudi povečali, da bi lahko na njem igrali tudi košarko. Z gradnjo bomo začeli pred septembrom.
Naša prizadevanja pa bodo tudi drugačna. Se naprej bomo vztrajali pri načelu, naj v našem društvu nastopajo domačini, saj je društvo namenjeno predvsem tem. Poleg naših dveh dosedanjih standardnih aktitmosti, piri fantih je to nogomet, pri dekletih odbojka, pa bomo vpeljali še eno, ki bo absolutna novost, ne le med zamejskimi Slovenci, ampak med našim narodom sploh, saj te pianoge ne goje niti v Sloveniji. Vložili smo namreč že prošnjo za včla-njenje v baseballsko federacijo, v okviru katere se bomo udeleževali v letu 1971 začetniškega prvenstva. Za to panogo se je v naši vasi navdušila vrsta mladincev, ki redno vadijo pod strokovnim vodstvom izkušenega trenerja.
Kot je videti, nas torej čaka v letu 1971 dokaj naporna in delovna sezona.
VESNA (Feliks Koluta)
Seveda, naš največji cilj bi bil ta, da bi se nogometna ekipa, ki nastopa v prvi kategoriji, rešila izpada. Za napredovanje v prvo kategorijo smo izvedeli šele v avgustu. Bili smo zato delno nepripravljeni. Vseeno pa smo se požrtvovalno lotili dela, organizacije, da smo sestavili ekipo, ki bi nastopala v prvi kategoriji. Kot smo še od vsega začetka piredvidevali, je to prvenstvo izredno težko. Začeli smo slabo, kajti plačati smo morali davek neizkušenosti. Po prihodu novega trenerja smo dosegli nekaj uspešnih izidov, pot do rešitve p a je še vedno izredno težka.
Želeli bi, da bi si igralci ekipe, ki nastopajo v tretji kategoriji, vzeli k srcu usodo tega moštva, ki je za nas precejšnjega pKimena. Prav ta naša ekipa naj bi namreč dala možnost najmlajšim in tudi starejšim, da se izpopolnijo in si pridobijo zadostnih izkušenj za prestop v prvo moštvo.
Za naraščajnika ekipo pa M te-
leti, da W še bolje igrala kot la-m, ko se je zelo dobro izkazala. Naši mladi nogometaši imajo tudi letos precejšnje možnosti, da *« dobro uveljavijo v svojem prvenstvu in zato si od njih veliko obetamo.
SPDT (dr. Sonja Maiera)
V pneteklem letu smo bili zadovoljni s smučarsko aktivnostjo in kot zgleda jo bomo letos daleč piresegli. Le škoda, da nam j* vreme nagajalo m zato so naši smučarski tečaji nekoliko v zamudi. Poleg tega pa imamo na sporedu tudi veliko poletnih izletov v hribe. Vsekakor pa si želimo, da bi v prihodnjem letu imeli nekoliko bolj srečno roko. kot v vre. teklem. ker nismo mogli izpeljati našega programa zaradi dolgotrajnih avtobusnih stavk. Upiamo, da se bo tudi plezalni odsek v bodoče razvil, da bi pritegnili vanj veliko več mladih kot doslej.
Poleg vseh teh nalog pa moramo organizacijsko dobro izpeljati bližnje 5. zimske športne igre, za katere vlada iz leta v leto večje zanimanje. Pri vsem tem pa moramo priznati, da je dotok mladih v naše vrste tolikšen, da se »*• resnično bati za bodočnost našega društva.
Izredno važno je kaj bomo znali tem mladim nuaiti in kako jih navezati na naše društvo, da nam bodo ostali zvesti člani.
Spieleološki odsek pa bo v bili-nji prihodnosti težko vpieljal, ker za sedaj ni kadrov in tudi finančno breme bi preseglo naše zmotnosti.
PRIMOREC (Marcel Kralj)
Naš pioglavitni cilj je to. da st nogometna enajsterica obdrži še napnej v drugi amaterski nogometni ligi. Čeprav trenutno ne gre najbolje, bojazni za izpad za sedaj še ni.
Poleg tega pa bomo poskušali sestaviti ekipio v prihodnje samo z domačimi slovenskimi nogometaši. Ker pa živimo zelo blizu Kontovela bomo poskušali priti v stik z njimi, da bi ustanovili tudi sekciji za odbojko in košarko in to predvsem za dekleta, ker trenutno še nimapo v naši okolici panoge, s katero bi se lahko ukvarjala.
Če pxi bi do tega soglasja ne prišlo, kar pa si resnično ne želimo, si bomo morali pomagati sami. Zato si bomo morali zgraditi novo igrišče na terenu starega nogometnega igrišča.
OLIMPIJA (Anton Ščuka)
Do ustanovitpie našega društva je prišlo 1969. leta. ko se je pokazala za to potreba ne samo v Gabrovcu, ampak v celi zgoniški občini. Bilo je veliko mladih fantov, katere je pritegnila nogometna žoga.
Tako smo sestavili nogometni ekipo, ki letos prvič nastopa v 3. amaterski ligi. Velikih ciljev za sedaj nimamo in s tem je toliko bolj dobrodošel vsak uspeh naše enajsterice.
Naš bodoči cilj je, da bi še na-prej igrali v tej kategoriji in da bi naša nogometna ekipa služila kot nit, ki bi združevala našo mladino. Padel je tudi predlog, da bi ustanovili tudi kakšno drugo sekcijo, toda za sedaj za to ni zanimanja in bo treba še nekaj časa počakati.
Ne smemo pa pozabiti tudi na delo z najmlajšimi in tako bomo poskušali ustanoviti ekipo naraščajnikov. Povedati pa moramo, da nekateri naši naraščajniki igrajo pri Primorju. To bo za nas veliko pomenilo in s tem bi navezali na barve našega društva tudi najmlajše, da bi postali v prihodnje njegovi stebri in opora.
KRAS (Vojko Kocman)
Naša poglavitna naloga v prihodnjem letu je da naša odbojkarska ekipa ostane še naprej v C ligi.
Napniznoteniški odsek pa se bo moral še bolj razviti in ponoviti velike uspehe iz preteklega leta. V letu 1971. pa mislimo ustanoviti odsek mini - odbojke, kar bo za naše področje in verjetno tudi za Italijo velika novost. S tem bi pritegnili naše najmlajše.
Od nove športne zveze pa si želimo, da bi naša zamejska dejavnost postala še bolj pestra in da bi stiki, sodelovanje in pomoč med našimi društvi bili bolj tesni in pirisrčnejši.
Poleg tega pa bi morali našo dejavnost navezati tudi na Slovenijo, da ne bi ostali preveč izolirani.
V	prihodnjem letu bomo zgradili tri balinarska igrišča in z deli bomo pričeli takoj spomladi. Končno bomo za prihodnje prvenstva dobili telovadnico, če ne v Zgoniku pa v bližnji Nabrežini, kar bo tudi za nas pirecejšnja pridobitev.
V	bodoče pa naša aktivnost ne bo mogoča samo ob članarini in prostovoljnih prispevkih, ampak bo treba poiskati neko abinacijo, ker bomo drugače zelo težko izhajali, glede na reorganizacijo odbojkarskih lig.
BREG (Marino Pačanlk)
Po lanskih bridkih izkušnjah je cilj našega društva bili pri realnosti in v letu 1971. bomo morali posvetiti še večjo skrb naši mladini.
Poskrbeti b0 treba, da se bo še bolj številčno vključevala in tudi udejstvovala v zdravem domačem okolju in da bo s tem dobila za-upxmje v lastne moči in v manjšino kateri pripada.
Zato si želimo, da bi bili zgrajeni najbolj potrebni športni objekti v naši občini čim prej. S tem bi nam olajšali delo in poslanstvo, katero smo si zadali, ki resnično ni malenkostno.
V	prihodnje mislimo našo športno dejavnost razširiti in piri vsem tem ne bomo pozabili tud1 na starejše in vse tiste, ki so do seda) bili ob strani in se niso mogli ukvarjati ne z odbojko in niti z nogometom.
naših slovenskih športnih društev
V preteklih dneh smo vidne predstavnike naših slovenskih športnih društev povprašali za načrte, ki jih imajo njihove organizacije v letu 1971, za naloge in cilje, ki so si jih zastavile. Kaj naj bi naša društva dosegla v novem letu, nam povedo njihovi odgovori.
ZARJA (dr. Sergij Kralj)
Z a bližnjo prihodnost nimamo Posebnih načrtov. Po dolgih debatah m globokem pretresu smo se odločili, da se bo naša ženska odbojkarska ekipa le udeležila bližnjega odbojkarskega prvenstva B lige.
Prvotno smo se nameravali temu prvenstvu odpovedati, ker stave okrog pol milijona lir, kar si
—	glede na stanje naše blagajne
—	le težko privoščimo. Kljub temu pa smo sklenili omogočiti nastopanj enašim dekletom tudi letos.
Naša nogometna ekipa letos nastopa v tretji amaterski ligi selo uspešno. Vsi naši nogometaši si želijo napredovati v višjo kategorijo. Odbor kot tak pa ni nad tem korakom preveč navdušen, ker bi nastopanje v višji kategoriji od nas zahtevalo še večja finančna sredstva in obilo organizacijskega dela.
Če bo naša nogometna enajsterica osvojila letos prvo mesto se bomo kljub temu v prihodnjem prvenstvu gotovo udeležili tekmovanja v višji ligi, čeprav se zavedamo vseh objektivnih in subjektivnih problemov, glede na ta kvalitetni napredek.
Misliti pa bo treba tudi na podmladek tako pri odbojki, kot tudi pri nogometu. Okoli novo zgrajenega igrišča nas čaka še mnogo dela, kot pogozditev, ureditev nekaterih sanitarij in druge take * nevidne* malenkosti.
MLADOST (Mario Lovrenčič)
Poudariti moram najprej, . da je naše združenje še v začetni razvojni dobi in prav zaradi tega si ne moramo zastaviti v letu 1971 velikih ciljev. Seveda bomo vložili vse svoje moči, da bi dvignili kvaliteto našega združenja, tako na športnem področju, kot na področju, ki se tiče splošnega ugleda našega združenja. Tudi letos bomo sodelovali z moško in žensko odbojkarsko ekipo v promocijskem prvenstvu in upamo, da bomo ponovili u-speh lanskega leta. Kar se tiče nogometa, trenutno ne bi mogel zagotoviti, ali bomo letos pripravili ekipo za 3. amatersko ligo, kajti nogometno igrišče v Doberdobu še ni dokončano. Gotovo pa je, da bomo v tem športu nastopili z ekipo naraščajnikov. Seveda bomo te tekme odigrali vedno na tujem igrišču. Radi bi oživili tudi namizni tenis, ki ga v Doberdobu že precej let ni. V programu imamo tudi nekaj družabnih prireditev v poletnem času. Želimo, da bi dejavnost pritegnila v naš sklop mnogo mladine, kajti, to je glavni cilj našega združenja.
DOM (Marko Waltrit*ch)
Cilj j« za katerokoli športno društvo, in za posameznega športnika samo en: tekmovati in doseči čimveč uspehov. To je pravzaprav osnova agonističnega športnega udejstvovanja.
Mnenja pa sem, da ni samo to vzrok za obstoj in delovanje slovenskega športnega druživa v Gorici ali v zamejstvu nasploh. Če bi imeli naši športniki samo ta cilj, bi z lahkoto tekmovali in dosegali uspehe v enem od tolikih športnih društev, ki delujejo v našem mestu in v naši pokrajini.
Naloga slovenskih športnikov in društva, ki jih združuje, pa je poleg rednega športnega u-dejstvovanja tudi ohranitev slovenstva v naših krajih, med našo mladino. Zaradi tega je obstoj slovenskega športnega društva, kjer se dekleta in fantje lahko pogovarjajo v svojem jeziku, kjer naš trener vadi v slovenščini, kjer ni članov takega društva, sram javno, na športnem igrišču, pokazati svoje s'ovenske drese, zelo potreben. Zato smo tudi pred letom in pol obnovili Dom.
Nadejamo se nada')evati svojo pot in prepričani smo, da bomo na tem področju dosegli, s pritegovanjem mladih sil v društvene vrste, tudi v letu 1971 čimveč uspehov.
VElOX (Damjan Paulin)
Športno društvo Velox iz Stan-dreža obstaja relativno kratko dobo, saj je nastalo leta 1968 in to po želji domače mladine, ki je čuti a potrebo po organiziranem športnem udejstvovanju v panogah ki niso bile preveč razširjene, kot na primer odbojka, košarka in namizni tenis. Taka želja se je še konkretneje uresničila, ko je društvo dobilo lepo urejeno igrišče za odbojko in ko-
šarko. Igrišče je primemo razsvetljeno, kar je za naše športnike zelo važno, saj so povečini delavci, ki samo ob večernih urah lahko trenirajo in nastopajo.
V novem letu bo društvo nadaljevalo z začetim delom in bo okrepilo svojo dejavnost, predvsem v odbojki, košarki in namiznem tenisu. Sodelovala bo, kolikor bo dopuščala skromna društvena blagajna, pri raznih športnih -manifestacijah in nastopih, v smislu lojalnosti in odprtosti do ostalih društev. To je namen društva, ki skuša nuditi mladim možnost, da se fizično sprostijo in okrepijo, in to po starem načelu cmens sana in corpore sa-no*.
BOR (Duian Košuta)
Dati odgovor na tako vprašanje je zelo tvegano, ker precej problemov, ki si jih je postavilo naše združenje v letu 1970 še danes ni rešenih. Poleg tega bo združenje imelo v januarju občni zbor in edino novoizvoljeni odbor bo upravičen dati primeren odgovor na to vprašanje.
Na vsak način sem mišljenja, da tolmačim težnje našega odbora in vseh članov, ko izjavljam, da poglavitni cilj mora biti vsekakor utrditev doseženih uspehov, ureditev administrativne moči, ki je nujno potrebna za učinkovito operativo, iskanje novih finančnih virov za sanacijo dosedanjega stanja ter perspektivne, pospešene dejavnosti, ki mora sloniti na trdni podlagi.
Dosedanja finančna pomoč iz javnih sredstev še zdaleč ne zadošča razvejanemu delovanju našega združenja. Zalo bo nujna in krepkejša pomoč naših osrednjih organizacij odločilnega pomena za obstoj združenja, ki je do sedaj naši manjšini iz vseh vidikov — to je športnega, kulturnega, vzgojnega, etničnega in narodnovzgojnega — doprineslo dragocen delež.
Pri tem ne smemo podcenjevati izbire ljudi pri sestavi odbora v katerem vsak član, v trenutku, ko prevzame določeno funkcijo, jo mora v službi splošne koristi opravljati odgovorno in vestno za vso mandatno dobo, čeprav vem, da je to težavno uskladiti s poklicom, ki ga vsak odbornik opravlja.
Mnogo računamo tudi na razumevanje in pomoč naših članov, podpornih članov, tekmovalcev in trenerjev. Našemu človeku pa, ki tako od blizu spremlja naše življenje, uspehe in z razumevanjem tudi neuspehe, polagamo k srcu, da tako naporno, požrtvovalno in dolgoletno delo, ki čudežno sloni ie dandanes na čistem amaterizmu — podpre, da se ne bi eden od poglavitnih stebrov našega zamejskega športa porušil.
Ugled in resnost, ki si ju je naše združenje danes pridobilo v Italiji in inozemstvu nima nobeden pravice rušiti ali omalovaževati.
DEVIN - ŠTIVAN (Darko Tinta)
Mi gojimo samo eno dejavnost: nogomet. Naša enajsterica nastopa v 3. amaterski ligi. in dosega deljene uspehe. V b.ižnji prihodnosti pa bi želeli ustanoviti moški namiznoteniški in odbojkarski odsek. Vse pa je odvisno od odbojkarskega igrišča, kjer bi trenirali, ker ga trenutno še nimamo. V Štivanu je blizu cerkve primeren teren, katerega bi se dalo urediti in pripraviti za odbojkarsko igrišče. Vse pa je odvisno od denarja, ki ga potrebujemo za gradnjo, ker so naše finančne možnosti dokaj omejene.
Pričeli bomo vaditi tudi z nogometaši naraščajniki, kljub temu, da se mladina pri nas do sedaj ni najbolje odzmla. Upamo pa, da bomo spravili skupaj od 11 do 15 mladih nogometašev. Tako bi v bližnji prihodnosti dosegli, da bi igralo v naši ekipi čim več domačinov — S ovencev. Ker se pri nas ne da dobiti boljših igralcev bi bila to najboljša pot za uspešno prihodnost.
UNION (Aljoša Čok)
Menim, da je Union trenutno v majhni krizi. Naš cilj je. da bi *zbudilh na terenu mladiiU) in jo pritegnili v naše mr s te, da bi se v športnem tovariškem in prijateljskem vzdušju vzgajala . v dobre državljane ter se prib'iže-vala pripadnikom druge narod-
nostne skupine. Ker je naš kraj pretežno italijanski je nevarnost, da bi bili izpodrinjeni z usta-novitvijo kakega drugega društva, ki bi imelo popolnoma drugačne težnje in cilje. Zalo se naše društvo trudi, da bi se v njegove vrste pritegnili čim več mladih, iz vseh slojev. Pripomniti pa moram, da se lonjerska mladina ni najbolje odzvala zlasti slovenska. Vprašujemo se zakaj se slovenska mladina noče vključiti v naše vrste. Želim, da bi mladinci čimprej pristopili, da bi skupno ojačili društvo, pomagali pri odstranitvi napak iz preteklosti in skupno začrtali pot, po kateri bi moralo naše društvo stopati v letu 1971. S tem je pogojena tudi naša dejavnost, če jo hočemo razviti in popestriti.
JUVENTINA (Dino Roner)
Naša poglavitna želja je, da bi zaključili prvenstvo na vrhu lestvice, vsaj med tremi najboljšimi. Zmagati in s tem napredovati ni naša težnja, ker tekmovanje v drugi amaterski ligi bi
polnoma razumljiva bojazen prav to vprašanje. Iz srca si želimo, da nam bi stali ob strani v teh kritičnih trenutkih prav vsi in nam priskočili na pomoč po svojih močeh in možnostih. Ker že redno trenira bo v prihodnjem letu verjetno uradno nastopila tudi naša ženska odbojkarska še-sterka.
Izredno dobro je stekla tudi priprava najmlajših nogometašev, kar nam bo omogočilo še bolj svetlo prihodnost, žal pa bomo tudi z njimi ostali na pol poti in bo. treba pošteno zavihati rokave če bomo hoteli doseči tisto, kar bi lahko.
OLYMP!A (Marjan Vižintin)
Glavni poudarek v delovanju našega društva bo v letu 1971 na moški odbojkarski ekipi. Ta nastopa v D ligi in doprinesli borna vse, kar bomo mogli, da bi ekipa opravila čim boljše prvenstvo ter obstala v tej ligi.
Radi bi tudi nekoliko ojačili naš atletski odsek, ki je bil v pretekleaaMIseBH
Pravilnik 5. zimskih športnih iger SPDT ki bodo v Trbižu v nedeljo, 28. februarja
1.	Tehnična komisija, žirija in organizatorji imajo sedež v restavraciji «LA BAITA» v drugem nadstropju, kjer sta tudi pisarna in računski oddelek. Vstop bo strogo prepovedan komurkoli, ki ni član navedenih komisij.
2.	Obvestila in rezultati bodo razglašeni na terasi iste restavracije.
3.	Tekmovalci in predstavniki društva morajo pregledati točnost startnega vrstnega reda s posebnim poudarkom na panogo in kategorijo. Vsako netočnost morajo javiti drugi dan po objavi startnega vrstnega reda med 20. in 21. uro v Ul. Geppa 9/L (bar).
4.	Vpisovanje bo samo napovedanega dne od 19.30 do 21. ure. Vpisnina znaša 300 lir za posameznika. Vpisne pole mora izpolniti predstavnik društva.
m m m m m pm
UP



m
W 'teto „197!
mm
m : ^' n
- V
.	'	.	'-'ip
šja&tbeo
M-TiTKOkJSl
cbiu&\hv!te.ct.
bilo za nas prezahtevno. Februarja zgubimo tri mlade igralce, ker bodo morali obleči vojaško suknjo.
Naraščajniško ekipo imamo že in se bo udeležila tečaja, ki ga organizira italijanska nogometna zveza.
koleg tega pa ne smemo pozabiti niti na kadre, ker je naša težnja, da bi dobili čim več s o-venskih trenerjev. Tiste nogometaše, ki so nogometne čev.je obesiti na klin, bomo poslali v bližnji tečaj Zveze slovenskih športnih društev, in morda še na kakega v Gorico. Z odbojko pa še ne vemo kako se bo vse izteklo.
Glede na društveno blagajno bomo organizirali vsakoletno tradicionalno šagro, ki je dober vir za naše (ne preveč rožnato) finančno stanje.
SOVODNJE (Davorin Pelicon)
Športno aruštvo Sovo nje v letu 1971 nima dalekos^žrih ciljev in načrtov. Po vsej verjetnosti nam bo gradnja nove avtomobilske ceste pobraa še tista dva športna objekta (nogometno in odbojkarsko igrišče), ki jih trenutno imamo.
Reči pa moram, da nam je letos delo v društvu steklo kar dobro, glede na aktivnost, kot tudi delo samega odbora. Ker bomo ostali brez igrišč pa je za nas največja in obenem po-
-
lin.,..
lem letu precej šibek.
V načrtu imamo tudi izpopolnitev atletskih naprav pri Katoliškem domu v Gorici. Prosili smo že za denarno pomoč, da bi uredili jamo za skok v daljino in višino, pa tudi tekaško stezo. Toda tu imamo težave tudi z regulacijskim načrtom, kajti za Katoliškim domom nameravajo speljati neko cesto in dokler ne bc trasa te ceste dokončno določena, verjetno rte bomo mogli začeti z deli.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, želi vsem slovenskim športnim organizacijam v zamejstvu, in tudi ostalim organizacijam naše manjšine, uspehov polno leto 1971
ŠD Primorec se zahvaljuje vsem vaščanom in simpatizerjem za vso podporo, ki so jo nudili društvu v preteklem letu, ter jim želi — Kakor tudi svojim tekmovalcem m ostalim slovenskim športnikom — srečno in uspešno leto 1971.
Šponno društvo BREG vošči vsem svojim članom, simpatizerjem in vaščanom srečno novo leto 1971.
dežu vpisovanja, U. Geppa 9/1. (bar). Društva, ki nimajo sedeža v tržaški občini bodo poravnala vpisnino po poštni položnici, Id jo bodo prejela po pošti pravočasno. Ista društva bodo prejela vpisno polo, ki jo morajo točno izpolniti. Po 21. uri določenega dne se nikakor ne bodo sprejemala naknadna vpisovanja. Vpisovanja na dan tekmovanja, so izključena.
5.	Kolikor bodo snežne razmere dobre, bodo potekale posamezne organizacijske točke tako:
četrtek, 18. februarja — vpisovanje (Ul. Geppa 9/1. od 19.30 do 21. ure).
Petek, 19. februarja — žrebanje.
Nedelja, 21. februarja — objava startnega vrstnega reda v Primorskem dnevniku.
Ponedeljek, 22. februarja — možnost priziva za netočnosti v startnem vrstnem redu v Ulici Geppa 9/L od 19. do 20. ure.
Petek, 26. februarja — razdeljevanje številk predstavnikom društev, razdeljevanje poi, ki vsebujejo pravilnike, startni vrstni red, obvestila in navodila.
Nedelja, 28. februarja — tekmovanje.
Torek, 2. marca — objava neuradnih rezultatov v Primorskem dnevniku. ISTEGA DNE od 19. do 20. ure prizivi v Ul. Geppa 9/1.

Tržaško slovensko planinsko društvo ja svojim članom pripravilo v preteklem letu tudi vrsto zelo lepih predavanj. Na sliki: inž. Boris Sancin predava o svojem izletu v osrednjih Alpah
Pole bodo na razpolago na se-Sreda, 3. marca — objava eventualnih popravkov.
Petek, 11. marca — nagrajevanje in projekcija filmske dokumentacije o 5. ZŠI 1971.
V primeru preložitve tekmova-nja se to prenese na nedeljo kasneje.
6.	Tekmovalec, ki predloži priziv mora položiti kavcijo 5000 lir, ki jo organizatorji pridržijo v primeru zavrnitve priziva.
7.	Razsodišče sestavlja 7 članov.
8.	Vsako društvo mora ob sprejemu številk položiti kavcijo 10.000 lir, pri tem dobi podpisano potrdilo prejemnika. Kavcijo prejme nazaj na dan nagrajevanja, če bodo vrnjene vse številke. Zato se mora vsak predstavnik zanimati, da tekmovalci oddajo številke. Organizatorji bodo sprejemali številke v pisarni «Baite» od 16. do 17. ure.
Za neoddane številke mora posameznik plačati 3.000 lir.
Za nepogrnjeno številko si društvo pridrži del kavcije, ki j'o je položil predstavnik društva, ki »2 nato sam pozanima za vrnitev denarja od strani tekmovalca.
9.	Posamezniki, ki ne tekmujejo za nobeno društvo, morajo sama dvigniti številke na sedežu vpisovanja. Za neoddane številke morajo plačati 3 tisoč lir.
10.	Kontrolni sodniki, starterji in zapisnikarji na progi, ter člani tehnične komisije, morajo biti na razpolago žiriji 1 uro po razglasitvi neuradnih rezultatov.
11.	Kazni: vsaka kršitev športnega duha tekmovanja se kaznuje z izključitvijo -aM z odvzemom 10 točk na skupni lestvici.
12.	Odborniki organizacijskega društva nimajo pravice do tekmovanja.
PRAVILNIK VELESLALOMA
1.	Tekme v veleslalomu se lahko udeležijo tekmovalci članske kategorije in mladinskih kategorij. Tekmovalci bodo porazdeljeni po kriteriju FISI za zimsko sezono 1970/71.
2.	Kategorije so sledeče:
a)	Člani rojeni leta 1952 in starejši (51, 50, 49 itd.).
b)	Stare.,ši mladinci — (junto-res 1953-1954).
c)	Mladinci — (aspiranti 1955-1956).
d)	Naraščajniki — (allievi 1957-1958).
e)	Cicibani — (ragazzi 1959-1960).
f)	Msdvedki — (cuccioli 1961-1962).
g)	Miški — (baby sprint 1963, 64, 65).
Posamezne kategorije se delijo v moško in žensko.
3.	Kategoriji članov in starejših mladincev tekmujeta na isti progi, ki bo različna od proge niiadinskih kategorij.
4.	Veleslalom članov in starejših mladincev bo v dveh spustih. Vsota časov obeh spustov bo dala dokončno lestvico.
5.	Točkovanje vseh kategorij v veleslalomu bo potekalo po sledečem kriteriju:
Če bo v posamezni kategoriji preko 20 tekmovalcev:
26 (prvemu), 22 (drugemu), 19 (tretjemu), 17 (četrtemu) nato 15, 14, 13, 12, 11, 10 itd. če bo od 10 do 19 tekmoval-cevi
16, 12, 9, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0,
0.	0,
Če bo od 6 do 9 tekmovalcev: 12, 8, 5, 3, 2, 1, 0, 0, 0.
Če bo od 1 do 5 tekmovalcev pa:
10,	6. 3, 1, 0.
6.	Točke članov in starejših mladincev bodo tvorile točkova-
nje za lestvico članskega prehodnega pokala. Članski pokal, ki ga daruje društvo je 2-letni prehodni. Lanskoletni pokal, ki je sedaj v lasti AK Jadran, ostane temu društvu dokončno, če si pridobi tudi letošnjega. Letošnji pa bo seveda prehodni.
7.	Nagrade članske kategorije in kategorije starejših mladincev so sledeče:
Zlato kolajno prvemu, srebrno drugemu, bronasto tretjemu, do 6. mesta spominska kolajna. To posebej za moško in žensko kategorijo.
Pokal najhitrejsemu tekmovalcu ne glede na kategorijo, ki bo imel najboljši skupni čas obeh spustov.
Pokal najhitrejši tekmovalki z isto motivacijo.
8.	članska kategorija in kategorija starejših mladincev sodelujeta za lestvico najuspešnejšega društva v članski kategoriji. Pokal je 2-letni, prehodni.
9.	Mladinske kategorije, in sicer:	mladinci, naraščajniki,
cicibani in medvedki tekmujejo na progi iste dolžine, oz. na ista progi.
Kategorija miškov tekmuje na krajši progi.
10.	Točke posameznikov mladim skih kategorij so vključene v lestvico za najuspešnejše društvo v mladinskih kategorijah.
11.	Točkovanje se računa po istem kriteriju kot za člansko kategorijo.
12.	Otroško tekmovanje: otroci, ki se udeležijo tega tekmovanja, bodo porazdeljeni v 3 kategorije.
Rezultati se ne bodo upošte-testvico najuspešnej-
šega društva v mladinskih ka-
tegorijah.
Vsem tekmovalcem bodo podeljena majhna darila.
13.	Nagrade:
VELESLALOM MLADINCI: Zlata kolajna prvouvrščene-mu, srebrna drugemu, bronasta tretjemu, ostalim do 6. mesta spominske kolajne. Pokal najhitrejšemu mladincu ne glede na kategorijo (mladinci, naraščajniki, cicibani), pokal najhitrejši mladinki istih kategorij.
Pokal najboljšemu cicibanu in cicdbanki.
Pokal najboljšemu mišku in miški. Ostalim miškom spominske kolajne do 10 mesta.
14.	Mladinci, ki temkujejo v smučanju, nimajo pravice do tekmovanja v sankanju. PRAVILNIK SANKANJA
1.	V tej panogi lahko tekmujejo mladinci rojeni v letih 1953, 1959, 1960, 1961, 1962 in 1963.
2.	Tekmovalci bodo porazdeljeni
v sledeče kategorije:	1963-
1964;	1961-1962;	1959-1960;
1957-1958.
Vsaka posamezna kategorija se deli v moško in žensko.
3.	Tekmovalec lanko uporabi samo sani brez krmilnih naprav.
4 Tekmovalci, ki se udeležijo tekmovanja v sankanju, ne morejo tekmovati v smučanju.
5.	Tekmovalcu ne sme pomagati nihče: ne pied startom ne med tekmovanjem. Kršitev tega določila se bo kaznovala z izključitvijo.
6.	Nagrade: zlata kolajna prvo-uvrščenemu, srebrna drugouvrščenemu, bronasta tretje-uvrščenemu. Ostalim tekmovalcem vsake kategorije do
6.	mesta spominska kolajna.
7.	Točkovanje:
če je v posamezni kategoriji preko 20 tekmovalcev bo točkovanje naslednje:
26, 22, 19, 17, 16, 15, 14 .... Čc je od 10 do 19 tekmovalcev bo sledeče:
16, 12, 9, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1,
0, 0, 0.
Če bo od 6 do 9 tekmovalcev pa sledeče:
12, 8, 5, 3, 2, 1, 0, 0, 0.
Če bo od 1 do 5 tekmovalcev: 10, 6, 3, 1, 0.
Športno društvo Sokol iz Nabrežine želi svojim članom in prijateljem srečno novo leto.
ŠD Polet z Opčin želi vsem članom in prijateljem društva, kot tudi vsem društvom v zamejstvu, mnogo uspehov v letu 1971 ter se zahvaljuje za vse - prejete -čestitke.
Natečaji SPDT
ob 25-ietaici obnovitve društva
Ob priliki praznovanja 25-letnice obnovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki bo maja meseca 1971, razpisuje odbor društva sledeče natečaje:
1.	NATEČAJ ZA NAJDUHOVITEJŠO KARIKATURO S PLANINSKIM MOTIVOM
Format in uporabljeni material sta poljubna.
2.	NATEČAJ DIAPOZITIVOV S POLJUBNO OBRAVNAVANO PLANINSKO TEMATIKO
(Flora, favna, pokrajina itd.). — Vsak udeleženec lahko predstavi največ tri diapozitive formata laika.
Nagrajeni diapozitivi bodo prikazani na dan nagrajevanja, vsi ostali diapozitivi pa bodo razstavljeni istega dne.
3.	NATEČAJ NAJLEPŠEGA FILMA Z IZKLJUČNO PLANINSKO TEMATIKO
Vsak udeleženec natečaja lahko predstavi samo en film. Ta je lahko belo-črni ali barvni, 8-milimetrski, tipa single 8 (ne pa super 8), dolžina filma lahko niha med 30 io 45 metri. Predloženi filmi morajo biti popolni (z naslovom in ostalimi potrebnimi napisi, na filmu samem mora biti razvidno ime snemalca. Lahko so ozvočeni ali z magnetnim trakom na filmu, ali s spremljavo posnete muzike na magnetofonskem traku. Posameznik lahko sam poskrbi za dostavo magnetofona na dan predvajanja, ali pa dostavi sa-mo registrirani trak. Kdor ima ozvočen film, mora predložiti tudi trak. ki mora biti skrbno zavarovan v primerni škatlici. — Nagrajeni filmi se bodo predvajali na dan nagrajevanja.
4.	LITERARNI NATEČAJ POEZIJE
katerega tematika je narava na splošno. — Poezija ne sme presegati 1 tipkane strani z razponom 2.5 cm med vrsticami in robom 3,5 cm. Nagrajena dela bodo recitirali ob spremljavi izbranega Inštrumenta.
5 skimiIImotiviATEČAJ ZA najlepš0 risb0 s planin-
Format, barve, uporabljeni material so poljubni. — Natečaja se lahko udeležijo osnovnošolski otroci (tu sta dve kategoriji: 1. in 2. razred ter 3., 4. in 5. razred) in dijaki nižje gimnazije.
Rok predložitve razpisanih natečajev je sobota, 6. marca 1971. Točen kraj in način predložitve posameznih del kakor tudi seznam nagrad, bo društvo pravočasno objavilo v dnevnem časopisju.
^*re^nil dogodki v slovenskem zamejskem nogometu so bili vedno derbiji med naiimi domačimi nogometnimi ekipami. Privabili so naj več gledalcev. Včasih je pred tekmo zaigrala tudi vaška godba (zgoraj), kot n. pr. na Proseku. Na levi sliki sta ekipi Sovodenj in Ju-ventlne po zadnjem medsebojnem srečanju, na desni pa Zarja in Breg po otvoritveni tekmi na novem igrišču v Bazovici
0*0*c^0*0*c*0*0*t^0*(>*0*c^7*0*0*l^0*0*c*0*0*0*0*c^0*0*0*c*0*0*'..*c*c*c*c*a*0*c*<}*j*c*0*:.*0*0*c*c*0*:*c*0*c*0*0*0*c*c*0*c*0*0*0*0*0*c*0*c*0*0*0*y*0*0*0*0*c*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0
0k
\jhcčft& (tov-0- teto 1971
3*0*0*0*D*0*0*G*J* 0*0*0*0*0*C*0*0*0*0*0*0*0*0*0* 0*0*0* 0*0*0*0*0*P*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0*0* o*o*o*o*o*o*g*o*o*o*o*o*o*o*g*o*g*o*o*o*o*o*g*o*o*o*o* o*o*o*o*o*o* 0*0*0* o*o*o*<
Slovensko gledališče v Trstu
Vošči vsem svojim obiskovalcem in prijateljem mnogo uspehov v novem letu
UVOZ IZVOZ PAPIRJA IN GRAFIČNIH POTREBŠČIN
PAP Y R O S
TRST, Ul. F. Severo 10	tel. 36453
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
TVRDKA
TRANS — TRST
IMPORT EXPORT
Lesno pristanišče
Vošči vsem poslovnim partnerjem uspešno novo leto
HOTELA
•COLUMBIA in »CONTINENTAL*
Lastnik F. Lipanje
Trst, Ul. Geppa 18 - tel. 69434-31083 Ul. S. Nicolo 25 - tel. 37577
Vsem srečno in uspešno novo leto
MANUFAKTURNA TRGOVINA
KRISTAN SUSIČ
TRST, Ul. Rolano 2 — Tel. 415-466
teli cenjenim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto!
GOSTILNA
•AL PALOMBARO*
TRST, Bazoviška 56 — tel. 50913
Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
Brata VIŠINI
TRST, Ul. Roma 15
tel. 61502
tel. 35521
TVRDKA
LUCIANO FABIAN
IMPORT — EXPORT
TRST, Ul. del Bosco 20
Želj vsem srečno in uspešno novo leto
tel. 78267
ELEKTROMEHANICNA DELA VNICA
• STE LLA*
TRST (Barko vi je), Ul. Boveto 5
teli vsem mnogo uspehov v novem letu
tel. 410615
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
ŠTOLFA — najemnik ZACCHIGNA TRST, Viale XX Settembre 9 Vošči vsem srečno novo leto
tel. 94239
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
ZALOGA VINA IN LIKERJEV
MIRAN KURET
TRST, Riva Gulil 1/E (zraven pokritega bazena) • tel. 28-926
Vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
TRGOVINA JESTVIN
FRANC RESINOVIČ
TRST, Trs V. Giotti 8 — Tel. 761-948
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto
TRGOVINA ČEVLJEV IN USNJENIH IZDELKOV
•ROIANO*
Lastnik A. GEC
TRST, Trg Tra I Rlvi 2 — Tel 31-198
nudi moške In ženske čevlje najboljših znamk — Torbice zadnje novosti
Vsem cen), odjemalcem srečno novo leto
NAJVECJA ZALOGA TAPETNEGA PAPIRJA
TATJANA PANJEK
TRST, Ulica Maarinl 1
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
teL 3763«
STARA GOSTILNA
• S U B A N »
1865
TRST, Ul. Comicl 2 — Tel. 95-577
Vošči vsem cenjenim gostom in prijateljem mnogo uspehov v novem letu
RESTAVRACIJA
•NASTRO AZZURRO*
TRST Riva N.
Sauro 12 — Tel. 38-325
Želi vsem srečno in uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
ALOJZ JERKIČ
TRST — Strada vecchia dell'lstria št. 64 — Tel. 810-210
Želi vsem srečno novo leto

MANUFAKTURE IN PAPIRNICA
MILAN SANCIN
TRST — Strada vecchia delTIstria št. 60 — Tel. 811-205
Vošči vsem uspešno novo leto
GOSTILNA
•NINI*
TRST, Ul. Valdirivo 32 - tel. 38-915
Vošči vsem cenj. gostom uspešno novo leto
Pražilnica in prodajalna kave
•AROMCAFF&*
Lastnik MUŽINA
TRST, Ul. Ponziana 30/B — Tel. 724-333
želi vsem mnogo uspehov v novem letu
ji KROJAŠKI SALON
S. KOŠUTA ’
ji TRST, Drevored D’Annunzio 11 !i	tel. 95498
j!: 0^x2 .. „	-	, „ ji Želi vsem uspešno novo leto
j;: Vos« vsem srečno novo leto j:
JESTVINE
ANTON ČOK
LONJER 344 - tel. 750462
Vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto
TVRDKA
JOŽEF SILA
Import — Export
TRST, Ul. Burlo 1	‘ '	'	'tel. 28944
Želi vsem mnogo uspehov v novem letu
MAGAZZINI
TOLENTINO
TRST, Ul. XXX Ottobre 5
Vošči vsem srečno novo leto

1
t
t
TRGOVINA JESTVIN
V. BENČIČ
TRST, Ul. Roiano 5 tel. 413363
Želi vsem uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
HMELJAK
V. REPEN 77 . tel. 221727
ji Vošči cenj. odjemalcem srečno p novo leto	|!j
!| GRADBENO PODJETJE
lir
KROJACNICA
MOZETIČ
TRST, Trg Garibaldi 11
VINKO GLAVINA
I Vošči vsem srečno novo leto
MANUFAKTURNA TRGOVINA
MARIO VERH
TRST — C. S. Giacomo 9
Vošči vsem
srečno in uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
ŠČUKA
TRST, Ul. Commerciale 94 tel. 35030
Želi vsem mnogo uspehov v novem letu
Sadje in zelenjava na debelo
ROMANO CARGNEL
ŠTANDREŽ — TRST
j: Vošči vsem mnogo uspehov tel. 90280 •!» v novem letu
t—
“li
želi
vsem mnogo uspehov novem letu
TRGOVINA JESTVIN DANILO KOS MAČKOVLJE 25 - TeL 228-120
1 Vošči cenj. odjemalcem srečno ' novo leto
Protvetno društvo
•FRANCE PREŠEREN*
Iz Boljunca
Vošči članom mešanega pevskega zbora ter vsem prijateljem mnogo uspehov v novem letu
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
IVAN METELLI
TRST, Ul. Madonnina 21 tel. 93845
Razprodaja kruha:
C. S. Giacomo 11 - tel. 744488
Vošči vsem srečno novo leto
GRADBENO PODJETJE
ZVONIMIR PERTOT
TRST, Barkovlje, Viale Miramare št. 261/1 — Tel. 413-000
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
VIKTOR ŠIRCA
TRST — Strada vecchia delllatria št. 2 — Tel. 812-223
Vošči vsem srečno novo leto
SEMENARNA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE
VLADISLAV MARINAC
64
TRST, Strada vecchia delTIstria
Vošči vsem uspešno novo leto
tel. 810211
MANUFAKTURNA TRGOVINA
S. PERTOT
TRST, Ul. Vasari 4-A
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
tel. 94457
Blf6 «PRI JOŽKOTU* (Figovec)
TRST, Ul. Ghega 3 - Tel. 24-780
Vošči vsem cenj. klientom srečno novo leto
' I
KRANJSKE KLOBASE in KRAŠKI TERAN pri
BIFE' TOMAŽIČ
TRST, Ul. Cassa di Rlsparmio 3 — Tel. 35-301
Vošči vsem cenj. gostom srečno in uspešno novo leto
Gostilna OSTROUŠKA
TRST, Ul. S. Nlcold 1 - Tel. 37-918
Vošči vsem cenj. gostom uspešno novo leto
^■iBigjiiiiiimili i mr "" ":r:! HHrHtfHijraešHi
«INTERMARES»
T R S T — UL. CELLINI 2/H. - TEL. 35922
VSE ZA MEHANOGRAFIJO, TURIZEM, ŠIROKO POTROŠNJO, INDUSTRIJO ITD.
Vsem poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto
Urama in zlatarna KAREL MIKOLJ
TRST - C. S. Giacomo 3 - Tel. 95881
Vošči vsem srečno novo leto
UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA
FRANC BERGINC
TRST, UL Gatteri 5/HI. - Tel. 96-941
Vsem poslovnim prijateljem vošči srečno novo leto
MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM
STOJAN UDOVIČ • FRANC
Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije
TRST, Trg Ponterosso 5 in P.zza Vecchia 2 — Tel. 29-686 Vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto
CVETLIČARNA
•RIVIERA FlORITA*
TRST, Ul. deiristria 19 — Tel. 95-052
Vošči vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto
ILTisus
TRST — ČAMPO S. GIACOMO 11 — TELEFON 50-057 je vaš zanesljiv optik
OČALA ZA VID, FOTOGRAFSKI APARATI, NALIVNA PERESA, TOPLOMERI ITD., VSE PRIMERNI PREDMETI ZA DARILA
Želi srečno novo leto!
Trgovina VELJAK — ŠPORT
TRST — Ul. delTIstria 13 — Tel. 744237
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto
f' y
KINO:FpTOGRAFSKI_ {MATERIAL
•SEBO FLEX»
TRST - UL Mazzini 53 - Tel. 733361
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
GRADBENI IN MIZARSKI LES, VEZANE PLOŠČE, FURNIRJI ITD.

S. JAZBAR
TRST — UL. VALDIRIVO 6 — TEL. 24005
Vsem poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto
GOSTILNA r-
BRAJNIK ROŽA — Pri mostu
Ul. Flavla dl Stramare 131 — Tel. 977-106 Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto
KONFEKCIJA - MANUFAKTURA - MOŠKI ČEVLJI
F A N Y
TRST, Ul. Flavla di Stramare 107 Tel. 977-118
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
BAR SPORTIVO
TRST - UL delTIstria 10 - Tel. 55766
Vošči vsem cenj. gostom srečno in uspešno novo leto
TISKARNA G R A P H I S T R S T — Ul. S. Francesco 20 — Tel. 29477
Vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
•GOMMAPLASTICA*
TRST, Ul. delTIstria 8 - Tel. 750054
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
Hotel »POŠTA*
TRST - Trg Oberdan 1 - Tel. 24157 - 35786
Želi vsem mnogo uspehov v novem letu
a.
!
TECHNA Import — Export
TECHNA
TRST, Ul. Ghega 2 — Telefon 35-907 RONCH1 (Gorica) Viale Serenissima 18
opravlja vsakovrstne uvozne in izvozne operacije
Vsem srečno in uspešno novo leto
DRUŠTVENA GOSTILNA
DRUŠTVENA GOSTILNA
GABROVEC 24 . tel. 229133
Vošči vsem članom in gostom mnogo uspehov v novem letu
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
JEZ
Vošči vsem srečno novo leto	DOMJO 33 - tel. 820320
GOSTILNA
•ŽUPAN* - Lastnik Mirko Čok
LONJER 269
Vošči cenj. gostom srečno novo leto
tel. 744423
STANISLAV ZIDARIČ
ŠEMPOLAJ 4 - Tel. 20297	NABREŽINA
NAGROBNI SPOMENIKI, SPOMINSKE PLOŠČE, TLAKOVANJE IN VSE, KAR SPADA V GRADBENO STROKO Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
GOSTILNA
• PRI P OŠTI*
BAZOVICA 95 - TEL. 226125
Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto
GOSTILNA
•VETO*
OPČINE, Proseška 35 - Tel. 211-629
Vošči cenj. gostom srečno in uspešno novo leto
ZADRUŽNA PRODAJALNA
OPČINE, Alpinska 85 — Tel. 211-054
! Vošči vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
ZORA ČOK
OPČINE, Narodna 57 — Tel. 211-046
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA
ČELESTE DANEU
OPČINE, Narodna 77 — Tel. 211-034
Vošči vsem cenj. odjemalcem in prijateljem srečno novo leto
URARNA - ZLATARNA
TRGOVINA ČEVLJEV
Anton MALALAN Marcel
OPČINE, Proseška 18
Tel. 211465	Tel. 212136
Vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA
SONJA USSAI
SV. KRIŽ 9/A Telet. 225-228
Vošči vsem srečno iti uspešno nov teto
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
JUSTINA GUSTINČIČ
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
SV KRIŽ 204
TRGOVINA JESTVIN
ZVONKO TERČIČ
SV. KRIŽ 204 — Tel. 225-103
Vošči cen j. odjemalcem uspešno novo leto
BAR
MADOTTO
najemnik AVGUST ZAHARIA
SV. KRIŽ 425 — Tel. 225-144
Vošči cenj. gostom uspehov polno nov o leto
MESNICA
DE LORENZI
Vošči vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto
SV. KRIŽ 144
MLEKARNA
ŠTEFANČIČ
SV. KRIŽ 204 — Tel. 225-133
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
HERMAN KRIŽMAN
BAZOVICA, Ul. S. Kosovela 7
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
BAR
TRGOVSKO PODJETJE
MANUFAKTURA
Nova Gorica
s svojimi poslovalnicami v Novi Gorici, Solkanu, Šempetru, Desklah, Kanalu in Sežani
METLIKA
BAZOVICA, Ul. I. Gruden 62 Vošči vsem srečno novo leto
Svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem vošči kolektiv srečno novo leto 1971
mesnica
MEVLJA
•l!
BAZOVICA, Ul. I. Gruden 35 ;jj
ji-
Vošči vsem srečno novo leto
gostilna
MAHNIČ
najemnik Ignac METLIKA BAZOVICA, Ul. I. Gruden 29
Vošči vsem srečno novo leto
RESTAVRACIJA
DANEU
OPČINE, Narodna 194 — Tel. 211-241
Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto
DROGERIJA
ANTONI
Prosek 140
DROGERIJA
VASILIJ GULIČ
OPČINE, Narodna 48
Vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
PEKARNA
RUDOLF MARC
BAZOVICA 55 - Telefon 226171
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
GOSTILNA
«PRI PLESCUb
BAZOVICA, Ul. I. Gruden 32
Vošči vsem uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJAVE
KAREL MALALAN
OPČINE, Narodna 63 — Tel. 211-046
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
GOSTILNA
SOSIČ - VREMEC
OPČINE, Narodna 65
Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
JOSIP ŠKABAR
OPČINE, Narodna 42 — Tel. 211-026
Želi cenj. odjemalcem tu in onstran meje mnogo uspehov v novem letu
ji Želi vsem uspešno novo leto
GOSTILNA
DOLENC
Prosek (Devinščina)
Vošči vsem cenj. gostom mnogo uspehov v novem letu


GOSTILNA
GRGIČ
PADRIČE 36 - Tel. 226-112 Vošči cenj. gostom srečno in uspešno novo leto

liaiHia
PARFUMERIJA
NA NOVO ODPRTA
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
KAREL PAHOR
TREBČE 111 - Tel. 211-857 Želi cenj. odjemalcem mnogo sreče in uspehov v novem letu
I
GOSTILNA
JOŽE MOŽINA
TREBČE 49 — Tel. 211-869
Vošči cenj. gostom uspešno novo leto
i
COSULICH
TRST — ULICA CARDUCC1 24 — TEL. 90005
ZALOŽENA S PARFUMI PRVOVRSTNIH ZNAMK
IN Z NAJBOLJŠIMI KOZMETIČNIMI KREMAMI
VSE ZA BRIVCA IN DAMSKI SALON - OBIŠČITE NAS
Vošči vsem srečno novo leto
RESTAVRACIJA V. REPEN 70
MANUFAKTURNA TRGOVINA
RAFAEL ŠTOKA
Prosek 1 — Tel. 225-121
Vošči vsem uspešno novo leto
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA
KARLO GRGIČ
BAZOVICA 176 - Tel. 226-185 Vošči vsem uspešno novo leto
ZALOGA DRV, NAFTE, PREMOGA IN KEROZENA DANILO ŠULIGOJ OPilNE'	r* - le,, lu vl
Vsem cenj. odjemalcem vošči srečno novo leto
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
MALALAN
Prosek 160
Želi vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
DAMSKI FRIZERSKI SALON
MARIJA KRIŽMANČIČ
BAZOVICA, Ul. S. Kosovela 8
Želi vsem cenj. klientkam srečno novo leto
DRUŠTVENA GOSTILNA
OPČINE, Proseška ulica
Vošči vsem cenj. gostom in prijateljem srečno in uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
OSKAR KRALJIČ
PREBENEG 85
Vošči v sem srečno novo leto
RADIO TV - ELEKTROGOSPODINJSK1 STROJI PRODAJALNA IN POPRAVILA
BRUNO BRESCIANI
OPČINE, Narodna 47 - Tel. 211-711 Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
DROGERIJA
ROMAN DANEU
Prosek 154
Vošči vsem srečno novo leto
PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN
PEPI SIVITZ
TREBČE 23 — Tel. 221-440
Vošči vsem cenj. odjemalcem vesele novoletne praznike
E L ETTKOM A lt K171'
STRADA VECCH1A DELL’ IS 1 RIA 2
RADIO
TELEVIZORJI
;K7v)j- .
1
JEDILNI
PRIBOR
POSODA
CVETLIČARNA
ADA VERŠA
Prosek 551 — Tel. 225-496
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
GOSTILNA
LEBAN
BAZOVICA jj;
Ul. I. Gruden 53 — TeL 226-129
Vošči vsem srečno novo leto
PRENOVLJENA TRGOVINA NADOMESTNIH DELOV ZA AVTOMOBILE
SIMIČ

OPČINE, Narodna 48 — Tel. 211322
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto
Trgovina čevljev
altahoda
»ji
II
ZALOGA GRADBENEGA
TRST - ULICA G. GALLINA 3
Vošči vsem uspešno novo leto
MATERIALA
EMIL GRGIČ
PADRIČE 10 - Tel. 226-138
jji Vošči vsem mnogo uspehov “j v novem letu
TRGOVINA AVTOMOBILSKIH NADOMESTNIH DBUMf
LORENZI
TRST — ULICA S. LAZZARO 17 Telefon 24-245
VAM NUDI DELE IN NADOMESTNE DELE ZA VSE AVTOMOBILE: SVEČKE TRIKOTNIKE, SVETILKE, AMORTIZERJE, PREPROGE, PREVLEKE, KROGLIČNE LEŽAJE, FILTRE ZA OLJE IN ZRAK
VSE PO ZNIŽANIH CENAH
Srečno novo leto
DROGERIJA
SILVAN GRGIČ
PADRIČE 54
jj! Vošči vsem srečno in uspešno •ji novo leto
S-
GOSTILNA
MESNICA
ALBIN BAK
PADRIČE 39 — Tel. 226-184
j! Vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto
GUŠTIN
ZGONIK 3 • tel. 229102
Vošči cenj. gostom srečno novo leto
BAR
TRGOVINA OTROŠKE KONFEKCIJE IN IGRAČ
ANICA IN GRAZIA ZUCCOLI
Prosek 551
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
KEMIČNA ČISTILNICA
«CLARA»
Prosek 239 — Tel. 225-349
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA ČEVLJEV
VERA MAIANO
Prosek 131
Želi vsem srečno novo leto
SEMENARNA
RADO ZORN
Prosek 160
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
auounucME.
KONFEKCIJA
LESTENCI PREDMETI ZA DARILA
PRALNI
STROJI
HLADILNIKI
GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTOVEL
Vošči vsem cenjenim članom in klientom srečno in uspešno nove, leto
ŠKABAR
Najemnik ROMAN
Vošči vsem uspešno novo leto
Tel. 227-117
Podjetje z gorivom in ogljem
CARLO
MISCHOU
GORICA
Ul. Angiolina 23 — Tel. 23-29
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
BELTRAME
TRST — Corso Italia 25 GORICA — Corso Verdi 11*
VOŠČI VSEM USPEŠNO NOVO LETO

RESTAVRACIJA
VLADI LUXA
Prosek 539 — Tel. 225-398	Vošči vsem srečno novo leto
KAROSERIJA

«PR05EK»
Izvršuje vsakovrstna popravila Cestna pomoč Barvanje v peči pri 80“
vošči vsem srečno in uspešno novo leto
Lastnik ALBIN PERTOT
PROSEK 1 - Telefon 225-367
J
TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJ AVE
ZDRAVKO KANTE
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
PROSEK 152
CVETLIČARNA	...
NADJA
!i PROSEK 142 — Tel. 225-450
Želi vsem cenj: odjemalcem uspešno novo leto

SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
MARIJA DANEU
Vošči vsem uspešno novo leto
PROSEK 124
f
Gostinsko podjetje
ŠEMPETER pri Novi Gorici z obrati:
Restavracija »LIPA* tel. 21-458 Kavarna, tel. 21-372 Gostilna v Šempetru Gostilna Jadran v Vrtojbi
Spoštovanim gostom in znance m vošči kolektiv prijetno novo leto
V
Časopisno - za ložn iško pod jetje
PRIMORSKI TISK
KOPER - Muzejski trg 7
želi
svojim sodelavcem, poslovnim prijateljem, bralcem in naročnikom ter vsem zamejskim Slovencem
zdravja in V LETU 1971
zadovoljstva
ŠPORTNO DRUŠTVO
• PRIMORJE*
PROSEK
Želi vsem članom, simpatizerjem in vaščanom mnogo uspehov v novem letu
SSSSfi-Si-.-.	SHHSSES«
TRGOVINA JESTVIN IN ZALOGA VINA
MARIJ RIOLINO
ZGONIK 8 - tel. 229112 Vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
GOSTILNA
BATIČ
MALI REPEN 3 tel. 221404 Vošči cenj. gostom srečno novo leto

KARLO GUŠTIN
iIRENEi
Vošči vsem srečno novo leto
PROSEK 141
GOSTILNA - BAR
VLADIMIR BAK
PESEK 2 — Tel. 226-120
PADRIČE 7 - Tel. 226-136
t:
J: Vošči cenj. gostom srečno h novo leto
ii Trgovina posode in železnine
FIORETTA PERTOT
PROSEK št. 5
"d| Želi vsem srečno novo leto! jjj
ZALOGA PIVA IN KRME
• ŠTOKA*
PROSEK (Devinščlna)
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto
ŽELEZNINE
BRUNO REBULA
Vošči vsem srečno novo leto	PROSEK 191 — Tel. 225-396

Vošči vsem ceni. gostom srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
BRUNO KAPUN
Vošči cenj. odjemalcem uspešno novo leto
PESEK 1
MANUFAKTURNA TRGOVINA
«DA ANITA*
BAZOVICA, Ul. I. Gruden 68 — Tel. 226-147
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
ELVIRO JERMAN
BAZOVICA, Ul. I. Gruden 64 - Tel. 226-147
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA
ALOJZ ŠTOKA
PROSEK 307 tel. 2251X3 Vošči vsem uspešno novo leto
Urarna in zlatarna
MARCELLA STOCCA
PROSEK 129
Vošči vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto
TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV
SEDMAK
Vošči vsem uspešno novo leto
PROSEK 151
MESNICA	FIORE GARBINI
PROSEK, Ul. S. Nazzarlo 46 — Tel. 225-256
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
Trgovina električnih predmetov
BOGOMIL KRALJ jj: PROSEK 212 — Tel. 225-224
5? Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN, SADJA IN ZELENJAVE
MARIJA MEZGEC
BAZOVICA, Ul. I. Gruden 39 - Tel. 226-128 Vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto
DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK
(center)
Telefon 225-137
Vošči vsem cenj. gostom in prijateljem srečno in uspešno novo leto
Obrati v Kopru:
Tiskarna s klišarno, knjigoveznico, lakirnico in ofset oddelkom - GRAVERSTVO - PRECIZNA MEHANIKA - ZALOŽBA LIPA s poslovalnicami
V KOPRU: Knjigama — Papirnica - Glavno skladišče — Skladišče knjig - Kiosk — Papirnica na cesti JLA - Papirnica v Semedeli - Papirnica v Čevljarski ulici - Souvenir
in knjigarna ter papirnica v:
Izoli, Portorožu. Piranu, Sežani, Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici.

QJJ
Lesna industrija - Pivka - Slovenija
IZVODN1
PROGRAM:
MANUFAKTURNA TRGOVINA IN KROJAČNICA
ROMANO GRILANC
BAZOVICA, Ul. I. Gruden 52
Vošči vsem srečno in uspešno vovo leto
I-
TRGOVINA ČEVLJEV
MIRO COLJA
Prosek 111
j Vošči vsem uspešno novo leto
GOSTILNA s PRENOČIŠČI
PEPI KRIŽMANČIČ
BAZOVICA 113 — Tel. 226-127
Vošči vsem cev), gostom mnogo uspehov in sreče v novem letu
TRGOVINA JESTVIN
MARIJA ŠEGINA
Prosek 551
Vošči vsem srečno novo leto
MESNICA	DANILO PUNTAR
PROSEK 3 — Tel. 225-219
Vošči vsem srečno in uspehov polno novo leto
ŠIVILJA ADRIANA
KONTOVEL 297
Vošči vsem cen), klientkam in obiskovalkam šivalnega tečaja srečno novo leto
Trgovina in laboratorij RADIO TV
ALDO COLJA
„	KONTOVEL 134 — Tal. 225-471
Vošči vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
DANICA MARTINUZZI
Prosek 156 — Tel. 225-227
Vošči vsem srečno novo leto
i RESTAVRACIJA
• MARTIN*
Ij	PROSEK 70 (Plneta) — Tel. 225-263
ji Vošči vsem cenj. gostom srečno novo lelo
Cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem vošči kolektiv srečno novo leto
1971
naš pr0
tgsrsj&^jsss:
£oet' '* oo»^' lV°4te
SssisiS-'
ST°U
S^f. .e OtA**'Cf0-teLJ' tVO
Ssži**
pistf*1

® KOMPAS

TURISTIČNO IN AVTOBUSNO P3PJETJE - LJUBLJANA
VOŠČI VSEM SREČNO NOVO LETO 1971
K'::!!
CVE

SREČNO
NOVO
LETO
VAM
ŽELI
TRST, Piazza S. Giovanni 1
RESTAVRACIJA ■ TRGOVINA JESTVIN - MESNICA
l
1
KRIŽMAN
V. REPEN 76 . tel. 227115
Vošči vsem cenj. gostom novo leto
in odjemalcem srečno in uspešno
GOSTILNA
KURET (EX DRUŠTVO)
RICMANJE 6 - tel. 820192
Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto

TRGOVINA JESTVIN
RICMANJE 111
HILARIJ CEJ
Vošči vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto

TRGOVINA JESTVIN
ULIVETI
najemnik POZZOBON
RICMANJE 88
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
GOSTILNA
GAŠPERUT
JEZERO - Tel. 228-212
Vošči vsem cenj. gostom srečno in uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
MARCEL NADLIŠEK
TRST, Ul. Pascoli 27 tel. 722351
Vošči vsem srečno novo leto
MIZARSKA DELAVNICA
MILAN KOVAČIČ
TRST, Ul.
Cunicoli 13 tel. 726212
Želi vsem uspešno novo leto
GOSTILNA
TUL
MACKOVLJE 106
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
ANTON ŠVARA
KATINARA
Strada di Fiume 553
Vošči vsem uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
JERJAN
DOLINA 69 tel. 228121
Vošči vsem srečno novo leto
i
J
I
STR Al N Dolina št. 40
DOLINA
1
Štev. 40 tel. 228116
Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah: poroke, rojstva, imendani, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače.
Ob sredah zaprto.
VSEM SREČNO NOVO LETO
TRGOVINA JESTVIN
JERCOG
DOLINA 41 - Tel. 228-113
Vošči vsem srečno in uspešno
r
i
novo leto
I
TAVERNA
«STANO»
BOLJUNEC - tel. 228134

Trgovina posode,
rož in električnega materiala
SLAVKO KRMEC
DOLINA 71 - Tel. 228-197
Vošči vsem srečno novo leto
Vošči vsem uspešno novo leto
MANUFAKTURE
SANCIN - STRAIN
BOLJUNEC 231 tel. 228145 Želi vsem uspešno novo leto
GOSTILNA
BRUNO OJO
DOLINA 230 - Tel. 228-187
iij
!
i
GOSTILNA
«PRI PEPCI.
LOG 4
Vošči vsem uspešno novo leto
DAMSKI SALON
GOSTILNA
Vošči vsem srečno novo leto
SLAVA
BOLJUNEC - tel. 228141
% GOSTILNA
FRANC GUSTINČIČ
Vošči vsem uspešno novo leto
JESTVINE
VALENTIN SANCIN
BOLJUNEC 62
iii
Vsem
cenj.
novo leto
JEZERO 7 gostom uspešno
Vošči vsem uspešno novo leto
MESNICA
KJUDER
RICMANJE 10
Vošči oenj. odjemalcem srečno
Trgovina jestvin in zelenjave — Agipgas
FRANC BRCE
BORŠT 67 - TeL 228-225 Vošči vsem uspešno novo leto
novo leto
TOBAKARNA
ŽERJAL
RICMANJE
Vošči vsem srečno novo leto
GOSTILNA
PAVLETIČ
BORŠT 29 - Tel. 228-152
Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto
:::::::
EMPORIO
DERGANC JOSSP
DOMJO 89 - Tel. 820-191
Gospodinjski predmeti — porcelan — kristal — lestenci ■=-= parfumerija — kartolerija — otroška in ženska konfekcija
Vsem srečno novo leto
GOSTILNA — TOBAKARNA — TRGOVINA JESTVIN
ADAMIČ
DOMJO (Krmenka) 205
Vošči vsem cenj. gostom in odjemalcem srečno novo leto
COMMERCIO GENERALE RAPPRESENTANZE
C. G. R. d.z o.z.
TRST, Ul. Geppa 9 — Tel. 37-940	28-352
jji Vošči vsem cenj. poslovnim partnerjem srečno novo leto
TVRDKA GIACOMO VATOVEC Succ.
Import — Export
TRST, Ul. Torrebianca 19 — Tel. 69-077, 73-567
Specializirano podjetje za izvoz vsakovrstnih gospodinjskih |:j predmetov, poljedelskih strojev, kolonialnega blaga na debelo II:	Vsem srečno in uspešno novo leto
i
agt8r-aasmB»»i8rdgrra^;»i-dga:^a.»;sssa--ag»a3S
II!
=~.5Si:2S
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA
COK KARLO

KMETIJSKA ZADRUGA
TRST, Ul. U. Foscolo 1 — Tel. 94-386
Poslovalnice:	TRST, Ul. Flavia 62 — Tel. 99-902
MILJE, Trg Curiel 1 — Tel. 98-000
Vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto
I
TOVORNI PREVOZI
POŽAR ARTEMIO
TRST, Ul. Boccaccio 3 — Tel. 28-373
Želi vsem srečno in uspešno novo leto
i
Opči
Voš<
C00PERATIVE 0PERAIE
KE!
DR
DELAVSKE ZADRUGE
Gl
IN
I
LONJER 236 - Tel. 76-10-59
Vošči cenjenim odjemalcem srečno novo leto
I
ZLATARNA
1
(Škerlj)
F. Filzi 3 — Tel. 68-347
URARNA IN ZLATARNA
SPLENDENTE
TRST, Ul.
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
:::::::::::::ii::::::::i'"i:::iii:l:::it:n::::“li:::::::::::i:ii:::::::i:ii::’i:ii:ii:::iiiii:::i::i::::::::::i:ii:::::::i::ii:ii:l:l:iil:i:::"
GOSTILNA
V. BRATINA II «P0D ™R0M»
TRŽIČ (Monfalcone), Corso del Popolo 32 — Telefon 72-674
VOŠČI VSEM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1971
UVOZ in
IZVOZ
lesa
za obdelavo
MAURI
TRŽIČ (Monfalcone) VialeS. Marco 29 — Tel. 74-451
želi vsem mnogo uspehov v novem letu

TRGOVINA ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE
TATJANA TURKO
rn-* **• i
• »ov	»•	k/ ...
BOLJUNEC 42
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
FRIZERSKI SALON
VANJA
Vošči vsem srečno novo leto
BOLJUNEC 44 A
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
DRAGO ŽERJAL
BOLJUNEC 237
Vošči vsem uspešno novo leto
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
RADO ŽERJAL
BOLJUNEC 405 ■ tel. 228114
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto
MESNICA GRDINA - ŽERJAL
BOLJUNEC 41 - Tel. 228-123
Vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
MESNICA MARINO PREGARC
BOLJUNEC 366
Vošči vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto
I
Vošči vsem cenj. gostom srečno j! -novo leto
il
TRGOVINA JESTVIN	|h
BORIS ZERIAL
DOLINA 172' - Tel. 228-178 lij
Vošči vsem srečno in uspešno iii novo leto
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA
ALDO MAURI
BOLJUNEC 336 - Tel. 228-166
Vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
PEKARNA
OTA
BOLJUNEC 38 - Tel. 228-253 Vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto
UMEK
GROČANA 47 Ij!
MESNICA
AMATO PAN K RACI in sinova
DOLINA - Tel. 228-112 DOMJO - Tel. 820-346 Trg Giarizzole 10 - Tel. 810-352
Vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto
PEKARNA IN JESTVINE
CELESTIN ŠTRAIN
Vošči vsem srečno novo leto DOLINA 75 — Tel. 228-139
I
TRGOVINA JESTVIN IN KLEPARSKA DELAVNICA
ŽERJAL
DOLINA 348 - Tel. 228-143 želi vsem mnogo uspehov v novem letu
TRGOVINA JESTVIN
MIRKO HRVATIČ
Vošči vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto
BORŠT 27
Lastnik LUDVIK GUŠTIN
i
COL (Repentabor) št. 8 Tel. 227-120
Kraški pršut in teran
—	Klobase
—	Domača vina
Vsem srečno
in uspešno novo leto
j
jii Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto
GOSTILNA
KOBOL - cJADRAN*
TRST, Ul. dellTndustria št. 16
"iiiiiiiii"
FIMAR
MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA
ELEGANCA
KVALITETA
SEZONSKI MODELI
Trieste • Trst Corso Italla 1 Telefon 29-043
Srečno in uspešno novo leto 1971 želimo vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem

Trgovina jestvin
MARIO OBERSNEL
TRST — Strada del Friuli 119 Tel. 410-028
Vošči vsem srečno novo leto
CVETLIČARNA
SAVINA
I
i
TRST,
Ul. Deiristria 10 • tel. 55-590
- JMM Pl MC.
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
ELEKTROMEHANIČNA
DELAVNICA
VLADO ŠVARA
TRST
Ul. Giulia 23 — Tel. 96-742
S
Vošči vsem cenj. klientom
srečno novo leto

RIBARNICA
MARČELA
PERTOT
BARKOVLJE
Ul. S. Bortolo 2 — Tel. 410-330
::::::::
iiC
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
POHIŠTVO

TRST
Ul. Settefontane 58-62 Ul. San Lazzaro Ul. Madonnma 18

. oM 4*s»r.V> 4v»r.\i x
Corzo Italija
ZERIAL
Svojim odjpmalcem, prijateljem in znancem voščimo srečno novo leto 1971
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE


;; ii ,ii.,U4^ ^'iib;-:iii'U' H :l
-—šmm
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE opravlja vse tuzemske in inozemske bančne operacije ter nudi svojim klientom vse bančne storitve.
GOSTILNA IN MESNICA DANILO PETAROS
BORŠT 60 - Tel. 228-151 Vošči vsem srečno novo leto ter obvešča cenj. goste, da bo odslej gostilna zaprta ob torkih namesto ob sredah
RESTAVRACIJA
eLOCANDA MARIO*
Vse kraške specialitete	DRAGA 22 — Tel. 228-173
In divjačina
Vsem cenj. gostom vošči srečno novo leto ..............
1
Je najpomembnejši kreditni zavod v deželi in njegova dejavnost je usmerjena izključno h krepitvi krajevnega gospodarstva ter k podpiranju podpornih pobud in t»obiid javne koristi, čemur namenja na leto tisti del svojih dobičkov, LI se ne porabijo za okrepitev njegovih premoženjskih rezerv.
Dati prednost zavodu CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE je zavestno dejanje zaupanja v gospodarsko bodočnost našega prebi-
valstva.
CVETLIČARNA
ANICA ŠVAGELJ
Opčine, Proseška 33, tel. 221-482
Vožčj vsem srečno novo leto
KEROZEN - NAFTA -DRVA - PREMOG
RUDOLF VREMEC
OPČINE,
Proseška 66 — Tel. 211-306
Vošči vsem srečno novo leto
gradbeni material in ŽELEZNINE
ALOJZ DANEU
OPČINE,
Proseška 13 - Tel. 211-044
Vošči vsem uspešno novo leto
manufakture — kleparstvo
JULIJANA
in VIKTOR SOSIČ
OPČINE,
Alpinska 87 - Tel. 211-385
Vošči vsem srečno novo leto
TRGOVINA ČEVLJEV
MARIJA STEGEL
OPČINE, Ul. dei Salici 1
Vošči vsem uspešno novo leto
trgovina posode,
IGRAČ TER PAPIRNICA
TULLIO COBEZ
OPČINE, Narodna 30 Tel. 211-284
Vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV
ERNEST MALALAN
OPČINE,
Narodna 128 - Tel. 211-189
Vošči vsem uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
VIDAU
BANI 12 - Tel. 211-387
■ Vošči vsem srečno novo leto

DROGERIJA
PODOBNIK
OPČINE,
Proseška 22 - tel. 211211
Vošči vsem srečno novo leto
i
I
r
Skupina vrstnih hiš SEKARE na Opčinah
GRADBENO PODJETJE
TRST - UL. MAIOLICA 1
PETRA
(prej K. BAN & C.)
TELEFON 90821
Vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
GOSTILNA
«LJUDSKI DOM»
Vošči vsem cenj. gostom in
SV. KRIŽ 357
prijateljem uspešno novo leto
HOTEL
«KRAS>
REPENTABOR 1 — Tel. 227-113
Vošči vsem cenj. klientom uspešno novo leto
ZALOGA DRV, PREMOGA IN KEROZENA
SILVAN KOŠUTA
SV. KRIŽ 40
Vošči vsem. srečno novo leto
ZALOGA KEROZENA IN AGIPGASA
SERAFINO SINDICI
SV. KRIŽ 404 — Tel. 225-227
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno m uspešno novo leto
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA
ANDREJ TERČON
SESLJAN 27/A — Tel. 209-259
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno in uspešno novo leto
ŽELEZNINE
TERČON JOSIP
NABREŽINA 124 — Tel. 20-122
Želi vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
JAZBEC
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
NABREŽINA (center)
—
"MLEKARNA
7	"K »M
«DOLFI»
OPČINE, Narodna 46
Vošči vsem srečno novo leto
GOSTILNA
«PRI MIČETU.
TREBČE 17
Vošči cenj. gostom srečno novo leto
GOSTILNA
KALC
GROPADA 15
>
Vošči cenj. gostom srečno novo leto
Trgovina jestvin in zelenjave
KALC
GROPADA 97

j Želi vsem srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
KRIŽMANČIČ
GROPADA 29
' Vošči vsem uspešno novo leto
GOSTILNA IN TOBAKARNA
MILIČ
BRIŠČIKI tel. 221480
1 Vošči cenj. gostom in odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA
LISJAK
KONTOVEL 201 tel. 225451
Vošči vsem uspešno novo leto
URARNA in ZLATARNA
ČERNIGOJ
TRŽIČ (Monfalconc)
Ul. Duca d’Aosta 62 - tel. 72-512
Vošči vsem uspešno novo leto
GOSTILNA IN TOBAKARNA
AMALIA URDIH
MAVHINJE 23 — Tel. 20-153
Vošči vsem cenjenim gostom in odjemalcem srečno novo leto
I-
i
I

SILVESTER MARKUŽA
Vošči vsem uspešno novo leto
SESLJAN 10/E
URARNA IN ZLATARNA
SEDMAK
SESLJAN
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
NABREŽINA
Samopostrežna trgovina jestvin - kerozen
DANILO LEGIŠA
Vošči vsem srečno novo leto	SESLJAN 44 — Tel. 209-158
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LEGIŠA
SESLJAN 41 — Tel. 209-147
Želi vsem mnogo uspehov v novem letu
MESNICA
PAHOR
NABREŽINA (center)
Vošči cenj. odjemalcem uspešno novo leto
ENOTEKA
«SILVESTER»
najemnika LIVIO in SERGIO
NABREŽINA 97 — Tel. 20-228
Vsem cenj. gostom uspešno in srečno novo leto
MESNICA
ANGELA SAKSIDA por. VOLPI
NABREŽINA (Kamnolomi) — Tel. 20-191
Prvovrstno goveje, telečje in prašičje meso ter perutnina in suhomesnati izdelki
Vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV
FRANČEŠKIN MIRKO
NABREŽINA (center), tel. 20-238
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
Mlekarna ŠIBELJA
TRST — Ul. dei Montecchl 10
Vošči vsem srečno novo leto

SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
EDVARD GRUDEN
NABREŽINA (center)
Želi vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto
Kavarna - tobakarna - prodajalna časopisov
TERČON
NABREŽINA (center), tel. 20-278
Vošči vsem srečno novo leto
TRGOVINA POSODE
LIDIA STANISSA
NABREŽINA (center)
Vošči vsem uspešno novo leto
GOSTILNA
LINA LEGIŠA
CEROVLJE 6 — Tel. 20-176
Vošči vsem cenjenim gostom uspešno novo leto
GOSTILNA v Vitovljah (št. 8)
najemnik
ROBERTO SEDMAK
Tel. 20-152
Vošči vsem uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
IVAN TERČON
MAVHINJE 42
ZALOGA PAPIRJA
GUI DO ZIDARIČ
NABREŽINA 97 — Tel. 20 232
Vošči vsem cenj. odjemalcem mnogo uspehov v novem letu
ŽELEZNINE IN DROGERIJA
DORČE TERČON
SESLJAN 27/A — Tel. 20-220
Vošči vsem cenj. odjemalcem uspešno novo leto
|
Vošči vsem uspešno novo leto
r
i
i
"i!
j
TRGOVINA JESTVIN
JOŽICA ŠKRK
ŠEMPOLAJ 36
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
MONCARO
GORICA, Korzo Verdi 113-117
Vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
TRGOVINA JESTVIN
MIRKO BUDIHNA
GORICA, Ul. Veniero 6
Vošči vsem uspešno novo leto
TRGOVINA S SANITARIJAMI in keramičnimi ploščicami
SAJOVIC
GORICA, Ul. Rabatta 2
Želi vsem srečno novo leto

KLOBUCARNA
LEBAN
GORICA. Raštel 30
Želi vsem uspešno novo leto
Manufakture in čevlji
MARIJA LEGIŠA
SESLJAN 44 — Tel. 209-158
Vošči vsem srečno novo leto
GOSTILNA
GRUDEN
najemnik SARDOČ
ŠEMPOLAJ 49 — Tel. 20-151
Vošči cenj. gostom uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
JOSIP GRUDEN
ŠEMPOLAJ 49 - Tel. 20-151
Vošči vsem uspešno novo leto
GOSTILNA
SARDOČ
SLIVNO 5 - Tel. 20-225
Vošči cenj. gostom uspešno novo leto
-			\
iil	GOSTILNA	«PRI GOSPODIČU.	\
lil		CELESTIN PERTOT	\
1		NABREŽINA	(Kamnolomi)
	Vošči vsem	cenjenim gostom uspešno novo leto	
1	Trgovina elektrogospodinjskih pradmetov in posode		
		ZVONKO RADOVIČ	i
j		NABREŽINA	(Kamnolomi)
Jil	Vošči vsem	uspešno novo leto	
i
!
TRGOVINA JESTVIN
REBULA
SALEŽ 60
Vošči cenj. odjemalcem uspešno novo leto
GOSTILNA
PIERINA GRILANC
SALEŽ 59 - Tel. 229-113 Vošči cenj. gostom srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
MARUŠIČ
SALEŽ 20 - Tel. 229-125
želi cenj. odjemalcem uspehov polno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
MARTA HUSU
GABROVEC 42
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN
DEVIN 50 - tel. 208139
Vošči vsem srečno novo leto
CVETLIČARNA
KOSMINA • VISINTIN
NABREŽINA . tel. 20375
Vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto
GOSTILNA
fPRI 2 OREHIH.
SAMATORCA
Vošči cenj. gostom srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
LUPINC
PRAPROT 11 - Tel. 20-159
Vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto
JI
!
i.
KAVARNA
«ADRIATICO»
GORICA, Travnik 5
Vošči cenj. gostom srečno novo leto
BRIVEC
GIUSEPPE ULIAN
DOBERDOB 28
Vošči vsem srečno novo leto
MIRODILNICA
KAREL FERLETIČ
DOBERDOB 1
Vošči vsem uspešno novo leto
GOSTILNA
OŽBOT
KUPA 3
tel. 88009
Vošči cenj. gostom srečno novo leto
r. —
GOSTILNA
TURRI
STANDREZ
Vošči vsem srečno novo leto
BAR
MILAN
ŠTANDREŽ
Vošči vsem srečno novo leto
ZALOGA DRV IN KEROZENA
IVAN VETRIH
GORICA, Ul. Lantieri 5 tel. 2527
Vošči vsem srečno novo leto
MANUFAKTURA
LUTMAN
GORICA, Travnik 63
Vošči vsem srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
TEODOR VELIŠČEK
GORICA, Svetogorska 123 tel. 3285
Vošči vsem srečno novo leto
KONFEKCIJE
BON N ES
GORICA, Ul. Mamell
želi cenj. odjemalcem srečno novo leto
::::::::
!

RESTAVRACIJA
NANUT
GORICA, UL Trieste 118
Vošči vsem uspešno novo leto
GOSTILNA
PAVLIN
GORICA,
Viale XX Settembre 138 teli vsem srečno novo leto
Športna trgovina VUGA
GORICA, Ul. Carducci 13
Vošči vsem srečno novo leto
MANUFAKTURNA TRGOVINA
ROSCONI
GORICA,
UL. OBERDAN 9 - TEL. 3135
Vošči vsem uspešno novo leto
AVTOPREVOZN1ŠTVO
JOSIP GORJAN
GORICA — Ul. Foscolo 14
Vošči vsem uspešno novo leto
Elektromaterial, gospodinjski stroji, vodne inštalacije
STANKO KOREN
GORICA
Ul. Mattioli 11 - Tel. 3271
Vošči vsem srečno novo leto

TRGOVINA ČEVLJEV
AND. ČOTAR
GORICA, Raštel 72 - Tel. 3667 ||.
iil-
!
!
1
Vošči vsem srečno novo leto

GOSTILNA
«PRI PEPETU.
OSLAVJE 21 - teti. 5174
Vošči vsem uspešno novo leto
TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA
TOMŠIČ
SOVODNJE 30
Vošči vsem srečno novo leto
GOSTILNA
«PRI FRANCETU.
SOVODNJE 76
Vošči cenj. gostom srečno novo leto
i.
i
«PRI 7 PALČKIH. - Lastnik L. Košič - GORICA
OTROŠKA KONFEKCIJA: Ul. Roma 43 - Tel. 3489 OTROŠKA OPREMA: Ul. IX Agosto 2 - Tel. 3554
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
TRGOVINA Z ELEKTRIČNIM MATERIALOM
GIOVANNI MIZZON
GORICA, Korzo Verdi 123
Vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto
tel. 3048
TRGOVINA ČEVLJEV
BENEDIKT KOŠIČ
GORICA, Raštel 1-7 - tel. 51-62
Vsem cenj. odjemalcem srečno ir. uspešno novo leto
TRGOVINA ČEVLJEV
FRANCO
GORICA, Korzo Verdi 76
Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto
tel. 2328
1

TRGOVINA S STEKLENIMI PREDMETI
ANTON KOREN
GORICA - UL. CARDUCCI 6 - TEL. 2234 Podružnica: Korzo Italia 42 — Tel. 2475 Delavnica in skladišče: Ul. Bellinzona 5 — Tel. 3231
Vošči vsem cenj odjemalcem srečno novo leto
i
KMEČKA BANKA
r.z. z o.z.
GORICA — UL. MORELLI 14 — TELEF. 2206
teli vsem poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto
KMEČKA ZVEZA
GORICA, Ul. Malta 3
Vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
TISKARNA IN KNJIGOVEZNICA
•GRAFICA GORIZIANA.
GORICA, Ul. Favetti 9
tel. 5766
Vošči vsem uspešno novo leto
GRADBENO PODJETJE
MARIO DEVETAK
VRH SV. MIHAELA 3
Bivališče: Poljčane 2-A (Doberdob)
Vošči cenj. gostom srečno novo leto
GOSTILNA
DEVETAK
VRH SV. MIHAELA - tel. 88005
Pristno vino — domač pršut
Vošči cenj. gostom srečno novo leto
RESTAVRACIJA - HOTEL
«EMI L I O »
DEVETAKI (Doberdob) Vallone
Domača kuhinja in pijača - Centralna kurjava
Vsem srečno novo leto
Tvrdka ELIJA ČUK
GORICA, Trg Cavour 11 — Tel. 3536
Vošči vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
RESTAVRACIJA
«AL CAVALLINO.
GORICA - DREVORED XXIV. MAJA 18
Vošči vsem cenj. gostom srečno novo leto
ZLATARNA IN URARNA
ŠULIGOJ
GORICA, Ul. Carducci 49 - Tel. 5657
Vošči vsem cen), odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA ELEKTROGOSPODINJSKIH PREDMETOV
JOŽEF KERŠEVANI
GORICA, Korzo Italia 76 - Tel. 2634
Vošči vsem srečno novo leto
PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN
CO T I C
SOVODNJE 109 Vošči cenj. odjemalcem uspešno novo leto
tel. 88006	88026
RESTAVRACIJA
(tRUBIJSKI GRAD.
Lastnik BRUNO PETEANI
Vošči cenj. gostom uspešno novo leto
SOVODNJE 5
TRGOVINA ČEVLJEV
«ALPINA>
GORICA, Korzo Verdi 78 Vošči cenj. odjemalcem uspešno novo leto
tel 2517
Mednarodna špedicija
L. KODERMAC
GORICA — Časa Rossa - tel. 31 62 - 36-77 - 36-78 Telex: 46119 - Kodermac
Vsem uspešno novo leto
GORILNA OLJA - PLINSKO OLJE ZA KURJAVO KEROZEN
FLORJAN VETRIH
GORICA, Ulica Lantieri 5, tel. 2527 Vošči vsem srečno novo leto	Moša, Soška ul. 9-B
KMEČKO-DELAVSKA POSOJILNICA
SOVODNJE
Vošči vsem srečno in uspešno novo leto
JESTVINE
MARVIN
STANDREZ 219 Vsem uspešno novo leto
GOSTILNA
«PRI MIRKOTU.
SOVODNJE 82 - tel. 88-017 Vošči srečno novo leto
i
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
Gorica, Corso Verdi 104
vošči vsem poslovnim partnerjem obilo uspeha v novem letu
is::::::::::::::::::::!::::::::::.........
di S. BOT,E
TRST — Ul. Cicerone 10 Tel. 68-812 — 30-336 Telegr.: Trad Triesle C. C. Trieste 60217 M/851624
UVOZ - IZVOZ
«MercantiIe»
di MARCO TENZE
TRST, Ul. Torreblanca 18
Tel. 38614 - 38396
Vsem poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem srečno novo leto
S. A. C. A. T.
S. N. C.
IMPORT — EXPORT
NADOMESTNI DEU ZA AVTOMOBILE
TRST, Ul. S. Francesco 38 Telex: 46272 SACAT
tel. 94532 - 95511
PRODAJALNE: Ul. S. Francesco 38 UL Donizetti 5
tel. 94306 tel. 30229
Vsem srečno in uspešno novo leto
CAVALLAR
URE ZLATARSTVO SREBRNINA DRAGULJARSTVO
TRST —
tel. 37180
UL S. Lazzaro 15
(za cerkvijo sv. Antona Novega)
VOŠČI VSEM SREČNO NOVO LETO
AVTOMEHANIČNA DELAVNI CA
LEANDRO CORETTI
TRST, Ul. Donadoni 17 . tel. 733249
Vošči vsem mnogo uspehov v novem letu
adriaimpex
D. D.
UVOZ
IZVOZ
ZASTOPSTVA
T R S T — UL. GEPPA 9/111 — TEL. 38-770, 29-135
MALLARDI & Co.
Mednarodni prevozi
TRST, Ul. Roma 15 — Tal. 37-823, 36-370, 61-082 Telex: 46-078 MAUSPED
Vse carinske operacije — vkrcavanja — izkrcavanje — kontrola blaga
Vsem poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto
ciannimlan
TRST, VIALE XX SETTEMBRE 38/A
1
!
j
I
I
Štukature — mavec — vsakovrstno orodje za pleskarje — tapetni papir in blago za prevleke z istimi vzorci
I
VOSCI VSEM USPEŠNO NOVO LETO
TRGOVINA POHIŠTVA
Pupis
SESLJAN — Tel. 20-269
Velika izbira sodobnega pohištva — Najboljše cene in ugodni plačilni pogoji — Odprto tudi ob nedeljah
Vošči vsem srečno novo leto

Sari
ii»r§i
TRST — Ulica Rismondo 9 Telefon 761-884 — 761-819
Ekskluzivna glavna zaloga:
Naravna mineralna voda: RADENSKA (zdravilni vrelec) in ROGAŠKA (vrelec Donat)
Ustekleničena ISTRSKA, BRIŠKA in DALMATINSKA VINA - KRAŠKI PRŠUT Pivo: PUNTINGAM in REININGHAUS — GRAZ (Avstrija)
Vsem poslovnim partnerjem in prijateljem srečno novo leto
I
UVAŽA: Marmor — K varčni pe6ek
Kalijev in natrijev teldspa1 (živec) — Razne minerale Itd.
iMPORl
OKUŽBA
E X P 0 R 1
L U. L
PREDSTAVNIŠTVA
IZVAŽA: Abrazijski material — Sl-llclum metal — železne zlitine Umetne smole — Stroje za marmor — Stroje za soline Itd.
Vošči vsem srečno novo leto
-Trst - Ul.Trento 15-111 - Tel.61227-Telegr.: METMIN-

GOSTILNA
«PRI RUMENI HIŠI*
lastnik BRAJKOVIC TRST, Strada del Friuli 293
Želi vsem srečno novo leto

te:!::
■gmssusne
PORTOROŽ
PORTOROSE
ROULETTE CHEMIN DE FER BACCARA
cvetličarna
«TRE ROSE*
TRST, Trg stare mitnice 10 tel. 96904
!
V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ
Odprto vse leto
Vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto
i
MESNICA
LUCIJAN PURIČ
TRST, Viale Miramare 117 tel. 410020
Vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto
!
PRIJETNO IN VSPEROV POLNO NOVO LETO 1971 VOŠČI KOLEKTIV
SVOJIM CENJENIM OBISKOVALCEM IN ZNANCEM
1
Tovarna pohištva
SREČNO IN USPEHOV POLNO
I
ŽELI
NOVO LETO
Tni[ja[MJ(6)®K][I[L[L
Tekoče gorivo za ogrevanje
KEROSHELL
Petrolej za ogrevanje doma
rELEFUNIRAJTE NA:	811-304 — 812-316
LA NAFTA
FURLAN GIUSEPPE - Rio Prtmarlo t - t’RST

KOPER
STIL
SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM VOŠČI KOLEKTIV PRIJETNO NOVO LETO 1971
PALAČE HOTEL
PORTOROŽ
TOČNA IN HITRA DOBAVA
i
CAPI ANT
IMPORT E X P 0 R T
LADIJSKA POPRAVILA - OSKRBA ZA LADJE
1
TRSI,
Ul. t.orti 2 lel. 36-141, 36-955 Riva N. Sauro 6 - tel. 29-978
£eh srečno noru leto vsem svojim poslovnim prijnleljem

SVOJIM GOSTOM IN GOSTOM RESTAVRACIJI! *N0V1 JADRAN»
TER OBISKOVALCEM NOČNEGA BARA ŽELI KOLEKTIV SREČNO NOVO LETO 1971
" ■
TOVARNA ™ B,STR,CA (Slovenija)-tel. 71-150
ORGANSKIH
I!
KISLIN
SVOJIM POTROŠNIKOM. ZNANCEM IN PRIJATELJEM VOŠČI KOLEKTIV SREČNO NOVO LETO 1971
HOTEL
RIVIERA
PORTOROŽ
VOŠČI SVOJIM COSTOM IN ZNANCEM PRIJETNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1971
Kolektiv
Hotela «PIRAN»
Hotela « SIDRO*
Restavracije «TRI VD0VE» in nočnega bara «TRI PAPIGE* v PIRANU
ŽELI CENJENIM GOSTOM IN ZNANCEM
SREČNC NOVO LETO 1971
.0>Xv|5t£
I
GOSTINSKO PODJETJE
TRST, Ulica Carducci štev. Telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
I
«SEZANA»
s svojimi obrati
HOTEL TRIGLAV SEŽANA HOTEL TABOR SEŽANA MOTEL KOZINA NA KOZINI
Vošči vsem srečno novo leto
VOŠČI SVOJIM CENJENIM GOSTOM IN ZNANCEM PRIJETNO IN PLODNO NOVO LETO 1971
li:::: i	i li i:i::: i i:	i::::: i::: ::ii::::::: i::::: i::: ;i!: i; i :i i	i!.......iiiiniiiaBSiiiiiiiiiiilglliiiinHlIiliiSiMiaiiiiiHg-jjliHSIjliaitiiiKijjiljSliliSijiiSjilSlijjlHlBjKliitmnKimtlHtPl^Stgia::

KOPER SEŽANA NOVA GORICA KRANJSKA GORA
za
novoletne
praznike



odojki
purani
piščanci
kraški priut
budjola
prekajeni vrat
vse vrste svežega mesa

gorenjski šobelj s kašo šunka brez kosti rolana v mrežici pečena hamburška slanina ostali kvalitetni mesni Izdelki alkoholne pijače darila
In še marsikaj
★ v- ★	#
t1*#*!**!?*#
K
Vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem želimo
veselo praznovanje in uspeha polno novo 1971. leto
☆ ☆*☆*☆*☆
☆ * ☆ *
☆ *
i
in 2. januarja 1971 vse zaprto
3. januarji imajo nedeljski urnik naslednji markeli: Sežana, Koper, Kova Gorica, Kranjska gora


Vsem poslovnim partnerjem čestita
PRIMORJE islavnik koper
EXP0RT
PODJETJE ZA PROMET BLAGA IN STORITEV S TUJINO
NOVA GORICA
Jugoslavija
HOTEL «SLON»
LJUBLJANA
w kolektiv pošilja svojim gostom in znancem
fv NAJLEPŠA VOŠČILA K NOVEMU LETU 1971

Kolektiv
I

prometno turistično in hotelsko podjetje
s samostojnimi organizacijami združenega dela
m potniški promet koper
■	polimer izola
■	istra auto umag
■	hotel triglav koper
■	hotel belvedere izola
■	gostinsko podjetje galeb koper
■	gostinsko podjetje vrhnika
v
Zeli vsem koristnikom svojih uslug ter bralcem Primorskega dnevnika srečno in uspehov polno novo leto
GOSTINSKO PODJETJE «GAHB»
Kidričeva 46 — Koper
s svojimi obrati, želi srečno novo leto 1971 vsem svojim gostom in znancem

kouktiv HQmA TRj(,LA ^
in HOTELA GIUSTERNA Koper
VESELO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1971 VOŠČI SVOJIM CENJENIM GOSTOM IN ZNANCEM

EXPORT
IMPORT
M\ S@0venU& Sadje
rSlovviijQ-Sadl/\	^	Q
MIKLOŠIČEVA UL. 10 - Tel. 310-688, 311-335, 311-325, 311-326, 311-327
Telex Ljubljana 31379	Telegram: SLOVSAD
Hladilnice
ZALOG PRI LJUBLJANI BiH! BOHOVA PRI MARIBORU
Zastopstva "In skladišča
MARIBOR, BEOGRAD, SUBOTICA, ZAGREB, VOLČJA DRAGA, KANAL, KOPER in BRČKO	_ „
Zahvaljujemo se trgovskim zvezam v Avstriji in Italiji za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi z a naprej! Tudi v bodoče ka kor doslej se bomo skupno s kmetijskimi zadrugami, ki proizvajajo sveže sadje in zelenjavo za izvoz, s trgovskimi podjetji in predelovalnimi obrati trudili, da izvršimo solidno in takoj vsa naročila naših inozemskih komitentov z najkvalitetnejšim blagom.
VSEM CENJENIM DOBAVITELJEM, ODJEMALCEM, POSLOVNIM IN STROKOVNIM SODELAVCEM ŽELI KOLEKTIV MNOGO DELOVNEGA USPEHA V NOVEM LETU 1971
BRODOGRADILIŠTE
POSLOVNIM PARTNERJEM IN UPORABNIKOM NAŠIH USLUG ŽELI KOLEKTIV SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 19711
«VIKTOR LENAG
RIJ EK A
1

impol
INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV - SLOVENSKA BISTRICA
Telex 033113 - Telefon: Slovenska Bistrica 81-060, 81-061, 81-062 - Maribor 22-914 -Tek. rač. 5181-1-513 • Žel. post: PRAGERSKO - Brzojav: Impol Slovenska Bistrica
IZDELUJEMO:
IZ ALUMINIJA IN ALUMINIJSKIH LEGUR PLOČEVINO, TRAKOVE, RONDELE, RONDICE,
PAIJCE, CEVI, PROFILE, ŽICO, VRVI IN VRVI Z JEKLENIM VLOŽKOM.
V	LASTNEM KONSTRUKCIJSKEM BIROJU PROJEKTIRAMO VSE VRSTE ALUMINIJSKIH KONSTRUKCIJ: VRATA, OKNA, FASADNE ELEMENTE, SAMO NOSILNE FASADE IN ALUMINIJSKE NOSILNE KONSTRUKCIJE PO NAROČILU.
OBRAT ZA ALUMINIJSKE KONSTRUKCIJE NA OSNOVI TEH PROJEKTOV IZDELUJE IN VRŠI MONTAŽO KONSTRUKCIJ.
V	OBRATU ZA POVRŠINSKO OBDELAVO BRUSIMO, POLIRAMO IN ELOKSIRAMO VSE VRSTE PROFILOV IN ELEMENTE V ŽELENIH BARVAH.
PRIJETNO IN USPEŠNO 1971. LETO ŽELI KOLEKTIV VSEM SVOJIM CENJENIM NAROČNIKOM IN POTROŠNIKOM
yfAeČH6
ft
1971
Kolektiv
hotela
Vošči vsem
«LEV»
LJUBLJANA

srečno novo leto 1971
MEBLO
TOVARNA
POHIŠTVA
Nova Gorica
Popolna komponibilnost posameznih elementov omogo2a sestavo pohiitva po Vatih željah in okusu. Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen kuhinje in kopalnice. Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih Izvedbah in furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m.
Zahtevajte pojasnila in prospekte pri Vašem trgovcu s pohištvom.
Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Vaših želja se obrnite na naslov MEBLO ITALIANA S.p.A., GORIZIA, VIA ROMA 31, od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupite.
KORISTNIKOM NAŠIH PROIZVODOV ŽELIMO DELOVNEGA USPEHA
POLNO LETO 1971
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
DIKEKCIJA: KOPER
Pristaniški trg 3
T FLEFON: 21-830 TtrLEX:	34-117
SPECIALIZACIJA
carinjenjr blaga transportno zavarovanje blaga rjflL	• kontrola transportnih dokumentov
•	dodajanje ledu in uskladiščenje blaga redni zbirni promet iz evtopskih centrov čezmejni prevozi z lastnim kamionskim parkom agent organizacije IATA
blagovni tranzit preko pristanišč Rijeka in Koper
•	sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini
Poslovne enote v vseh republiških sred!ščih, v vseh Jugoslovanskih pristaniščih in na vseh obmejnih prehodih
ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU

EXP0RT- IMPORT KMETIJSKIH PROIZVODOV
ZAGREB, PRAŠKA 2/11 — JUGOSLAVIJA
IZVOZ — UVOZ vseh vrst svežega in suhega sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, globoko zmrznjenega sadja in zelenjave, konserviranega sadja in zelenjave, vseh vrst sadne pulpe, koncentriranih sadnih sokov, žitaric, krme in drugih poljedelskih pridelkov.
NOVOST v našem poslovanju — uvoz kolonialnega blaga in prehrambenih izdelkov.
LASTNI POGONI:
aVITAMINKAs tovarna sadnih sokov in konserv, Banjaluka, Pilanska 23,
SR BiH, telefon 21-152.
«STUBIČANKA» tovarna sadnih sokov, Gornja Stubica, telefon št. 7. HLADILNIKI Vrbovec, telefon št. 75-186.
PLANTAŽA «Miljevcb v Širitovcih pri Drnišu, telefon 229.
POSLOVNE ENOTE S SKLADIŠČI:
KARLO V AC, Kaštel, telefon 73-81.
SPLIT, Kopilica b.b., telefon 33-71.
OSIJEK, C. Cesarca 21, telefon 32-580.
SUBOTICA, Jugoslavenska ulica 59, telefon 23-870.
ŠEMPETER pri Novi Gorici, telefon 21-573.
ZASTOPSTVA — BEOGRAD, Makedonska ulica 15, telefon 20-371.
ČAČAK, Bate Jankoviča 57/a, telefon 27-62.
SKLADIŠČA, TRGOVSKA MREŽA ZA TRGOVINO NA DEBELO IN NA DROBNO V ZAGREBU.
POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SODELAVCEM ŽELI KOLEKTIV SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1971
m
MEOUNARODNA ŠPEDICIJA
RIJEKA
TRŠČANSK« OBALA 8. P00 290
I.A.T.A. - Agenti Prodajni zastupnik JAT-a Telegram: TRANS JUG - RIJEKA Telex: 24-115 YU TNG RI
Telefon: Kučna centrala 31-111 Generalni direktor 23-741 Komercijalni direktor 23-744
IZVOZ, UVOZ, TRANZIT, ZBIRNI PROMET, REEXPORT, MEDJUNARODNI SAOBRAČAJNO-AGENCIJSKI POSLOVI,
SAJAMSKE I CARINSKE USLUGE, TUZEMNA ŠPEDICIJA, AMBALAŽNI I SKLADIŠNI SERVIS, OSIGURANJE, KONTROLA ROBE
ŽELI SVIM POSLOVNIM PRIJATELJIMA SRETNU NOVU GODINU 1971.
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul sv. Frančiška 20 Telefon 37 338
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9-600 lir	Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir	SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/' «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 20.
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150
finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir »Mali oglasi* 50 lil beseda.	Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri upravi.
Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitž Italianai,
Stran 16
31. decembra 1970
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja m tiska ZTT-Trsl
S konference in manifestacije izseljencev Srečanje s predstavnikom deželnega odbora
(Nadaljevanje s 1. strani)
, lani je, prav zaradi tega hočemo pra- črt je predvideval povratek 15.000
stičnim prikazom položaja v vaseh, kamor se »mladina vrača enkrat na leto in krožijo med podrtimi hišami in zapuščenimi seniki samo alkoholizirani starci in starke, ki imajo le toliko moči, da se v nedeljah zavlečejo v cerkev*.
Baracetti je postavil vprašanje gradnje avtoceste, ki bo stala 135 milijard in bo šla skozi, opustrše-na področja, za njim pa je Del Medico opozoril na pomen gospodarskega in industrijskega sodelovanja s Slovenijo in Jugoslavijo sploh.
Podpredsednik deželne uprave Moro je v samem začetku odgovoril Del Mediču o vprašanju slovenske manjšine v Benečiji. Poudaril je odprtost deželne vlade do teh vprašanj, kljub zaprekam iz Rima. »Odprt* odnos, tudi do Slovencev v videmski pokrajini je Moro povezal z vlogo «mostu», ki ga ima dežela do sosednih republik.
»Bil sem v Beneški Sloveniji, v nadiških dolinah, in vem, da smo v stoletni zamudi v mnogočem. Prav zato pa bo odbor dal pobudo za vse nujne ukrepe za rešitev vprašanj slovenske narodne manjšine, tudi v Beneški Sloveniji*. Moro je še dodal, da je gospodarski položaj najslabši prav tam, kjer živijo Slovenci in da je tam treba odpraviti stare «miselne sheme iz časov fašizma*.
V nadaljevanju razgovora so se predstavniki izseljencev in deželni podpredsednik Moro zmenili za objavo in popularizacijo deželnega zakona o podpori izseljencem in o tem, da bi bilo treba ustanoviti mešano komisijo iz predstavnikov na novo ustanovljene kon-zulte za izseljenstvo in deželnih svetovalskih skupin ter začrtati osnovne kriterije industrijskih posegov v Furlaniji. Delegacija te komisije naj bi šla k predsedniku vlade Colombu.
Dr. Viljem Černo je govoril v imenu Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije. Pozdravil je navzoče in spregovoril še nekaj besed o vseh dolinah dežele Furlamje-Julijske krajine, v katerih živijo Slovenci. »Dosti je govora o predalpskih področjih v Furlaniji, ob vzhodni meji, ki zajemajo Nadiško, Grivojsko, Malinsko, Kmapsko, Tersko, Rezijansko in Kanalsko dolino. V vseh teh dolinah vladajo zelo slabi gospodarski pogoji, v vseh teh dolinah živi slovenska manjšina, večina prebivalcev se bavi s kmetijstvom, Industrije ali druge vidnejše gospodarske dejavnosti pa ni.»
»Govori se danes o teh dolinah,* je nadaljeval dr. Čemo, »kil so tako revne in malo obljudene, prepuščene same sebi, ki so dolga leta bile popolnoma pozabljene, ni pa jasno, io kod sega dejanska želja, da bi tem dolinam res pomagali, in kje se začne prava politična špekulacija. Ni tajnost, da vojaške služnosti oškodujejo Beneško Slovenijo preko mere in da je posledica tega popolna odsotnost vsake industrije ali obrtništva. V skladu s takim političnim položajem je tudi groba narodnostna in jezikovna diskriminacija.*
Tej zemlji ki tem vasem, ki so dolga leta živeli v skupni revščini in bratstvu s Furlani, se danes bojijo prizna#, da živi na njih manjšina, slovenska manjšina, bojijo se priznati tej manišini etnične, zgodovinske in ambientalne posebnosti, bojijo se jih imenovati «Slovence», torej s pravim imenom. Na vsak način se oblasti skušajo tudd izmakniti, da bi ne morale točno določiti predelov, na katerih Slovenci živijo.*
»Še vedno skušajo zakrivati resnico in ne priznati pravic, ki bi pripadale slovensfki skupnosti v Furlaniji, prezgodaj je še za pravo demokracijo in enakost med državljani! Prav zaradi tega se borimo skupaj s prijatelji demokratične Fur-
vicol*
Podal je nato nekaj podatkov v zvezi z izseljevanjem, ki ne upada, temveč narašča, kljub trudu nekaterih, govoril je, kako naj bi se Benečani in Furlani skupaj borili za dosego demokrat čnih pravic, ki bi jim morale biti avtomatično priznane in ki jim jih že dolga leta odrekajo.
Zaključil pa je: «5amo v skupnem boju vidimo edino možnost premostitve tradicionalne sheme, rešitve problemov, ki so jih preveč let obravnavali samo obmejno, fragmentarno in neorgansko. Naš boj, boj vseh izseljencev in njihovih družin more in mora prisiliti odgovorne politične sile deželne vlade, da radikalno spremenijo politiko, ki so jo vodile do sedaj. Skupna peticija predstavlja, poleg demokratičnih zahtev in same vsebine, širjenje boja, ki stremi v okviru splošnih delavskih zahtev za reforme v naši deželi, po drugačnem razvoju deželnega gospodarstva, ki naj bi slonelo na polni zaposlenosti.
V avditoriju videmskega zavoda ((Zaman« se je kljub slabemu vremenu zbralo nad 200 oseb. ALEF je organizirala tudi šest avtobusov, ki so imeli nalogo, da pripeljejo izseljence iz Karnije. Zaradi poledelenih cest avtobusa niso mogli pripeljati ljudi.
Prvi je spregovoril predstavnik organizacije ALEF Conti, ki je pozdravil vse navzoče predstavnike raznih izseljenskih organizacij, ki so podprle iniciativo organizatorjev srečanja. Daljše poročilo o delu ALEF je nato prebral predsednik izvršnega odbora bivši deželni svetovalec Volpe. Govoril je o moralnih in materialnih posledicah izseljevanja. «Mnogi kritizirajo izseljence, ker prihajajo enkrat na teto domov in se tedaj samo pritožujejo,« je poudaril, «res pa je, da so izseljenca, ko prihajajo domov, čeprav enkrat na leto, bolj objektivni kot prebivalci kraja, ki živaijo in trpijo dama. Izseljenci poznajo razmere v drugih državah, zelo dobro pa vidijo tudi to, kar v enem ali več letih ni bilo narejenega doma. Mnogi trdijo, da ni pomanjkanja delovnih mest, ker so ta na razpolago še delavcem iz tujine. Res je, da ni nezaposlenih, ker so v tujini, res je tudi, da je nekaj delavskih mest na razpolago, so pa tako negotova in mezde tako skromne, da sa noben izseljenec ne more dovoOdtd, da bi zapustil gotovo in dobro plačano delo v tujini, čeprav je navezan na dom, družino in ognjišče. Zadnji petletni na.
izseljencev iz tujine, 5000 pa iz raznih industrijskih središč v Italiji. V resnici je samo leta 1969 izseljevanje narastlo za 9000 enot. Do podobnega pojava je prišlo tudi pri predvidevanjih glede prehoda od kmetijstva v industrijo: kmetijstvo je zapustilo kar 24.000 oseb v enem samem letu in se zaposlilo v industriji. Težiko je programirati take pojave, vendar so lahko analize nekoliko točnejše in brez lažnih utvar. Zelo važna je pri tem politična izbira.« Volpe je dalje govoril o vojaških služnosti, ki so jih ((ustvarili«, ko se je Italija še branila z bajoneti. Zanimivo pa je, da je vojaške služnosti še razširil zakon iz leta 1966. Industrializacijo ščiti deželni zakon, ki so ga izglasovali pred nekaj meseci, nevarno pa je, da bo ta zakon šel v pozabo, ne da bi se ga nihče poslužil.
S točnejtšo analizo emigracije, deželnega statuta in srečanja itar lijiarLsko-šviicarske komisije je podal predsednik organizacij e ALEF Frainchd. Kakor smo že svoj čas poročali, komisija ni zaključila pogajanja, ker švicarska delegacija ni sprejela predloga za ukinitev statuta sezonskih delavcev. Franchi je dolgo govoril tudi o resoluciji, ki so jo sestavili predstavniki izseljenskih organizacij v Lausannu in razlagal, kakšna je politična teža te resolucije kot sredstvo, s katerim je mogoče dobiti stik z izseljenci in njihovimi družinami, ki živijo v deželi. ((Edina cilj mora biti za nas povratek izseljenih delavcev,« je zaključil Franchi.
Član predsedstva je nato prebral razne solidarnostne in pozdravne telegrame, ki so jih poslali videmski župan Cadetto, deželna odbornik za delo, izseljevanje in socialno skrbstvo Stopper ter povabilo podpredsednika deželnega odbora Mora za sestanek ob zaključku manifestacije. Zaradi slabega vremena in odsotnosti Kamijcev je nato vprašal navzoče, če naj bi bila manifestacija po ulicah ali ne. Večina je bila za pohod.
Se nekaj časa so organizatorji prepustili navzočim predstavnikom drugih sorodnih organizacij. Za sindikat CGIL je govoril Vemier, za F1LEF (vsedržavno zvezo emigrantov v Evropi) je govoril Volpe, ki se je spomni! nezaključenih pogajanj šricarskoitalijenske komisije in poudaril, da bi se morala italijanska vlada obvezati, da bo preprečila Švici vstop v EGS, če ta ne bo hotela sporazuma.
Govorih so nato še Fersello za Pal Priul, Perimd za «Ootanie Ube-
re« in Menossi za ACLI, De Cesoo je nato prebral zaključno resolucijo, povzetek peticije, ki so jo izseljenske organizacije sestavile v Lau-saenu in so jo predstavniki ALEF predložili podpredsedniku deželnega odbora Moru. Poleg zahteve po industrializaciji in potrebnih infrastrukturah, novi gospodarski politiki in socialnemu skrbstvu, zahteva resolucija tudi končno rešitev etničnih in socialno - gospoda rski h vprašanj slovenske manjšine v videmski pokrajini, kateri morajo oblasti priznati vse pravice narodnostne manjšine.
Srečanje je zaključil podpredsednik Copetti, ki je poudaril, da je bil cilj današnje manifestacije izmenjava mnenj in izkušenj ter sen-sibdlizacija javnega mnenja za probleme izseljencev.
Aretirali so jih pri Tombolu
Šest ameriških vojakov v zaporu zaradi uživanja in razpečevanja mamil
PKA, 30. — V prejšnjih dneh so aretirali šest ameriških vojakov iz taborišča Darby pri Tombolu in jih pod obtožbo razpečevanja in uživanja mamil premestili v zapore «Dan Bosco* v Piši.
Namestnik državnega pravdništva dr. Sellaroli vodi preiskavo v naj-večjd tajnosti. Predvsem hoče ugotoviti od kod so prihajala mamila
MESINA, 30. — Zaradi gostega prometa po glavni Garibaldijevi u lici v Mesini je neki približno 50 let star šofer izgubil razsodnost. Stopil je namreč iz avta fiat 850 in sprožil nekaj strelov iz samokresa v zrak. Eden od nabojev se je odbil od pročelja hiše in preluknjal karoserijo avtobusa. Zaradi strelov so se avtomobilisti in pešci razbežali, neznanec pa je zmedo izrabil, da se .je z drzno vožnjo izmuznil iz gneče in izginil.
Še nobenega upanja za osvoboditev Bucherja
BERN, 30. Švicarska vlada je zaskrbljena, ker akcija za osvoboditev ugrabljenega poslanika v Riu de Janeiro Giovannija Enrica Bucherja «ne poteka kot je bilo moč upati*, je izjavil danes podkancler švicarske konfederacije Walter Buser ob koncu zadnje letošnje seje zveznega sveta. «Vlada» je dodal Buser, «je v stalnem stiku z brazilskimi oblastmi in skuša pospešiti osvoboditev poslanika*.
Po zadnjih vesteh naj bi se Bu-cherjevo zdravstveno stanje ki je bilo v zadnjih dneh zaskrbljujoče, izboljšalo.
BRESCIA, 30. — Znana operna pevka Maria Callas .je vložila pred sedntku sodišča v Brescii tožbo za razporoko. Callasova in njen mož Giovanbattdsta Meneghini že pet let ločeno živita, zaradi česar bo pravni «iter» hiter in tehnično preprost. Prva razprava, med katero bo sodnik zaslišal Callasovo in moža bo 15. januarja.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiu
ZARADI SPRETNOSTI PILOTA PREPREČENA TRAGEDIJA
Na turinskem letališču Caravelle udarilo z desnim krilom ob plug
Šofer traktorja za pluženje snega zgorel . Samo trije potniki lažje ranjeni . Nesreči je botrovala gosta megla
TURIN, 30. — Le zaradi spretnosti pilota se danes ni pripetila na letališču Caselle tragedija. Bilo je nekaj minut po 7. uri, ko je 35-letni pilot kap. Lino Fanin iz Bologne dobil dovoljenje, da z letalom vrste «Caravelle», v katerem je bilo 5 članov posadke in 33 potnikov, odleti proti Rimu. Pilot je pognal letalo s hitrostjo 180 km na uro, ko je v megli opazil velik plug, ki je čistil sneg na vzletišču. Fanin je, čeprav je spoznal, da se ne bo moč izogniti velikemu traktorju, vseeno silovito zavil pro B levemu robu vzletišča, a kljub temu .je desno krilo udarilo ob trak tor in se prelomilo. Kljub silovitemu udarcu se je pilotu posrečilo, tudi s pomočjo posebnega zaviralnega padala, ustaviti letalo, iz katerega so potniki nemudoma paska kali. Nedaleč od letala pa je plamen zajel plug. Iz prelomljenega krila je namreč priteklo gorivo, ki je oblilo traktor in se vnelo. Šofer pluga, 51-letni Romeo D'Ambrpsio iz Caselle, je zgorel v plamenih.
Sodne oblasti so nemudoma u-vedle preiskavo, da ugotove zakaj je bil D’Ambrosio še na vzletišču. Možu so namreč tik pred vzletom
bireaktorja družbe Alitalie ukazali, da se umakne z vzletišča. Zaradi nesreče so letališče, nad katerim leži gosta megla, zaprli za promet. Na vzletišču je bilo precej razbitin, požgan plug in veliki madeži goriva.
Od potnikov so se le trije lažje ranili in so se lahko po prvi pomoči, ki so jo jim nudili na leta lišču, vrnili na domove.
NEW YORK, 30. - Načelnik sod-no-medicinske službe v New Yorku Michael Baden je javil, je v 1970. letu samo v Nevv Yorku urr.r lo zaradi uživanja mamil 1.050 o-seb. Ker statistika ne upošteva po datkov zadnjega tedna decembra, je možno, da se bo število mrtvih
povečalo na 1.100. Leta 1969 je zaradi uživanja mamil umrlo 1.031 oseb, 1968. leta 654. leto prej pa samo 199.
Baden meni, da se .je število mrtvih povečalo, ker so se mamil lotili tudi mladoletniki. Polovico 23 let, 215 pa jih je imelo le 19 žrtev je imela namreč manj kot ali še manj let.
KAMPALA. 30.	— Prebivalci
Kampale v Ugandi, ki so se lotili kampanije proti tatovom, so od božiča do danes pobili 11 oseb, ki so jih osumili tatvin.
Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega,!
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NA SKAKALNI TURNEJI INTERSPORT*
V PRVEM DNEVU NORVEŽAN M0RK
Favoriti so se uvrstili dokaj slabo
OBERSTDORF, 30. — V prvem dnevu 19. mednarodne smučarske skakalne turneje je prišlo do presenečenja.
V Oberstdorfu sta namreč proti pričakovanju zasedla prvo in drugo mesto dva matr znana norveška skakalca, medtem ko so se favoriti uvrstili dokaj slabo. Razen tega, da sta zbrala navišje število točk, sta oba Norvežana, Mork in Tontum, dosegla tudi najdaljša sko ka dneva (84 m), kar nam jasno kaže, da imajo Norvežani tak naraščaj, da lahko izmed njega v vsakem trenutku potegnejo kandidate za vrhunske storitve.
Najboljši tekmovalci so se uvrstili takole:
1.	Ingolf Mork (Norv.)
(81,5	+	84)	235,3
2.	Bent Tontum (Norv.)
(82	-F	84)	234,1
3.	Tadeusz Pavvlusiak (Pol.)
(81,5	+	83)	233,7
4.	Zbynek Hubac (ČSSR)
(82	4-	83)	232,5
5.	Jiri Raška (CSSR)
(81 + 81,5)	227 5
6.	Rudolf Hoehni (ČSSR)
(81 + 81,5)	227,5
7.	Horst Queck (V. Nem.)
(76 -h 83,5)	221,2
8.	Bemd Eckstein (V. Nem.)
(81	+	80)	221,1
9.	Tauno Kaeyhkoe (Fin.)
(79	+	81)	220.5
V srečanju mladinskih moštev
Italija-Francija 1:1
SAN GIOVANNI VALDARNO, 30 — V srečanju med mladinskima reprezentancama Italije in Francije, sta se obe moštvi sporazumeli za neodločen izid 1.1. V italijanski ekipi je nastopil tudi igralec Trie-sbine Rakar. Strelca obeh golov sta bila Lacombe v 30. min p.p
ter Oriali v 6 nun. d.p. Pred 3.500 gledalci .je sodil Italijan Giunti.
Tečaj in izlet SPDT
SPDT organizira izključno » spremljevalce udeležencev smučar-skega tečaja v Trbižu, 10. januar-ja 1971 avtobusni izlet v Trbiž. Kandidati za izlet naj se zaradi omejenega števila mest prijavi)® čim prej v Trstu, Ulica Geppa * in naj poravnajo voznino (1500 lir)-
Tečajniki bodo v avtobusu P^®" jeli ciklostilirani razpored skupin> razporeditev po avtobusih pa s1 lahko udeleženci iz Trsta ogledajo v Tržaški knjigarni, kjer so tudi urniki posameznih skupin. Udeleženci tečajev naj takoj javijo možne napake v razporeditvi P® avtobusih, ki bi morda nastale zaradi pomanjkljivih podatkov.
Avtobusi bodo odpotovali (točno!) ob naslednjih urah: a - 06.00 iz Trsta (z začetka Ulic® F. Severo) b - 06.00 iz Trsta
06.10 iz Rojana (semafor v U» Miramare)
06.15 iz Barkovelj (križišče * Kontovelsko cesto) c - 06.00 z Opčin (izpred Prosvetnega doma)
06.15 s Proseka 06.25 iz Križa (avtob. postaja) 06.25 iz Nabrežine (avtob. p.) d - 06.00 s Proseka (avtob. post.)
Vpisovanje traja še do vključno 7. januarja 1971. Ob prijavi naj vsak izletnik točno navede kraj vstopa v avtobus.
OBVESTILO
Športno društvo Breg priredi 6. januarja tradicionalni enodnevni SMUČARSKI IZLET v Kranjsko goro. Vpisovanje do nedelje pri vaških zastopnikih.
Del včerajšnje povorke po videmskih ulicah
TRGOVSKO UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE
Kolektiv vošči svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom prijetno in uspehov polno novo leto
ELEKTROTEHNA
LJUBLJANA - Titova ul. 51
1971
Voščilu se z istimi željami pridružuje kolektiv poslovalnice v Kopru

iirisiiiifiiiiiiiiviiiiii
iliiil:!
LEOPOLD
KREBELJ
19.
Prvi bataljon Istrskega odreda
Ob napadu smo pričakovali večji učinek granat kot strojničnega ognja in strelov iz pušk. Akcija je dobro uspela, čeprav se je naša zaseda z obstreljevanjem nekih kamionov predčasno izdala s tem, da je odgovorila na slepo obstreljevanje sovražnika. Sredi dopoldneva so pripeljali z reške smeri proti Kozini trije ali štirje nemški kamioni, ki so imeli vsi na kabinah montirane strojnice in so že od Gradišča sem obstreljevali položaje naše zasede. Spustili smo jih med mine, potem pa je Mirko Kovačič obrnil ključ na «mašinci». Granate so začele ena za drugo pokati. Od enaindvajsetih jih je osemnajst eksplodiralo, tri pa ne. Kamione je dobesedno dvignilo, vendar so. čeprav so bili vsa razrešetani, odpeljali naprej, saj je tudd naša zaseda usula nanje točo svinčenk; toda Nemoi so pretrpeli občutne izgube — bilo je precej mrtvih in ranjenih. Kamione so ustavili v Markovščini in niso si bili na jasnem, kaj se je zgodilo. S Kozine pa so takoj nastopili z oklepnimi voziili, vendar se niso upali stopiti izza varnih oklepov, pač pa so se hitro obrnili in se vrnili v postojanko. Šele okoli 17. ure je prišla nemška pehotna enota v streloih na kraj napada in ga preiskala.
Akcijo sem opisal zato, ker se mi je globoko vtisnila v spomin in da bi pokazal bralcem, kako smo intenzivno razmišljali, iskali sredstva in možnosti za učinkovitejše to uspeš-
nejše uničevanje sovražnika, čeprav so bile naše možnosti manjše kot hotenje to želje.
Seveda so v teh zadnjih aprilskih dneh tudi Nemci z velikimi silami napadali položaje hrvaških partizanov na območju Vodic, Račje vasi in Trstenika v Čičariji. Mi in naš 3. bataljon, kd je napadel nemške kamione 26. aprila in pobil dvainštirideset Nemcev, smo napadali sovražne kolone tudi zato, da bi olajšali položaj hrvaškim partizanom. Tudi 2. bataljon IO je na območju Šapjan napadal Nemce v sodelovanju s hrvaškimi borci. 27. aprila 1944 na praznik OF, so nemške enote krožile tudi po pogorju Slavnika to iskale naš bataljon, M je bil ves dan v pripravljenosti, vendar do bojev ni prišlo.
Del štaba IO z obveščevalci. Na fotografiji so (od leve proti desni): Anton Novljan, Stane Koman, Jože Marjek - Joco, neznani partizan, Maks Tomažič, Milan Sulič, Janko Jelinčič, Rado Dobrila, Jože Moravec
NEMŠKE OFENZIVE PROTI PARTIZANSKIM ENOTAM V SLOVENSKI ISTRI
Nemci so organizirali proti 1. bataljonu IO, četi VDV in komandi mesta Koper veliko ofenzivnih pohodov, da bi jih uničili. Najhujša to najbolj nevarna je bila 8. avgusta 1944 Vse so bile dobro pripravljene, vodene po vseh vojaških taktičnih pravilih in načrtih in usmerjene proti osrednjim istrskim predelom — Popetre — Trsek — Lopar — Truške — Boršt in dolina Dragonje ter proti pogorju Slavnika in Žab ruka.
V vseh ofenzivnih pohodih so bile sovražne enote številčno in tehnično močnejše. Gosta mreža cest ta poti jim je omogočala hitre premike z motornimi vozili, konfiguracija zemljišča pa dobro preglednost. Zato se naše enote niso smele med sovražnimi ofenzivami spuščati v dolgotrajnejše boje s premočnim sovražnikom, ker je bilo nevarno, da jih obkoli ta uniči. Ugotoviti pa moram, da so Nemci kar spoštovali našo borbenost, saj se niso upali vdirati izven ofenziv z manjšimi enotami na območje, ki smo ga mi nadzorovali, če so le slutili, da smo v Istri.
Ml pa smo organizirali naše nenadne napade na sovražnika največkrat ob cestah in železnicah. Navadno smo jih napadali daleč od taborišča, najpogosteje za eno noč ali dve pešačenja.
Takšne posege nam je omogočala naša obveščevalna služ->a, ki je bila povsod dobro organizirana ta nam je po zanesljivih kurirskih zvezah pošiljala podatke o sovražni številčni moči, njegovi oborožitvi, razporeditvi, premikih in namenih. Brez pretiravanja lahko zapišem, da so bili skoraj vsi prebivalci Istre, Brkinov in Malega Krasa naši zanesljivi podporniki, varuhi, hranilci ta obveščevalci. Brez njihove vsestranske pomoči se ne bi bili mogli v Istri obdržati niti teden dni.
Med sovražnimi ofenzivami in tudi sicer smo morali po-
sebno paziti, da nas premočni sovražnik ne preseneti, ker smo imeli zelo ozek manevrski prostor ali bolje povedano: umikali smo se lahko le z griča na grič Zaledja nismo imeli. Naš najboljši prijatelj ta zaščitnik je bila poleg ljudstva le noč. Iz opisanega je mogoče razumeti in sklepati, da so bili to tudi razlogi ta dejavniki, ki so nam narekovali operativno razpršitev bataljona po skupinah (vodih ta četah) ta nas silili v neprestane premike iz vasi v vas in tudi iz Istre v Skadanščino in Brkine. To smo si lahko dovolili zato, ker so naš« desetine, vode in čete vodili zanesljivi, pogumni to iznajdljivi starešine, ki so dobro poznali kraje in ljudi. Naša največja sreča pa je bila v tem. da nista našla med istrskim ta brkinskim ljudstvom nobene prave podpore ne belogardizem ta ne fašizem. Istrsko ljudstvo je ostalo enotno v boju za svobodo in se v celoti vključilo v Osvobodilno fronto ter ji ostalo zvesto tudi v najhujših preizkušnjah jeseni ta pozimi 1944 na 1945.
POHOD ISTRSKEGA ODREDA V SUHO KRAJINO IN DRUGA REORGANIZACIJA
Štab VII korpusa NOV in POS je 30 aprila 1944 odpoklical vse enote Istrskega odreda Iz Brkinov in Istre v Suho krajino, da bi jih reorganiziral. Vzroki za ta ukrep so bili, kot smo pozneje zvedeli, nekaj pa se je o tem že prej šušljalo, napake ožjega štaba — zlasti komisarja Leona Klemenčiča — ta nenadni udor Nemcev na Prelože, v katerem so ti zaradi malomarnosti komandanta ta drugih odgovornih članov štaba presenetili štab ta zaščitno četo, požgali vas, ujeli bolničarko Ančko Cmičevo ta Jo pozneje v Ilirski Bistrici, kjer se je izredno hrabro vedla, ubili, pokradli veliko živine, zaplenili nekaj naše opreme, ubili nekega domačina, medtem ko je starejši ta bolni partizan napravil samomor, da ne bi padel v sovražno ujetništvo.
(Nadaljevanje sledi)