Posamezna številka 20 siotink
Stev. 263 _
i «ur a__i.;\ ponedeljek — vssk dati /jiitraj. — Uredništvo: ulica sv.
! * . , .a Asiikega Žtev. 20, f. nadstropje. — Dopisi naj se pobijajo ured« t Jivn. — Neirankirana pisma se no sprejemajo, J^kMSlt, župnuč '' — izdajatelj in odgovorni ured»Mv ° *r f" "
I3u/:osif. — Tisi; tiskarne Edii	Kopriva	no!
IcU L OJ.— iu celo leto L 60,—. — v»v	il-57.
V Trstu, v neetotio 19. dtutbra »ŽO
Posamezna številka 20 stotink
letnik XIV
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotin*:. — O^u^i se rsčuaajo v sirokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 >tot., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 1. 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot besed.?, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In rckiamadje se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva iu uprave 11-57
Italija! Bodi nam Napoleoni
T.	| Poglejmo si jo na kratko."1) Literatura
» ,	i	*-rtr»! Je gotovo najzanesljivejše merilo o sreči
Ko sem prebral - v rokopisa - vrlo | ^ ^^ ^^ namda če %Thuncc,
! ali takozvana »zlata doba« kake litera*
umestni in aktualni članek pod francosko in laško vlado«, ki ga je spisal »tihi« Franjo UŠan. sem kar zle* tel v svojo domačo knjižnico ter sem polov it iz nje vse gradivo nase slavne Napoleonove Ilirije, nase nepozabne francosko*ilirskc dobe. Bral sem in bral in brskal ter primerjal in v svoji plesasti mali glavici so se mi začele porajati ne* katere nove misli, daniti se mi je začel zor novih problemov, ki se mi^ zde v moji domišljavosti vredni, da se ž njimi bavi j o tudi bolj pokKcanc to* in ono? stransoške glavice.
Neizmerno žalost, ki jo jo zadela mo* jemu ubogemu srcu strasna dvojna ne* ^vetu našega naroda: Koroška in rappal* <dca — mora na stran! Dasi nc bo noben Slovenec moael nikdr zabiti nesrečnih dni: 10. in 11. okt. 192«>, je vendar sedaj noša prva dolžnost in velika naloga: Glavo pokonci!
Problem prihodnjosti, vprašanje: ivaj sedaj? je tolike važnosti, da morajo v si druai oziri v stran, da morajo utih? liti vsa še tako opravičena čustvovanja.
Roma loctita. causa finita: »Rim« je govoril, stvar je končana. Scvč. govoril je imperato.ski Rim. Hvala pa Bogu. da »dogme« in »definicije cx cathedra« tega Rima niso nezmotljive!
Podaniki italijanskega kraljestva smo in nosili bomo križ. V smislu italijan* skega državnega zakonika smo sedaj >.Italijani tujega rodu«.
Po mojih mislih pa smo mi: beneški Slovenci.
Tn kot taki si moramo vs tvari ti svoj, specifično lastni položaj. lastno literaturo, lastno šolstvo, lastno gospodarsko inoč, lastno ljudstvo. Lojalni državljani hotno, toda kot Listna skupina: beneški Slovenci!
ture, ni bila istodobna s politično zlato dobo dotičnega naroda, pa jo je vsaj neposredno pripravila. Političen prepo? rod ima svoje korenine vedno v litera? turi. Učenjaki dajajo ideje, pesniki vzga* jajo ljudsko dušo in zmaga je zagotov* Ijena.
Kako je bilo torej v ^Napoleonovi dobi« v Italiji?
Napoleon ni samo, kakor stari Rim* Ijani, pod jarmi jeva!, ali, kakor ukazuje »jus Romanum«, ampak z njegovimi vo* jaki je prinesel obenem kulturo, skušal si je povsod pridobiti dušo naroda. On je res reševal. Se dandanes ponavljajo Francozi s ponosom slavno njegovo be? sedo: »Francozi so apostoli in mučcnci človeške kulture.«
Takoj se je dal Napoleon poučiti v Italiji o vladajoči literarni struji. Pokli? cal je k sebi pesnike in učenjake. Te* daj je vladal v Italiji ljudotuji klasici* zem. Vso lirik o so tlačili v togo staro? klasične metrike. Bogovi in boginje gr? škega Olimpa in rimskega panteona so se sprehajali po »delavnicah« tedanjih pesnikov. Vsi so — klopštokovali nebo* tično nad ljudstvom. Napoleon je torej stopil v stik z italijansko inteligenco, s pesniki, učenjaki, politiki, ter jih je skušal pridobili, češ: če imam srca vo* diteljev naroda, imarn narod sam.
Čuj Italija! ' Obiskal {je glavne narodne inbtiiu? cjie, njih akademije.
Tako poučen je ustvaril Napoleon s sporazumom italijanskega naroda 1802 »Italijansko republiko«. Za predsednika (pozneje za podkralja) je postavil svo= iega posinovljcnca Evgena Beauharnais. Njemu na stran pa jc postavil »Instituto
Nuzlonalc«, obstoječ najprej iz 30, po? znejc iz 60 članov. In ti so bili vzeti iz
Pa že čutim roj pesimistov in treznih - najboljših mož naroda samega realistov«: To so sanje idealista!	Ponovno pa je pošiljal Nai
Bomo videli! Poglejmo v zgodovino! Aprila 1796 jc prigrmel general Napo? ieon Bona p ar te, 27letni mladenič, skozi Nizzo v Italijo. Avstrijce je vrgel ob tla pri Milezimo, Pijemontezarje (stari na?
rodni izraz) pri Mondovi. V triumfu v j pa je tlc>kret od dne S. aprila Milan, s korajžo v Mantovo. Iz vseh go* pravi Napoleon: V lastnem
rci: jcit ali j anskih državic je napravil ^ci- francoskega cesarstva je, < saipinsko ljudovlado«. V prihodnjih 2 • jezik vseh priklopljenih n letih je vse njegovo — oziroma šc fran? veliko čast bo cesarstvu, če
pa je pošiljal Napoleon iz Pariza svojemu podkralju v Italijo de? krete. s katerimi je zaukazoval. da naj Evgen vlada v italijansko narodnem du* f tu. ter naj pusti v uradih domači jezik. Jako značilen in za nas jako zanimiv
1809. Tam interesu s f. neguje narodov in v se goji lite?
ratura vseh mojih enakopravnih naro? dov. Najlepša slava in časten spomin bo dajala zgodovina mojemu cesarstvu zato. tla je le^to skrbelo za čistost, ele? 1 jc torej sam gospodar tudi vse Ita*|ganco ter plodovito proizvajanje na lis tembolj, ko se je dne IS. maja 1S04: terarnem polju v lastnem jeziku vseh klical za cesarja Francozov.	njemu izročenih naredov.
Čuj Italija!
Kar je tebi dobro bilo, tudi nam ne bo škodovalo!
Posebno zaslugo pa si je pridobil Na? poleon za italijansko slovstvo, ker je v tem dekretu povdarjal tudi, da naj se pojejo pesmi za ljudsko dušo: »šhrše mase naroda potrebujejo pesnikov«. In tako je on povzročil, da so tedanji
coske direktorijalne vlade: vsa Italija z Kimom vred. Dne 9. novembra 1 <99 je zapodil Napoleon vlado direktorjev in je bil sam »prvi konzul«.
Tako, sedaj pa začnem s svojimi do* kazi. z dedukcijami. Zgodovina govori.
Napoleon ic bil — in to je povdarjal vedno in povsod po ^sej Evropi — ccsar Francozov. In podanike drugih, sebi pod* vrženih držav je dosledno smatral kot Francoze nefrancoskega rodu.
Vidimo torej, da so Italijani posneli
svoje državno naziranjc po Napoleonu, pcsniki začeli zapuščati mrzli klasicizem, ko smatrajo nas za »Italijane, tujega snie£no i^račkanje z antičnimi formami, rodu.« V teku te razpravice bomo po? ter se ZilC.cU VTačati nazaj fc Danteju, lovno \ideli. kako so Italijani kopirali I petrarki in B.vcacciju. Dal je razpisati N apoleona, oziroma L rancoze. A	visoke nagrade za razprave: o potrebi in
moramo zapomniti da se bomo lažje j ^oristi »narodnega pesništva«, nagrade orijentirali v novi državi da prej spo? za spisnnjc zgodovine, za novi italijanski
znamo duh italijanskega državnega za* rečnik.
konika.	\ čuj Italija! Bodi nam beneškim Slo?
Ker je beograjska vluda naredila na* črt za državni zakonik »Kraljestva Sr* bo v, Hrvatov in Slovencev« tudi po francoskem vzoru, je to za etnografsko edinost sedaj ločenega slovenskega naroda le v prid. Mi beneški Slovenci ne bomo takorekoč pod /»čisto tujim zakonom.«
Tudi Masarvk jc sestavil češkosloven? t-ki državni zakonik po francoskem vzorcu.
Da pa ima francoski državni zakonik tak ugled, se nc smemo čuditi. Saj je plod najženijalncjšega zakonodajca: Napoleona.
Seve, nam, žalostnim ostankom stare Avstrije, se zdi Napoleon le kot veliki >«šlahten kajzer«, kot poosebljen Mart. To je žalostni sad avstrijskih šolskih knjig. Bog nc daj, da bi tam kaj stalo o *ženijalncm Napoleonu«, o njegovem organizatorienem talentu, o Napoleonu, kot razširjevalcu napredka in kulture, o ljubitelju umetnij, znanosti, o po^peše* vatelju prometa, trgovine, kmetijstva, šolstva, industrije, da je prinesel — ka* kor bomo takoj slišali — politično svo* bodo, samostojno občino: da je vzbudil negovanje narodnega jezika in narod? nega slovstva.
To so nam — slepci —- zakrivali. In tako so slepci slepce vodili. Tako smo padli vsi v juino.
Prinesel je torej (že pred 100 leti!) > duh Napoleonov« sadove prve moder? nc države, in sicer najprej — Italiji in potem (1809) Iliriji, tedanji Jugoslaviji.
Poglejmo najprej v Italijo! V Italiji je Napoleon vladal tako blagooosno, da se še sedaj imenuje doba literature za njegovega vladanja: napoleonska doba. Od 1796—1816, torej ravno dvajset let.
vencem novi Napoleon!
Ni čuda, da so vsa italijanska srca kar viharno bila za Napoleona — rešitelja, carja — osvoboditelja! Vsi tedanji pes* niki so zapustili klasicizem in njegove bogove, ter se oprijeli novega boga: Dio Napoleone!
Poglejmo le Fcrarčana Vincenca Monit. tedanjega pesnika*prvaka. Njega življenje in njegove pesnitve nam kažejo najbolj slikovito ves duševni, družabni in politični preobrat tedanje Italije. — Ljubljenec papežev (Pij VI.), prijatelj vseh kardinalov, gromovnik zoper revo* lucijo. nasprotnik tedanjp brezverske fi? lozofijc (enciklopedistovi — Napoleon jc stopil v Italijo in Monti ga prvi pro? slavlja:
Gallica liberta, cui sola diede La ragion di Sofia principio c vita.
Pustil je papeža, kardinale, mastno službo, ženo in deco, ter se je vrgel k no» gam Napoleona. Napoleon se mu je iz? kazal hvaležnega. 5000 lir n*u je dal stal? ne letne plače. Monti pa je ostal Napo* leonov dvorni pesnik. Prevedel je tudi Ili j ado, ter jo posvetil podkralju Evgenu.
Druga glavna zveftda na literaričnem nebu tedanje Italije, Benečan Ugo Fos* colo, je iz samega navdušenja do Napo? leona pozabil na vse svoje visoke pro* bleme o svetovnem poklicu zjedinjenc Italije ter je vstopil v Napoleonovo ar? mado.
Ramljan Francesco Gianni, sicer hud nasprotnik Montijev, v prošlavljcnju Na? polcona pa mu je bil enak.
Tedanji najboljši prezaist, Pietro Gu ordani iz Piacenze, v halji sv. Benedikta, jc bil neutrudljiv v peresu in besedi na proslavljanju ^Napoleona kot »najbolj? šega zakonodajalca.«
Camilli, Petroni, Bos9i, Pacliiarotti, Piccini, Bazzano, so v dolgih pesnitvah (do 500 kitic!) slavili Napoleona.
Sivolasi Melchiore Cesarotti je posve? til svoje zadnje veliko delo« »Pronea (dobra usoda) Napoleonu. Napoleon ga je imenoval za to — senatorjem.
Čuj Italija! Kdo bo in kedaj kak be? neški Slovenec kot Slovenec senator?
A. Gasparinetti. Trebižan, je povzdig? nil v Štirih spevih z neštetimi beretnami Napoleona med — bogove. »Dio Napo* leone!«
Slično Salvi in Ceroni. Ta je bil prej ognjeni republikanec, sodaj pa obožava Napoleona — cesarja.
Lukanska plesalka tn pesnikanja, div* na Bandettini, si ie pripela zlat prstan od Napoleona.
Slavna brata Ipclito in Giovani Pie* demonte sta vrlo vedela izkoriščati Na* poleonovo slavoljublje za italijansko korist. Prvi mu je posvetil svoj prevod Odiseje, mu spesnil »Francia«, drugi ga je postavil za glavnega junaka svojih dram. Plače: sedež in glas v postavno* dajni skupščini.
Beneški Slovenci! Ali bi ne bilo vsaj »oportunno«, zasukati tenor našega ča? sopisja a ld Piedemonte....
Saj sledimo le velikim izgledom naše? ga Vodnika in Linharta. Jaz se ne bom varal, če trdim da so v slavo* in samo? liublju Italijani podobni — Napoleonu. J Genialni in modri vladar 'Napoleon pa je je vedel pridobiti si, kakor sem že omenil, tudi učenjake. Matematik Ma? scheroni mu je razkladal svojo »Geome* tria del Compass«. Lazzaro Papi mu je poslal svojo zgodovino francoske revo* lucijc. Casarotti svoj veliki rečnik. Ce* sari, svečenik, svoje slavno delo o itali? janski prozi. Kopa svetlih cekinov ce* sarja Francozov ni izostala.
Sevč. zgodovina ne odobrava vsega klečeplazstva in panegiričnega hvalisa* nja kronanih glav, toda dosegli so pa vsi ti našteti pesniki, kar so, vsaj boljši med njimi, hoteli: jlridobiti si naklonjenost vsemogočnega imperatorja za blagor domovine.
In mi, ki smofo nesrečni Rapali, od^ visni edino le od »liberalitete« zmago? valne (vsaj diplomalično) Italije?
Zanimivo pa je > sakako, kako je že omejeni Papi slikal tedanji ples Francije in Italije krog malika Napoleona: »Pe= sniki in govorniki so mučili svoj duh noč in dan, kako bt vedno z nova po* vzdigovali cesarja. Stavili so ga nad vse velikane svetovne zgodovine. Eni so ga primerjali Merkurju, drugi Jupitru. Iz? med klera so ga slavili nekateri kot dru* gega Cira, drugi kot drugega Mojzesa, tretjim je bil poslan od Boga v blagor človeštva.
prej omenjenih renomiranih tovarn, ki so jim vse znane. Nekaj tovarn, ali Ic malo, je tudi v Italiji, ki izdelujejo do? bro blago in so solidne, ali, malo jih je. Zatorej je gotovo, da Jugoslavija nc bo kupovala v Italiji tekstilnega blaga; kvečjemu nekaj svile; in ves ta mllijar? dni eksport, ki ga sedaj beleži statistika, se prestavi v Češkoslovensko in Nemško Avstrijo. Računati moramo tudi na to, da so vse prej imenovane tovarne po* prej preplavljale s tisoči potniki skoz: vse leto vso Avstroogrsko in Balkan ter tudi nekatere druge države. Da bi itali* janska tekstilna industrija kedaj dosegla to skoro skozi in skozi nemško ali Židov* sko, ne verujem. Odvisno je le od suro* vin, premoga in kredita, ali se to zgodi že v pol leta, v 1 ali 2 letih, ali prav go* tovo je, da ti zlati časi za Trst prenehajo. V koliko se bo Jugoslavija za kolonijal? ne predmete posluževala tržaške luke, kot nestrokovnjak ne morem soditi, to pokaže bodočnost. Mislim pa, da čez ne? kai let pokaže Nemčija tudi v temoziru, kai zna in koliko more.
lom in z drugimi češkimi vohuni in mo skovskimi propagatorji. Sicer pošiljajo iz Moskve v Prago ogromne denarne svote in najboljše agitatorje, toda vse to nič ne pomaga: socijalna revolucija noče in noče izbruhniti. NVillersonovo stališče je vsled tega omajano in govori se, da bo mesto njega poslan v Prago berolinski boljševiški zastopnik Vigdor Kopp, ali kak drugi spretnejši »diplom mat«. No. naenkrat so češki komunisti, istočasno kakor v več drugih krajih Ev* rope, poskusili navaliti na naeijonalno državo. Povsod po ulicah, po mestih in na deželi, kjer so češki komhnisti začeli akcijo, povsod vidiš bluze in kape Rusov; med češkimi boljševiki imajo povsod glavno besedo ruski agitatorji Razven tega se je ugotovilo, da so češki boljševiki na povratku iz Moskve ravno v zadnjih dneh prinesli za agitacijo več milijonov rubljev.
Delo za — rešitev Trockega! Sedanja uradniška vlada postopa si?
cer oprezno, toda energično, zistematie-no in trdno, proti organiziranim poizkus Tako organizacijo, kakor jo imajo j som komunistov, ki jim vkljub množici Nemci, Italijani ne dosežejo zlahka, že«agitatorjev naenkrat nedostaje vodstva, vsled njih temperamenta, in ker nimajo!Pri niih ni enotnosti, ni odločnosti, ni tolike vstrajnosti.	resničnosti; vsak se boji prevzeti odgo*
*) Za glavni vir sem tn porabil msnumeatalno delo: Gccchichtc der Wcliliičrmtur von Alcsaoder Baumgartacr S. I. VI. del. Die iUtlierusche Literatur. in: Ulktetns Weltgcschichte. Zr*xek: Neuzeit.
V. Hcige? : Die Zeit der nationalen Hintgang.
Jallla kot prvovrstna industrijska država"
Tako se jc izrazil jugoslovenski za* stopnik v Rimu, kakor smo čitali. Ne vem, ali je bil to poklon Italiji, ker je toliko darovala Jugoslaviji, ali pa do* tični gospod sodi tako. Ne bom govoril o industriji strojev, - avtomobilov itd., ker na tem polju nisem veščak, ali, kar se tiče tekstilne stroke, hočem priobčiti nekaj misli.
Tržaški grosisti in dr. i njim/t naj nikar ne mislijo, da bodo vodno take kupčije delali kakor aedaj, ko flre vsak dan 5 do 10 kamijonov samo čez Logatec v Ljubljano, ne glede na to, kar kupujejo še drugi kraji, kaker Dalmacija, Črna* gora, Reka, ter obmejni kraji: Logatec, Idrija, Cerkno itd. Karoijon nosi danes vrednost do 150.000 lir, tako, da gre pav* prečno za 1 milijon vsak dan samo v Ljubljano. To bo vse dotlej, dokler ne bo Češka imela dovolj surovin, to je, bombaža. Kadar se to zgodi, delale bo* do tovarne s polno paro; seveda, Če bo tudi dovolj premoga: a druge, ki imajo vodni pogon, ne bodo vezane na to. Tr* govec v Jugoslaviji, ki mora danes ku? povati v Trstu ali Milanu, nc bo niti en kos blaga več v Trstu kupil, kakor ga tudi pred vojno nL Ljubljanski grosisti so siccr kupovali od tržaških tvrdk, ki so bile lastnice tovarn v Tržiču, Gorici, Ajdovščini, Litiji, belo in rjavo tkanino, a drugega, posebno tiskanega blaga nič. Kar se tiče zmožnosti konkurence, itali* janske tovarne nc dosezajo s svojimi proizvodi bivših avstrijskih, sedaj čeških tovarn.	y
Vzemimo samo tovarne v Wamsdorfu, ki izdelujejo hlačevino, tovarne v Ja? gerndorfu, Libercah. Bielicu in v Brnu, ki izdelujejo moško in žensko volneno blago. Ali ima Italija kako tako solidno tovarno? Kje so še vse druge renomi* rane tovarne, da jih imenujem imenoma: Schroll, svetovnoziiana tovarna, ki je imela v raznih državah v Rusiji, Italiji in dr. svoje zaloge, dalje Hiinerle, Rolffs, Neukirchner ter še stotine drugih?
Mnoge italijanske tovarne niso dovolj solidne. Pa, ker bo to zanimalo samo tr* govce. naj bode dovolj. Vprašajte lc danes kakega italijanskega trgovca (ne slovenskega), pa potrdi vse to. Oni sami bodo. če bodo imeli priliko, kupovali od
Vse te tkalnice so večinoma stare, ki so se izpolnjevale od genracije do gene* raciie. Vsaj nekatere tovarne obstojajo že nad 100 let. Solidnost, točnost, včasih še prevelika natančnost, vse to je pri? vedlo te tovarne do slovesa in dobrega imena. Saj so svoječasno tudi Madžari, hoteč se iztrgati vplivu Avstrije, usta? navijali tovarne na Odrskih tleh. Ali, k^o ie bil tovarnar? Zopet Nemec in Zid! Madžarsko je bilo večinoma le ime. aM delavci, a pravega uspeha le ni bilo, vkliub mastnim državnim subvenciiam. V<ak narod ima pač svoje vrline. Spo* soKnost za tovarnar i a se nc da kar vce* piti. Treba sc jc učiti, delati poskuse, mučiti se. potem prihaja šele vsneh. Ne pišem tega iz kakee'a sovraštva do Itali ie, pmnak le iz stvarnih, logičnih prevdar* kov. Beležim le dejstva, ki nai bi iih Tta? liia uvaževala. da ne bo pozneje grenkih razočaranj. Zato ne govorim kot na? snrotnik, amnak kot razsoden človek, ki se zaveda, kaj nomenja to — ker bo? j mo nriključeni k Italiii — rudi v gospo* darskem oziru. Italijanska industriia bi I se morala prilat2orJiti potreM prebival* j «itva. izpoznati okus, uporabliati dobre Mrve, predvsem pa Hiti skraino solidna, kar pa sedai na sploh ni. To, kar pride* i lufe Jugoslavija, ie n«raven produkt, I namreč predmeti, ki jih notrebuie Tta* ":a: les, premog, železo, žito: a to. kar bi TtaliKi rada izvažala, tekstilno blago, sfroie in dr., so umetni proizvodi, ki bo? do imeli še velikansko konkurenco s ^rani Ncmčiie. Avstrije. Čehoslaviie. Naravni produkti ostanejo skoro vedno tsti. samo da jili je včasih več, včasih mani. Kar-se pa tiee finih stroiev za razne obrti, ve pa itak vsak ^»k. d* sn»o vsi. več ali mani odvisni od Nemčije ali Avstrije. Bodočnost dokaže, imam prav.	Trgovec.
Zadnji poskusi svetovne revolucije
Iz Prage.
Na zadnje dogodke v češko*slovenski republiki je treba gledati s svetovnega stališča, ker so ti korrtunistični nemiri v ozki zvezi z dogodki povsod po Evropi. Vir teh nemirov je pa Rusija; lokalne in krajevne razmere niso žnjirni v no? beni vzročni zvezi.
Boljševiki, to je nekoliko ljudi v Ru* siji, ki danes brezobzirno vladajo, sc na* hajajo v kritičnem položaju. Ljudstvo, pa naj je prištevajo buržoaziji, ali prole* tari jatu, živi v neopisni, strašni bedi. Vse delo je zastalo, edini stroji, ki dc? lajo, so tiskarne papirnatega denarja; vse drugo sc je ustavilo. Vse prebival? stvo j c en sam izmozgan. siromašen, gla* den proletarijat, nad katerim izvršuje diktaturo nekoliko oseb. Sovjetska Rusi* j a drvi s strašno brzino v prepad. Kak? šen bo konec —! si nikdo nc more pred? stavljati.
Gospod Trocki je poprej mnogo go* voril o svetovni revoluciji. Ni prišlo do nje, pač pa so delavci zapadnih dežel poslali v Rusijo delegate na ogled, kako živi ljudstvo pod režimom komunistič? nih idej in ljudi. Delegati pa so videli, da to sploh ni življenje in da nc gre za ideje, za komunizem, enakost itd., marveč da gre samo za gospodstvo Trockega in tovarišev. Potem so začeli boljševiki) vojno proti Kitaju, Indiji, Perziji; v svojo službo so sprejeli poleg nemških generalov, kolegov Ludendorf* fa in Hindenburga, tudi turškega Enver? pašo. Uspeha niso imeli niti tu, niti na Poljskem. Prišla je zima. Vsak dan pri* hajajo v Prago iz raznih mest vesti, da obogateli boljševiki prenašajo svoje zla* to in blago hitro iz Rusije in tudi v če* Sko*slovensko republiko; se v vsakem tednu povrača iz Rusije več in več tam zaostalih agitatorjev, ker je pri nas pač boljše, nego v — obljubljeni deželi.
Med češkimi komunisti se je že več časa opažal nemir. Gospod Trockv ni bil zadovoljen z majhnimi uspehi Willer* sona, boljševiškega reprezentanta v Pra* si: nI bil zadovoljen s sodrugom šmera*
vornost. Reči smemo, da je današnja u. radniška vlada rešila republiko, ali, da jo je vsaj rešila iz težkega položaja in ji prihranila mnogo škode.
Ponekod so komunisti z organiziranim terorjem poskušali zavesti delavstvo v generalno stavko, toda — brez uspeha: večina delavstva samega je ostala trez? na in nasprotuje poizkusom plačanih a* gitatorjev.
Ko to pišem, kriza še ni preslana. Možna so še kaka iznenađenja, ker izpod površine igrajo mogočni ruj i vplivi, in ie položaj kompliciran zaradi možnih poizkusov reakcije, ki računa, da bi, v slučaju z m'age komunistov proti drža\i, ona sama mocla uspeti proti enim in drugim. Ali, duh ljudstva je drug, udan državi in gotovost im*m. dn se sramot? no izialove vsi ti noizk"si. Češki dogodki niti od daleč niso tako važni, kakor ie bil nedavni poizkus »soci'aMzirnnja« v Itali »i. V P>*aiii je gospod Trocki j za? man iskal rešitve!
Bolgarska politika
Bolgarski notranji minister Aleksander Dimitrov, ie pred dnevi dovolil do? pisniku dunajske »Neue Fr. Presse« raz^ govor o bolgarski zunanji politiki. V tem razgovoru je minister podal nekaj pojasnila v temde smislu:
Mali anranti posveča Bolgarija pažnjo in se napram nji vede dobrohotno. Stališča napram mali antanti pa žal še nc moremo utrditi, kajti mala antanta šc ni ustanovljena ter se še ne ve, katere države bodo sprejete vanjo. Tudi cilji te zveze še niso popolnoma jasni.
Dopisnik je govoril dalje o razmerju Bolgarije napram Srbiji. Opozoril je na dejstvo, da sta se Jugoslavija in Rumu? nija upirali sprejemu Bolgarije v zvezo narodov ter je želel vedeti, ee ni to obnašanje jugoslovenskega delegata na že* nevski konferenci zveze narodov bol? garskega stališča napram Jugoslaviji iz? premenilo. Dimitrov je dopisniku toza? devno dgovoril:
Vsled nastopa Srbije v Ženevi Bolga* rija ne bo izpremenila smeri svoje poli? tike. Upoštevaje deistvo, da je vojna zasekala Srbom velike rane, ki še sedaj niso zaceljene, se Bolgarija radi ž ene v* skega dogodka ne bo vznemirjala in si 2 njim tudi ne bo koristila. Kljub vsemu, kar se je zgodilo v Ženevi, bomo p onu* dili Srbom roko v spravo prepričani, da nam bo v tej akciji po svoje pomagal tudi tok časa. Zasedba Caribroda sicer ni vplivala na bolgarsko javnost blažilno, vendar pa v njej ni omajala zaupanja in nade na zbližanje s sosedno državo.
Bolgarija živi z Rumunijo v prijatelj* skih odnošajih, s posledicami Ven i zelo? sovega poraza v Grčiji se ne bo okoriščala, vendar pa želi. da bi se rešila spor^ na vprašanja z Grško na prijateljski na* čin. Bolgarijo zanima z ozirom na Grško samo en problem: vprašanje izhoda na Egeisko morje. O teni vprašanju jc mi? nistrski predsednik Stambolinski naslovil na vrhovni svet noto, v kateri zahteva rešitev vprašanja v bolgarskem smislu. Bolgarija bi tudi želela, d* dobi Tracija samoupravo.
Z ozirom na notranji položaj v Bolgar riji je Dimitrov izjavil, da Bolgariia je in ostane agrarna država. Komunisti iz* rablja jo trenutno gospodarsko krizo, da bi na ta način pomnožili število svojih nristašev. To izrabljanje pa bo prenc* halo takoj čim sc povrne Bolgariia k normalnemu življenju. Takrat sc bo bol^ garsko vaško prebivalstvo obrnilo proč od komunističnih idej, katerim bo ostal zvest samo en del delavskega sloja bolgarskega ljudstva.
Jittoslooenskl spor s Holundsko
Boograd, 15, dcccmbra.
Tukajšnjemu holandskemu poslaniku so bile izročene včeraj njegove listine; odpotoval bo že v par dneh. Kakor se je izvedelo v zunanjem ministrstvu, je izjavila tudi holandska vlada našemu za?; stopniku v Haagu, da ne reflektira veo' na niegovo navzočnost
diran U.

uEUINOST«
v lrstUr 6«e *9.*ec«fliftra
Vgrole raspora Jezi 5e daleč nazaj. Za ča§a balkanske vojne je poverila ho* londsk* vlada zastopstvo svojih trgov* skih interesov v Srbiji avstrijskemu po? đaniku Bernardu RappapOrtsu, ki ga je imenovala za hoLuidskega častnega kons zula. Imenovanje jc naredilo v beograj* >kih krogih skrajno mučen vtis, ker je bil Rappaport na jjlasu kot velik sovražs nik Srbije. Splošno so i>a tudi dolžili, da jc podpiral v kritičnih dneh napetosti z Avstrijo avstrijsko špijonažo. Ali do* kazati se mu ni dalo in Rappaport je ostal še dalje holandski konzul, ker se vlada v Ilaa^u ni ozirala na željo srbske vlade, da ya zameni z drugo osebo.
Vsled te zaslonibe v liolandskih krogih )c Rappaport kar očito kazal svojo mr? znjo do Srbije. Zato jc vlada ob izbruhu svetovne vojne vnovič zahtevala nje^O; vo odstranitev. Ker Uolandija tudi sedaj ni hotela ugoditi, je bila vlada prisiljena Rappaporta internirati. Nemške čete so ga pri prodiranju v Srbijo koncem leta 1915. zopet osvobodile.
Ves čas okupacije je postopal skrajno sovražno proti srbskemu prebivalstvu in mu škodoval, kjer je le mogel. Zato mu je vlada po osvoboditvi 1918. leta odvzela konzularno čast in obvestila o »tem vlado v Haagu, ki takrat ni vložita jiikake^a protesta.
. Rappaport je ostal še dalje v Bco^ra^ du, dokler niso pred par meseci našli rv arhivu bivšega avstro^ogrskega ^uver* tierja skrajno obtežilnih dokazov proti njemu, nakar ^a je vlada izgnala iz dr^ zave. Rappaport se je obnul na svoje holandske protektorje in res dosegel, da je holandski poslanik pred dobrim mcsecem vložil pri naši vladi oster pro^ test, v nediplomatični surovi obliki. VIa? da je tak protest seveda odklonila. 9. t. m. jc hotel poslanik protest v isti nedo* stoj ni formi ponoviti, a je bil vnovič za? vrnjen. Vsled tega jc Izročila holandska
vlada listine zastopniku SHS pri njej. t\Me kar je Ju^ostovenska vlada storil* isto 8 holadnsknn poslanikom.
Madžarski In Habsboriml
Te dni ce jc govorilo, da madžarska vlada oJ-stopi. Čc bi se to dogodilo, bi bilo vsled krize v vladni s t ranki sami. Nedavno fe imela nsmrei «e-
sianek, na katerem so razpravljali o vpraSanju prestola. Na to reševanje sili vladno rtranko mednarodni položaj, posebno pa rapaltsici dogovor, o katerem pravita Sforza in Poincare, da je v drugič uničil Avstro-Ogrsko. Kadilski dogovor je defeni-tivci udarec za Habjburiaue in njihova pristaše v bivših avstro-ogrskih pokrajinah. Madžarska tim jc bi!? središče. Tu naj bi bili organizirali svojo ?ilo, ki bi jh v slučaju udarca podpirali. Ali ravno Madžara jc sedaj v veliki tiski. Dejstvo je, je madžarska vladna veČina monarhistična. Mad-f_ari nočejo biti brez kralja, ker vidijo v tem najboljšo garancijo za svojo ohranitev, a v ?voji kreni Fiinbol sveje n&cijonalne zavesti in nedvr-nosti.j Dokler «o Se obstojale nade za Habsburžane, se vladna večina ni ccpila, čeprav sle biie v njej dve struji: IcgitimL&ičaa za HabsburZane, nelegitimi-Ftičnn za nacijonalno kraljevstvo. Ko so habsburški nučrti prepali, jc morala stvar v stranki razjasniti. Na .seji stranke je predložil Meszkr, da se stranka izjavi za neodvisno nacijonalno kraljevstvo, dosledno temu da proglasi famozno pragmatično sankcijo za. neveljavno ter da se Habsburžanoir definitivno odtegne pravica do povratka. Interesantno je, da jc tudi grof Teleky zavzel to stališča. a žnjim tudi drugi lsabsburgovci. Nadejali f.o se, da tako rešijo vladno večino in da bo mogla sedanja vlada ostati na oblasti.
Čc pa fe med tem vendar prišlo do krize, je •to znak, da je nastala v srtranki nova sitnvacija ter da se bo morala sestaviti nova vlada na no-venr. strankinem programu — neodvisno nacijonalno kraljestvo — ali pa jo prišlo do popolnega razkola v večini in bodo morale stranke in frakcije zopet pokazali svojo meč. Z legitimizem so Fridrichova skupina, agrarno-demekratska stranka in izvenstrankarske esebnosti. Nelegitimi*t'čnc se nadejajo, da bodo mogle posaditi na prestol nadvojvodo Josipa ter da tega Habsburžana pripo-znaujo tudi države. Tudi to je zelo dvomljivo, vendar ima veo nadc do vspeha, nego-li povratek Karla.
No predvečer ustovneso bolo u Jugoslnoij!
M\tm poslanci prispeli v Bslgrcđ - Posamezne stranke se razvriCa o in izgotavliajo svoje programe - Rdi t lito stikov s srbskimi agrarci?
BELGRAD, 17. Po odstopu centralne cen načrt, ki ga pa sedaj ne morem po«
vlade je odstopila tudi deželna vlada v Sloveniji. Ministrski svet je poveril vod? stvo deželne vlade za Slovenijo do na* daljnega vseučiliškemu profesorju dr. Leonidu Piiamicu ter odredil, da posle odstopivsih in razrešenih poverjenikov do nadaljnega upravljajo po činu naj« starejši uradniki dotičnih resortov, in sicer po^sle poverjeništva za uk in bogo« čast je vladni svetnik dr. Fran škaberne, posle poverjeništva za javna dela grad^ beni ravnatelj inž. Anton in posle po* verjeništva za kmetijstvo dvorni svetnik dr. Ivan Vertačnik.
Na Hrvatskem bo vodil vsled odsto* pa dosedanjega bana dr. La^inje ban^ ske posle dr. Bošnjak.
Ustavodajna skupščina je imela v
jasniti. Vse je z nami; tudi Slovenija. (Bržkone ni ravno tako!) Mi imamo tus di pri vas povsod svoje odposlance (To pači) in vemo, da je Slovenija za nas in da bo kmalu šla z nami. (Ce se Spreobrnejo, kakor vse kaže, zakaj ne?) V no« litiki se ne oziram na simpatije in auti« pati je... Morda bom šel tudi s Pnbices vičem k isti mizi in se ž njim pocreto« val.« (Kako bi se spravil iz zadrege!)
Zadnji del svojega programa je Ra* dič, kakor se vidi, že udejstvil in poslal svoje zastopnike v Belgrad. V politič? nih krotjih se smatra, da bodo v Bel s gradu pripravljeni priti Radiću nasproti in mu na ta način omogočiti sode'ova* nje v parlamentu, kar bi zelo koristilo, ker prijeti bo treba v novem jugosVven
gradu doslci 2 sc'i. Na drugi seji je bi!. skem parlamentu marsikogar polteno za izvoljen vcrifikacijski odbor, in se usta* rokav, in kar se tega tiče, je Radić — +o
se mu mora priznati — kakor Tial^šč ustvarjen.
V kolikor se da doslej sklepati, bi se Radič najrajši sporazumel nirpr^* s srbsko zemlioradničko stranko. va je glede tega vr>rašanja izjava se dni k a kVba srbskih agrarcev Lnzrve= vica, ki je rekel med drugim:
»Naša stranka nima stikov z Radiccm.. Ce bi hoteli Radičevi pristaši, ki so kmetje in hočejo ščititi kmetske koristi, delovati za udejstvitev našega progra? ma in če bi hoteli vstopiti v našo stran? ko ter spre*eti naš program, bi brez* dvomno lahko vstopili.
Naša stranka smatra, da je Radič zas peljal hrvatskega kmeta. Naš namen je prepričati hrvatskega kmeta, da so ko* risti srbskega kmeta enake njegovim. Ce bodo Radičevci vztrajali pri svojem; do? sedanjem programu, se jim ne bomo mogli priključiti.«
Zastopnik jugoslovenskega kluba, dr. Korošec, s katerim bo Radić bržkone tudi poizkušal priti v stik, je imel po? svetovanje s Pašičem, kateremu je po= j usni 1 stališče kluba glede poslovnika, ustave in drugih političnih vprašanj, ki so s tem v zvezi. Pašič je zaprosil, naj se mnenje kluba predloži pismeno. Ka* kor zagotavljajo glasila jugoslovenskega kluba, bo stal klub trdno na stališču, ki ga je zavzel nasproti ustavi. Pogaial se bo samo s skupinami, ki bi podpirale njegove stališče. * Klub zahteva avtono® mi i o pokrajin v zgodovinskih mejah s pokrajinskim zborom, odgovornim pop krajinski vladi. Ker pa dr. Korošec išče stika s Pašičem, bi se dalo sklepati, da je mogoč sporazum mted Pasičevo radi* kakio skupino in Jugoslovenskim klu« bom. Kdo bi v tem slučaju izpremenil svoj program, se ne ve. Na vsak način se zdi, da Pasie ni nasproten pokrajinski avtonomiji. Kar se tiče volilnega za* k ona, zahteva klub porabo Houthovega sistema, vpeljavo volilne dolžnosti, raz= tegnitev volilne pravice tudi na ženske in razširitev volilnih okrajev. Kar se tiče poslovnika za koiistituanto, zahteva klub opustitev obvezne prisege, da se ta* ko omogoči sodelovanje v konstituanti tudi republikancem. Ustavo miorate spre« ieti najmanj dve tretjini vseh glasu jo« čih poslancev, in se morajo razen tega brisati iz poslovnika vse druge določbe, ki omejujejo svobodno razpravljanje v ustavodajni skupščini.
Demokratski klub ni šc dokončal raz« prave o ustavnem načrtu. Doslej je bilo sklenjeno, da bo zahteval, naj se sedeži posameznih pokrajinskih vlad določijo v ustavi, da mora. biti vsaj 20 pokrajin
vodajna skupščina ne bo sestala, dokler ta ne dokonča svojega dela. Verifikacij? ski odbor, ki ima ugotoviti upravičenost pritožeb ulede volitev, je na ustanovni seji izvolil svojega predsednika in je nato takoj začel s pregledovanicm nc* snornih vcrifikacii. Za predsednika ie bil izvoljen demokrat Dragutin Pečic z 10 glasovi proti 9, ki so bili dani za ra* dikalca Marka Giuričiča. Za demokrate so iila.šr»vali tudi 3 komunisti. Za tajni« ka je bil izvoljen socijalist dr. Korim.
Mediem se nadaljujejo neuradna po* tiaiania med posameznimi strankami, ki hočejo jasno določiti svoje stališče nas sproti ustavi in eventuelni zvezi z dru* gimi strankami, tako da se pričakuje, da bo položaj že pojasnjen, ko dokonča vcrifikacijski odbor svoje delo in se zo* pet začne delovanje konstituante. Sma* tra se. da bo delo veri f i k ac i' sk eg a od; bora dokončano še pred Božičem.
Radičevi zastopniki so že prispeli semkaj, da se pogajajo z drugimi stranka= mi. Število Radičevih zastopnikov je 5, in sicer: dr. Horvat, dr. Konjcvič, Pre^ daveč, Kovačevič in Ja^atič. Kvestor konstituante jim je preskrbel stanovanja. Kmalu po svojem prihodu so obiskali bivša ministra Hrvatske zaiednice Drin-kovica in Kovačeviča. Posebno dolgo so se ustavili pri Protiču. Obiskali bodo tu= di Pasića. Da ic Radič pripravljen zelo popuščati, čc bo treba, dokazuje žc nie* gov pogovor s poročevalcem ljubi i an« ske^a »Jutra«, kateremu sicer ni pove* dal nič novega, pač pa v obliki, ki jasno kaže. da je Radič ne samo pripravljen na pogajanja z drugimi strankami, nego da jih naravnost želi. Na pripombo »Ju; trovega« poročevalca, da so rezolucije Radićeve stranke zelo dvoumne in da puščajo stranki majhna vrata za umik, i o odgovoril Radič: »Res, ne samo majs hua vrata nego tudi most smo pustili za sabo.« Potem pa zopet po svoii navadi: »Sporazumi ni mo^oč, ker ni dvoma, da so Srbi, Hrvati. Slovenci in Bolgari cn narod etnografski, toda ne držuvno« pravno.« (Kako vendar, ko imajo Bol* ^ari za sedaj še svojo lastno državo, ki je popolnoma ločena od Jugoslavije? 11) »Sedaj izvoljeni poslanci — jc nadalje^ val Radič — morajo biti priznani kut hrvatski sabor. (... Ki naj bi eventuel^ no poklical vsled starih simpatij na hr; vatski prestol stare simpatije Karlčka ali Hortvia!) Mi se ne damo majorizi« rati (nadglasati po večini) prisege ne mo« remo položiti, zato ne pojdemo v Bel« grad. (Pa so vendar prišli!) Nato pa je Radič zopet obrnil: »Kako bo pozneje, bomo videli. Odločitev mor« pasti že v bližniih dseh. Jaz imam že gotov prakti«
in da sme vaaka pokrajina imeti k več* j onu 600.000 prebivalcev.
Narodni klub se bo bržkone približal onim strankam, ki se bodo izjavile za čim Širio decentralizacijo. Ce bi S£ ne sestavil tak blok, se bo Narodni klub — katerega predsednik je dr. Drinkovič, a podpredsednik dr. Gjuro Surmin —i vse« kakor pridružil onim skupinam, ki bodo za čim širšo avtonomijo, kar bi mogli biti radikalci, Jugoslovenski klub in hr« vatske stranke.
To bi bila kratka slika predpriprav za nastop v ustavodajni skupščini, ki — kakor vse kaže — ne bo izpolnila vročih pričakovanj vseh tistih, ki pohlepno pre* že, da bi planili vsak nad svoj izvoljeni kos razkosane Jugoslavije, katere ustva« ritev je stala preveč krv i in solz, da bi se sedaj mogla uničiti na ljubo nekate; rih oseb in skupin, ki ne morejo poza; biti časov, ko so mogli na Duna)u in v Budimpešti prodajati svoj narod, ali ki še sedaj žive od judeževih grošev, k t sc ponujajo z obema rokama z vseh strani, tudi — prijateljskih in zavezniških!
Italijanski senat Motril rapallsko pogodbo
Izlove ministrov Uuzs In Glollitila
RLM, 17. Razprava o rapallski pogodbi
v	italijanskem senatu se je snoči zaklju* čila po govorih raznih senatorjev, ki so po hHnjeno jokavih govorih dali očitno razumeti, da odobravajo rapallsko po? godbo s tihim upanjem, da pride čas, ko bo mogla Italija zasesti tudi one kralje, ki jih mora po rapaliski pogodbi se* daj zapustiti. Tako se jasno vidi, kakšen konec se namerava v bodočnosti dati italijansko=jugosk>venskemu prijateljstvu ki ga baje posveča za večne čase rapa'1* ska pogodba! O jugoslovenskem ozemlju in narodu, ki ga ta pogodba priklju* čuje proti njegovi volji Italiji, niso, se* veda, modri senatorji prav nič govori i!
Pred glasovanjem je govoril minister vnanjih stvari Sforza, ki je poveličeval (kakor bi bilo treba še posebej to pt u«| darjati!!) koristi, ki jih nudi Itali i ra*; pallska pogodba, katera ji daja kot nun o | Alpe od Brcnnerja do morja in usrvaiiaj iz Italije skoraj kontinentalno An^Iiio Druga prednost rapaljskc pogodbe ic. i da ne ustvarja tako nevarnega iredentizmi ma ob italijanskih mejah, kakor bi ga i bila ustvarila pogodba, ki bi priklopila, Italiji večje število tujerodnega naroda I Sforza je nato govoril o poteku potfa'arJ. j ki so dovedla do sklenitve rapatlske pogodbe.
»V Rapallu — jc rekel Sforza — smo c tovarišem Bonoinijcm in pozneje z mi* nistrskim predsednikom imeli vedno pred očmi potrebo ne samo dosege za« dovoljive rešitve, temveč izpremenitve in odstranitve političnega položaja, ki so ga bili poostrili neizogibni dogodki in žalostna nesporazumljenja.
Ze v Spa, julija meseca, malo dni po* tem, ko sem prevzel listnico vnanjega ministrstva sem sporazumno z ministr* skim predsednikom postavil z gospo* dom Trumbičem splošno podlago temu, kar je pozneje postala rapalska pogod* ba, poiasnivši mu dejansko korist Italite od podpiranja mladega kraljestva in raz* Joživši mu istočasno teritorijalne potre* be, od katerih ne moremo popustiti.
V Rapallu
je bil odpor srbskih, hrvatskih in slo* venskih delegatov dolg in trd. Toda kar je za nas častno, je to, da nismo kupče* vali v navadnem pomenu besede. Dali smo razumeti pooblaščencem sosedne države, kako bi mogla biti za njih nevar* na odločno sovražna politika s strani Italije; pokazali smo jim takorekoč na dlani, da bi italijanska akcija, ki bi Šla za razkosanjem Jugoslavije, če bi se mo* rali odločili za to po sili tudi proti svoji volji, da bi ta akcija mogla imeti hiter konec, ki bi bil usoden za belgrajsko vlado, Četudi bi v bližnji bodočnosti ču* tili žalostne posledice na lastni koži.
Prikazali sn^o jim na drugi strani ve* like koristi pravega, iskrenega sporazu* ma med Rimom in Belgradom. Jugoslo* venski delegati so tvegajoč sedanjo ne* popularnost, ki jim bo nekdaj v čast, razumeli in se sporazumeli z nami. I ta* lija zmagovalka, vredna svoje rimske zgodovine, ni diktirala zakona, ki teme* lji na sili, temveč je pokazala najboljšo pot. Srbsko * hrvatsko * slovenski zastop* niki so svobodno priznali, da se more odtrgati k Italiji 400.000 in več Slova* nov, ki so skozi vekove prišli tostran Alp, in mi smo se z bolestjo na eni strani toda s tolažbo, da shižimo večnim kori* stim domovine, odrekli zgodovinskih pravic do krajev, katerih slava proizhaja vsa iz stoletnih vtiskov, ki jih jc tam pustil Sv. Marko. -
Sporazumeli smo se istočasno, da se boste obe vladi podpirali politično in diplomatski proti nevarnostim, ki bi mo* gle nastati za. naju vsled delovanja za vzpostavitvijo habsburške vladavine. O tem douovoru smo takoj obvestili čeho* slovensko vlado, katere ministra vnanjih stvari BencŠA upam, da bomo imeli kmalu priložnost sprejeti v Rimu.
Ni treba, da vam povem Še več. Toda
vi	že čutite g. tovariši, da more Italija priti samb po tej poti do mesta, ki ji gre na svetu.
Medtem je že vse pripravljeno za plo* donosne
.. trgovinske dogovore med obema državama, ki ne bodo imeli samo gospodarske važnosti, temveč tudi politično. Rapallska pogodba se mora presojali v zvezi s politiko teh dogovo*
rov, in tedaj se bodo tudi eventuelne pomankljivosti pokazale v drugačni luči.
Notranji položaj v Jugoslaviji Sli&al sem tukaj nekakšne ugovore, Č€Š: če pa Jugoslavija propade? Na Reki celo to trde z vso gotovostjo in tudi delujejo na to. V tem pričakovanju iščejo najbolj prazne izgovore, da bi od* ložili odobritev pogodbe. Čudno zveni to: tam se imenujejo Srbi, katerim se obljublja vojna na življenje in smrt, a izogiba se vsaki iluziji ali žalitvi na na* slov Hrvatov, posebno na račun starih italofobskih Hrvatov dr. Franka, katerih pomoč se pričakuje v svrho udejstvitVe velikega načrta. (Pripombe.) S svoje strani se nočem kazati preroka. Vpraša* nje rapallske pogodbe ni prazna fraza: ustanovitev sosedne države je najboljša, najbolj gotova garancija italijanske zrna* ge. Brez nje bi bilo italijanstvo Reke, sedaj rešeno, zopet izpostavljeno
konča. Zaključuje, da bo Reka Italiji hvaležna, ako ji da tudi dejansko ons svobodo, ki ji jo je bila »tako radodarna ustvarila v teoriji«.
Izgradi v Zadru
RIM, 17. V Zadru so se vršili v dneh' 13. in 14. t. m. izgredi med- prostovoljk skimi bataljoni, ki so se sestavili po vzo* ru D'Annunzijevili legijonarjev, in ita^ lijanskimi kraljevimi stražniki, katerih jo odšlo "precejšnjc število iz Italije v Za-der. Izgredom je dal povod ukaz voja* škega gubernatorja admirala Milla, da se imajo dalmatinski bataljoni razpustiti in razorožiti. Kraljevi stražniki, ojačeni po vojaških oddelkih, so vsled tega ob* kolili prostovoljsko vojašnico in zahtev vali od prostovoljcev izvršitev admira* lovega ukaza. Prostovoljci, katerim se P°d vojaško suknjo pač predobro j;odi, ne-! ua bi jo sedaj kar lako meni nič, tebi
varnosti; habskburški imperijalizem bi t nič morali sleči, so se seveda pozivu kra^ sc obnovi! p~ej ali slej celo proti po* dodbi. (Odobravanie.) Ne zanikam tež* koč, s katerimi se bori nova država, to* da če odp: ete konservativne evropske !i* ste iz let 1860. * 61. * 62., boste videli, da se je obžalovala in slikala s skoraj istimi besedami Italiia, češ, da je njeno ujedi* njenje umet. in da njeno edinstvo nima življenske moči. (Pripombe.) Medtem se nasprotniška prerokovanja, kar se tiče Jugoslavije, niso nikdar izpolnila.«
Govornik jc nato ugotovil, da so mu prci očitali, da ni izbral ugodnega hipa za pogajanja, a sedaj se očita, da se je moral ugodni hip bolj izkoristiti; govo* rilo se je, da se jugosolvenska vlada ne bo hotela pogajati z Italijo in da bodo zahtevali Sočo, a Jugoslovcni so takoj pristali na pogajanja in ni jim prišlo niti v sanjah na um, da bi tudi za hip motili s praznimi besdami resnost in dostojan* stvo rapallskega ozračja; govorilo se je, da ne bodo ratificirali, in oni so ratifi* cirnh'; govorilo se je, da bodo volitve uničile novo državo, a državna ideja jc dobila v volitvah večino. »Toda jaz še imam iti tudi naprei — je nadaljeval Sforza — in mjoram izjaviti, da bi Italija, zavedajoč se svoje bodočnosti bila sto* ri!a prav, da se ie pokazala velikodušna :; mladim in zdravim narodom, ki ji je od stoletii bMzu in kateremu je usojeno, da u resi:* čl Mazzinijevo nroroštvo, da M bila storila prav, četudi pride do hrvat* ske krize — kar lipam, da se ne bo ziio* dilo. ker i" oneaa sibania prciasno izbi* ia stara črno* ramena avstriiska menta* liteta — in r^ hnrlo čakale srbsko * hrvat* sko * slovensk o dr/avo okrutne preiz* kušn?e, kar prisrčno želimo, da se ne rgodi.«
Govornik ie končno -govoril o strahu pred *"»epotr!af!'ivostio hrvatske in slo* t me minJat;l * no. e vlade. nc*> da ho vensk di
lievih stražnikov uprli in izstrelili proti njim nekoliko strelov, kar jc alarmiralo prebivalstvo. Sestavil sc je obhod iz ženskih, otrok in nekoliko prostovoljk cev »v civilu«, ki je s silnim krikom prL< šel pred gubernatorat, kjer pa ga je vo* jaštvo razgnalo. Mir je bil kmalu vzpo« stavljen. Ukrep proti dalmatinskim pro* stovoljskim formacijam je bil odgouen. Prostovoljci se bodo br/kone priklopili kakemu ... reškemu bataljonu. Admiral Millo,_ ki bo, kakor se javlja kmalu na* domeščen s civilnim gubernatorjem, jo izdal proglas, v katerem opozarja prebi* valstvo, naj takoj na prvi poziv s strani oblasti izprazni ulice in odide domov, naj zapre v slučaju izgredov vsa vrata, okna in prodajalne, naj tekom jutrišnje* ga dne izroči orožnikom vse orožje in municijo, ker se bo proti kršiteljem te odredbe najstrožje postopalo.
Po odhodu admirala Milla prevzame baje mestno poveljništvo general Ta* ranto.	______
Kongres italijanske socijalno * demokrat* sk? stranke odložen
RIM, 17. Vodstvo italijanske socijalno* demokratske stranke je skleni o v eni svojih 7:uinjip sej, da se strano.? k r,s gres odloži na januar 1921., in sicer na dneve 15, 16, 17, 18, 20. Kraj, kjer se No vršil kongres, ni se določen.
Uestl Iz Jugoslavije
Dr. Sp&lajković zumuiji minister? Dr. Mire ' v Spalaikovic, delegat države SHS v zvezi nuro,lt,r, se je vrnil \ IMgrad na poziv radikalnega r.Na. Njegov prihod je v zvezi i sestavo nove vlad*, kjer prihaj.i on v poilev kot minister zunanjili po. slov.
Stojan Pvoilc na vidiku? ^Obzor« favlj;i po in-formacijah i7. iv.diVrunih kresov, da Pa&ć cc s-j ref-
crnki. *er ugotovil, da bodo
novi itali?ansVi držnvb'pni slovanskega rodu navriTrri nr» avstriisko discin'ino, sno^n^li, S -i nrpv^aprav nrava moč le italii^n "cr vr»o bodo men i a vali ?o* t^vo if:i*?'rmsVo nont'sl"l'ivost in nrori?
posvetovanja na iivcru. rrvi je poki dvor Pašič Lot računi predsednik usta\o. vtm« skupSCinc. Klubi pretresajo novi poslovnik in načrt ustave ter meni većina radikalccv, da no\ I poslovnik more pridržati z malimi izpremembami. Demokrati 50 n; ročili dr. Lukiniću in dr .Rtb. ru, da preučita novi poslovnik in potem porećata .	, . , ... klubu. Dr. KoroSčeva skupina in Jugoalovenska
slovje V pro^rpimi za ne^-ed. ker Itajra muslimanska organizacija sta nasprotnika polazi-da ie neus+^aš^T»o	šti"i strano^
\nta leta v v<emi temi nomank^iivostmi.
Pred glasovanjem je nato govoril še ministrski predsednik Giolitti, ki je pou* darjal, da smatra, da mora senat pou* j dariti, da se pogodba mora izvršiti in smatrati kot iskreni mir med Italijo in sosednim narodom, da je to traina po* godba, kar bo dalo vladi moč, da pre* mafla težave, ki najbolj žali jo srcc patri* jota. Potrebno je —< jo_zakliučil Giolitti — da pojde glas senata na Reko in opo* zori, da mora biti Italija nad vsemi.«
Nato se jc vršilo glasovanje. Glaso* valo je 284 senatorjev. Za odobritev bilo 262 glasov, proti odobritvi 22 gla* scv. Pogodba jc bila torej odobrena.
REKA
Spomenica, ki jo je bila parlamentarna komisija... pozabila na Reki OPATIJA, 18. Reska avtonomistiena demokratična stranka je nameravala iz* ročiti parlamentarni dclgaciji, ki je bila šla na Reko proučevat položaj, v imenu vseh slojev reškega prebivalstva sporne* nico. Delegacija je pa, kakor nekateri pravijo, pozabila sprejeti deputacijo, ka* tera ji jc imela izročiti spomenico. V tej spomenici je najprej rečeno, da je avto* nomistična stranka z radostjo zaznala za člen rapallske pogodbe, s katerim sc zagotavlja Reki samsotojnost, katera edina da jamči za to, da se Reka zopet dvigne in ozdravi od težkih ran, ki jih je prizadjala »temu nesrečnemu mestu tako kruta vojna in v še večji meri ne* srečna povojna doba«. Zatorej da zah* teva avtonomistiena stranka — in v tem da so si edini vsi Rečani brez razlike strank — logično izvršitev tega člena in takojšnjo odstranitev Gabriela D'An* nunzija, da lahko započne prebivalstvo, »rešeno vsakega moraličnega in fizične* ga nasilja«, z vzpostavitvijo redrre^a življenja in z »inoraličnim čiščenjem meščanskega ambijenta«. Naj se tolma* čt, pravi spomenica. D'Annunzijcv pri* hod na Reko tako ali tako. njegova na* daljna navzočnost na Reki »ni v nobe* nem skladu niti z interesi prebivalstva, niti z dostojanstvom ene italijanske zgo* dovinske prikazni«. Smatra, da zahteva ni preveč drzna, ako zahtevajo Rečani pravico do življenja in dela tudi za pre* magance. »In premagani smo, dvakrat premagani,« je rečeno v spomenici. Da« lje je rečeno, da je blagostanje Reke od* visno od zaledja in da je skrajni čas, da vW>d«jr en V rat ttnuVništvo te?a roest«.
nju prisege, preden ni .sprejeta ustava. Interesantno je, da so se ^koro vsi poslanci izjavili proti gorenji zbornic'. Zalo se mere z gotovostjo računat', d-> bo v kon«tituanti vpraSanje o Fcnat r, n-; godn<-> rešeno. Demokrati so izvolili poseben otf. sek, ki bo izdelal končni program stranke.
Staj ti đržBunlh nnm^enceu
Burno zborovanje 1r gledališču »Fenice-.
Stavka državnih nameščencev gre dalje po svoji poti, kakor ste ji jo začrtali z ene strani odporna in dersedaj neukrotljiva volja stavkujoćih nameščencev, z druge strani pa tidovratnost vlad« in njenih zastopnikov v itafrjtlenera ozemlju.
Stališče široke javnosti, posebno še v kolikor prihaja v poš^ev naš«, je bilo točno obrazloženo v »Edinosti- pre<l par dme\i. Kar se je nagluš««lo takrat, velja neirprenienjeno tudi sedaj: elementarne koristi prizadetega občinstva zahtevajo, da se napravi čim prej konec temu Izrednemu in neznosnemu stanju, ki ga je povzročilo sedanje sU\-kevno gibanje državnih nameščencev, škoda ki jo trpi občinstvo vsled posledic tc stavke, je neizmerna v vsakem pogledu, in ta škoda zadevJjr enako vse sloje prebivalstva, ne da t>i 6c pa mu,ilo tajiti, da je trgovski stan Je posebno udarjen v slet* popolne pa rali zaci je dopisovalnega in drugega prometa, ki u;ra eno najvažnejših u'o^ v vsal d .rr. m gospodarskem položaju naših dežel, ki se ustvarja in vzdržuje od hipa do hipo, kakor jc pač vsem znano.
Ugibati, kdo je kriv, kdo je zakrivil sedanji neznosni položaj, ni za sedaj na mestu. Glavna skrb, glavna želja, da celo glavna zahteva v*eh prizadetih slojev občinstva vpričo počivanja javr ih poslov, ki traja žc teden dni, je ta, d nnj rride čim prej do vzpostavitve rednega in pravilnega javnega življenja V naših deželah, do katerega i ■ ajo prizadeti državljani pravico, ki se j:m ne more odrekati. Seveda se da doseči ta neobhodni cilj Te na ta način, da se povrne državno o«r>Hf na .--vnje mesto zadovoljeno v vseh njegovih	7.1-
htevah. Le z .sobjem, ki bo za do v«.I ino s	in
položajem, more država Jamčiti občinstvu, da bo imelo od njenih uradov tisto mero koristi, ki mu pri tiče po vseh pravicah.
Shod v gledališču >Feni-««.
Kakor vsak dar, odkar traja stavVa je bil r..-»-o-vedan tudi za včeraj ob 10 predpoldnc shf.tl r! v-kujočih državnih nameičcncev v glcda'išču »Krnice«. Gledališka dvorana je bila še pred ni povedano uro natlačeno polna. Zbcrovalci so Lili df>l-;ij nepotrpciljivi, kar se je izražalo pc»tom plo kurja, ki je bilo znamenje agitacifikemu odboru, na; loti svojega vsakdanjega opravila, t. j. nai ] r;do na oder. da pove stavkujočim, kaj je no%cga ia Rima ali gubematorata.
Ko so ■odborniki zasedli svaia mesta, je povzel besedo takoj predsednik vlavkovnega odbora ter jc naznanil zborovalcem, da sc ravnokar vrlijo med zaitopmki ftavkujočih kn zastopniki vlade pogovori, katerih Izid pa še ni znan. Radi tega je postalo zborovanje pravzaprav brezpredmetno in •e je moralo zaključiti. Zborovalci so bili obenem pozvani, nap pridejo ropet v gledališče »Fenice« ob 2 urah popoM"®
V TMu, lis* It. daccmbra 192».

in.

pr'čela

pakličaiaLe tfnfc? AH, reeKseje rićeie: j® en vsgaja. Pofadtife vttP aJAo". hrs itifam £a eafo-som, ofcata	tatr «i isdo, a |Cft riatna
prikriva — raako. vojakov, frfd davfcov, oblastff Zamoičoje jim pa- resnica, da fe to neizvedljiv o, ker fcraa dnkodkav ne mare biti nikakega državnega Življenja, se v monarhistični, ne v te-n«biičan&I;i obliki! Ufccgi ljudje n*r?ajo niti saj-prvotnega poima o resnični razliki med ajonar-hičao in republičanesfco vladavino. Razumemo Radića.. Zanj jo bolje tako I Kajti, sam vrag vedi, ali ne bo §c kdaj «kuial navdalevati svoje kmete za kake — dinastijo, pa če ti bili tud? eemska! za kako — dinastijo, pa čc bi bila tudi aemika! In aii ne M hoteli staviti svoje glave, da ne fel ai Rsdić — Ce žo ne bo mogel do stolca predsednika republike — drage volje poaadii na glavo tu-j fe potrebno, da Izvolijo nameSčenci vsake di kraljevo kr^no, če bi le ile! Za sedaj seveda ■•kupine (tinance peš ta. splošno »kbdižče itd-) po! »Živela republika!« — kav pa ga ne ovira, da ne ^aega zastopnika r a \»akih 50 članov dotičee zve-i bi pošiljal svcHh odpc-Lncev, da ti pijejo v kra-*s.e. Ti i:o»i ?.a?tocniki bedo imeii priti danes objiievem fitigradu, ne bi se-li našle kake peti za tro Delavske zbornice, kjer! merebitao bodočo Radičevo — izpreobrnitev?! —
Psprfcm ta
žt^l ia pol,
Pred-ednik stavkovnega edebra šamani nmU 4f	pefovarav z generalnim kanit-
itt\€va. Rekel je, da je prišla iz Rima brzojavka, vsebuje nove pontidbe e str*ni vlade. Ta po-autiba pa -da eo sastavljane v takšnem ieziku, da «1 mogoče razumeli. kaj pravzaprav pomenijo. V »led tega da ie stavkovni odber priaiije-n staviti >boravalcem predlog, ki ga priporoča, in proai iborevaicr naj vzamejo besede govom»kov i»_ «>o pretrev-
Nato j* go\cril avemi lajnik Salvadori, ki je l-jdi nagla^ai dolične	brzojavke, dni pa
-e razumeti zborovalectr>, d- jc ta brzojavka iz-cremeaila položni v toliko, da se odbor ne niorc amalratt za dovolj pooblaščenega. Redi 1cga aa '	1 J_

ga (« aadel t gltTft
XXgi t
, m*
1». dali
VM popoldne m aratiratt
v prosti Inki dolavca Luctjaaa Nieoaa tn Stanka Conerall, ker ata hotni* odnesti iz aw*ika .Bel-
Blago so jima
NMI OGLASI
radare* dve pe&i blaga za obleke.
MOVO KOLO znamka -Rc*enU prodam. Vali« di Roozol 7201	7i j
I MODA SE hiša za vsako trgovin«, b lepim vrUo, dvorišćom hx vo4*j*fcQIU. pojaanfia: Trnovo
5 pri D. Bistrici.	709
pcpoldse
cdber
»m pretresali nove vladne(živela republika — žive! regent! — samo da bi
bodo___,___ ________
ponudbe Ur jih prejeli sli zavrgli. Sam dosedanji^ bil Šiipo peteriiljček, ki bi plaval po vrhu juhe!! odbot' nc taor« več »prejeli odgovornosti.	j Ali fe io v ime — sporazuma? Včeraj predpol-
Za g. Salv a do r! jem ie nastopi g. Pa^sigli, bur- ,j1Je ^ pgj-j tamošnji domačin pri blagajni na že-T!£> pozdravljen z op-tcvsnim ploekanjem. Tudi le^islu postaji v Kozini zahteval listek za vožnjo njemu je bila predmet la nova br*.aja\ka U Rima, v 'jist. Zahteval je seveda v tlovenskem jeziku, ki \f*buje ccve ponudbe s strani vlade, i udi or: p39jujc^;; it radnik ga absolutno ni hotel razameti, jo je czaačU aaiprej za nekaj nerazauuijivega. kl j^j po^m ^aj jezik. Saj je sodom Slovenec. Na-(ovih vladnih p->r-udeb jc razvidna vladna za-, jjnec jc p^AoiSi vozniiio v papirnatem denarju, u-bfta p->Htiki>, ki gre za tem, do bi razdejal« J ^^
.kujefiih.
pa je odkloai!, če5, naj prinese točni sne-
cce ticweoi na ta aat^,; ^ _ fu<?i v drobižu. Domačin je ustregel tej za-kaiisjcrijain skoraj v^e, kar z--1 htavi tn je, t o .iniv§v sc. zopet zahteval v slovenje drugim le nežna ta« «rob- j	jg^iku. Uradnik je zopet cdplonil, rekši o-ji prizadeti ns^kZčtaci ne poj- £crn0f rmo tu na italijanski zemlji; če ne zna
»netne^t
da pc.iuja gotovi« ktevajo, dočiia zt tinice. Jaeao je, da H r-r^aileti dejo na limanice.
V vrstah zborovaleev fe {? pojavil rito hud i>or proti volitvi nove komisije. NekoHko z boro valcev jo prosilo za bc^do-. V:i nastopili proti tej razširjani komisiji, izražajoč p spolno za-.ipanje dosedanjemu stavkovnemu odboru. \ irntau tega poslednjega pa je izjavil predsednik, da vztraja odbor pri rvojem pradlo£ii,
Beifcdo jo dobil tudi zastopnik italijanske de-Uvskc etornice, ki je odsvetoval zborovalcein, naj ae sprejmejo nikakih proućavanj vladnih predlogov, te^nveč na| se držijo Ec^mtoice, ki je bila predana vladi in kjer so ja^no izražene zahteve tavkufočih državnih nameičencev. jOdobravanjej.
Ka je poatavfi predsednik odborov predkg na .^lascvsasje. fe bil fprejet. Izvolite/ ss je -meLa ir-rriiii »a shodu samem. Proti temu so Tis^topili rizni govorniki, med njim; tudi zastopnik italijanske delavske zbornice, ki je zairknil vse zborc-valce, rr^oč, da so mu vsi plakali, ko je rekel, da se bo vlada morala podati, potem pa so vendar sprejeli odSor« predlog. Kaj to po31«*', »i •treba še posebej razlagati.
Sledila je določitev zastopnikov, ki ^e je izvršila potem seznamov, ki so bili izročeni predsedniku. Nato so začeli zborovalci odhajati še pred -akLjučkcm choda, kar je prisUiio predsednika, da {e uradno zaključil zborovanje, potem ko je na znanil, da se bo vršil prihodnji ihcd v rcae..c-
Ijek ob 10 predpoldae.
• • •
Splc-sen vtisek, ki izhaja iz poleka včcrajinjtg.. zborovanja je ta, da se blila stavka počasi evo jemu koncu. Vrsek?kor ?e jc pokazalo, da jc sklenil stavkovni cdbor stopiti z vlado v izravna pogajanja, kar pomeni velik 'xorak naprej nasproti reiitvi krize. Iz tega sledi, da morajo biti nove vladne ponudbe, ki jih pa f-ovomiki niso hoteli obrazložiti iz k.iteregasibodi vzroka, takšne naravi da se bo dal sporazum tudi dejanski doseči.
E^mača vesSi
Božično darilo > Edino: ti«. — Na5 list pripravlja vsem svojim čitateijem in piliateljem veselo iznenađenje. Petkova številka {24. dec.j izide izjemoma na štirih ^'raneh, cd katerih dve bo zavzemala božička lepos'ovna priloga z izvirnimi prispevki najboljših ?lover-*kili pisateljev in pesnikov: Otona Zupančiča, Ftaigarfa. Ksaverja Meška, Ivo Šorlija, tvo Preglja, Silvina Sardenka, Igo Grudna in dr, — S to, vsebinsko zelo bogato prilogo bo naS lisi najlepše praznoval prve božična praznike v svojem novem življenju.
»Krk in Rab p«d D'Aerunzijevo peto^. Nekoliko pripomb k člarJcu v i Edinosti« z dne 17. t. m. št. 261 po »Pučkem Prijatelju^. Prejeli smo: Pisec tega člaidca je natančno informiran o razmerah tamošnjega ljudstva. Imel jc priliko živeti med vojno tkoro 2 leti na otoku Rabu in tako ipomati ljudstvo obojih narodnosti. V mestu Rabu kot ta-kam, ive res ljudje, kateri občujejo medsebojno v italijanskem dijalektu. Ko pa pridejo v dotiko z rabskim kmetom, so prisiljeni rabiti Lrvatski jelk katerega vsi dobro poznajo (jnclč^ni namreč]. Krrtt: rudeća čepka, pa ne razume drugega, nego nfegcv x diavoloa p>a »Ri« in ^noj. Torej tak narod liocejc danes polom časpi.sja napraviti lvlcratu za prisifio itfilliacskcga. Kako sc naži piijatclji nc za-/edajo, da sc & iirjenjc-ni lalnjivih vesli bla^iirajo tudi pred naliui najpripcoilcjsim hmetont. Ljudje božjif Kaj mi*lite doseči z laimi In hinavstvom? Ali nc vidite še, <la se vam naš priprosti kmet
k-;
ašats kulturo in io )t
smeje v obraz, vidi, bodo med n«3 narod? — \ aćno jc to, da med vojno ni hoiel noben Rabljan Ikicar) meičan biti Italijan. Navedel bi lahko po imenu kolt^e, s katerimi sem najteval itahjan^ke družiuc v Rabu. Zadostovale mi je prstev na rokah, da sem jih čc lai vsaka družina Štela 1U člap.trv koliko jili je bilo vseh. Sc ti po, — s •.r. m t »ičl« in «čiči«. — Bil ^em Lud: 'noinjeia orožnika (zavednega Jugos teri cio je kot vojaka avaril, naj se r tiavsttijca, r, vno pred tistii^i. kateri v »Consiglio Nazionaie« in vp:jejo po ktriji
italijanski, pa naj gre — domačin — kamor hoče! Slednjič je uradnik človeku, ki ni zahteval nič drugega, nego svojo pravico, zagrozil, da ga udari po glavi! NaSinec ga je zavrnil povsem pravilno, da smo le pod italijansko oblasijo, da pa smo na slovenski zemlji. G^cka užaljeni domačin je ho-t^l k p oataj en a č ciniku, da sc pritoži, ali v tem mu je uradnik vendar izročil zahtevano voznico ter jezzio zaloputnil vrata. — Mari jc tako postopanje javnih organov z našimi ljudmi na »loveaski zemlji in na državnih napravah v nekako ratifikacijo sklenjenega sporazuma in trajnega prijateljstva?! Ce mogočna gospoda mislijo tako, se temeljito motijo ia povedano jim bodi, da ne poznajo našega naroda! Dosegali brjd-> uspehe, r.di katerih jih bo še glava bolela.
Daaes aa koncert k Sv. Ivsau! Koncert, ki je tako lepo uspel v Škednju, se ponovi dane« zadnjikrat pri Sv. Ivanu. Kdor heče po teh težkih in grenkih dneh, nekoliko lepote ia sladkoati, ta pojde danes k Sv. Ivanu — in ne bo mu žal. Sv. Ivan 5e *i imel take umetniške prireditve kakor bo ta. — Sodelujejo: Srečko Kumar, ki je eden najboljših slovenskih pianistov bi si je že pridobil ime tndi v tujini z izborno nterpretaejo najbolj-Šh svetovnih mojstrov; — Avrelija Sancin, ki je pokazala pri zadnjem koncertu tako velik napredek v u*o£i in šoli glasu — tn Karel Sancln, ki je kci član znamenitega *FLkovcga« kvarteta znan po v.ej Sloveniji onkraj meje ia o katerem lahko rečemo, da je najboljši slovenski vijolinist sploh. _ Na rporedu so razen toplih stvari našega domačina I. Grbca in najlepših stvari našega najbol> šega. modernega skladatelja Lajevica. samo dela glasbenik velikanov. — Prireditev sc bo vršila v svetoivanskem »Narodnem domu« ob 4 in pol — ia to zato, da bo ustreženo tudi tistim, ki ne morejo na prireditev ob pcznrh urah. Program je deloma izpremenjen.
Kmetje, pozor! število brezvestnih verižnikov, oderuhov, z eno besedo, izkoriščevalcev nevednih
ljudi t.o množi z vsakim dnem \tdno bolj m ti so &i Izbrali za svej glavni vilj ravno nafie liudstvoj z dežele, našega kmeta. Še dobro ne pride naš; kmet v mesto, jc že v rokah raznih barantačev, ki ga nc izpuste toliko časa, dakler ne vidijo, da ee da 3e kaj izvleči iz njega. Veliko kmetskega] truda požrejo Laki barantači. ki niso, po večini po svoji krivdi, sposobni si služiti svoj vsakdanji! kruh s pošt inim delom svojih rok, in kar je glavno, so to ljudje, ki s sladkimi besedami zavajajo naše ljud-tvo. Izdajajo se za Slovence, ko so pa našega človeka obrali, se mu regajo, čeS, ali smo ga ščava. Da rc pa reši naš kmet brezvestnežev, se je u*ta«ovil odbor, ki si jc nadel nalogo, da po-, stavi v naiem meetu »Kmetski Doav*, kjer naj bi; našli naši kmetje svoje zavetišče, svoj pravi dom, j da bi bili svoji med svojimi. Ta odbor »e nahaja' ped nadzorstvom »Kmetijske in Vrtnarske Go- j rpedarske Zadruge v Trstu« ter izdaja akcije po' 250 L. Vsakdo, ki pristopi kot član, mora biti predvsem član ^Kmetijske ia Vrtnarske Gospodarske Zadmge v Trstu«. Noroinala akcij je vsled te£a nizka, da se omogoči predvsem pristop tudi j revnejšim kmetom. Eden ima lahko tudi 5 akcij: več kot pet ne sme imeti nihče. Vsakdo ima pa, samo en glas. Kmetje, kupujte te akcij« vsi, ker gre za vas, za vaj dobrobit. — Kmetijska in Vrtnarska Gospodarska zadruga, rcg. z. O. p., Trst, J uL Raffineria It. 7.
Žepni koledar Edinosti za leto 1921 izide prihodnji teden. Vsebina in obiika kosla isti, kakor lansko leto. Cena 3 lire. Nekaj iz*£eov bo veaamh v usnja z zlato obrezo. Kdor želi v usnje vezan koledar, naj ga takoj naroči pri vodstvu tiskarne j Edinost.	* j
S Prošeka. Veselica, ki &e \o imela vršiti danes, jc ed!ožeaa radi težkoč vsled stavke.
Koncert domačih umetnikov pri Sv. Ivano. Da-nasteL Torej, nes popoldne se bo vršil v dverani aveloivanskega v, računajmo, i » Narodnega doma^ koncert domačih umetnikov g. Fe razume —{Srečka Kumarja, gdč. Avrelije Sancin ia g. Karla j trijatelj la-' Sancin. Koncert, katerega spored je jako zanimiv:
— Včeraj f« kil aretiran aa južni postaji delavec Andrej Godina, ker so cailf pri njem pečo blaga, vrednega aad 600 lir. Kar si findhn vedel povedati, kje da j« dobil bls^o, so mu ga zaplenili, njega sc pa odvedfi v zap«r.
Tatovi v ctaaovaajiL Med odsotaastjo Marij« Vcdovich, v ulkl Sanita št. 5, »o vdrli nezaani tatovi v njeno stanovanfe ter ji odaeeli zlato uro; in verižico v skupni vrednosti 1000 lir. Tatvino-je javila kvesturi.	!
Roparska drakal afareliala pooeči aa policijske agent« a samokresi. Včeraj zjutraj okoli 5. ure je patruiiraio po ulici Ugo Foscolo pet policijskih agente v. Naaprfrti jim pridejo štirje mladeniči, vsak z veliko vrečo pod pazduho. Eden izmed agentov jc vprašal mladeniče, kaj da nosijo v vrečah. Ali namesto, da bi jim odgovorili, so spustili vsak! svej* vrečo na tla ta se spustili v beg. Ko so se oddaljili od njih kakih petdeset korakov, so potegnili iz žepov samokrese ter začeli streljati proti, policijskim agentom. Prava sreča je bila, da &i bil nihče izmed ageetov raajea. kajti krofi je so padale s strani napadalcev kot toča. Glasno po- j kanje je v zdramilo stanovalce bližnjih hiš, ki aa radovedni šli pogledat na »kao, kaf »e neki godt. V tem. sc začeli streljati policijski agenti« proti napadalcem. Vea ta boj je trajal kakih 10 misut Agentje so klical: aa pemoČ, da ki prijeli drzne roparje ia jih aretirali. AH njihov klic je bil zaman. Roparji, katerim jun fe najbrže zmanjkal« streliva, so «be»ali ia sicer srečno. Na »bojišču« eo pustili 3 kg masti, pisalen stroj znamke »Ro-yala in cali kup vlouAiacga orodja. Pozneje se j« izvedelo, da ao omrajeni roparji WH vdrli v skladišče masti, iaai bratov Toaiaaaaim v ulici Chiozza št. 30. Skladišče se nahaja ravno aaaproli orož-aiške postaje. Ali čudoo zdi, da ni ailiče izmed orožnikov, ki opravljajo nočno službo, slišal ro-oota v skladišču. V skladišču ©o odprli železno blagaj&o ter cdaeili iz nje za 3000 lir v denarju. Predrzni roparji s« zasledujejo.
Vl«na v tebakaree. PretclJo noč no vlomili tatovi v tebakarne, last Helsse Riavec, y ulici Tor S. Pielro št. 4. Iz iokakarae so $ odneeli zadaj« cigaro, ki jih f« iinala še v talofL Lastnica, ki trpi 300 lir bkede, je nag*iaai?a tatvino kvesturi.
CENJENIM odj««ak«m naznanjam, da se nahaja moja taloga viaa od sedaj naprej v ulici Cuni-coli It. 8. Priporoča se udani Fran Strancar. (712
UPRAVO za trgovin« v najboljšem stanju prodana Pripravno tudi za buifet. Seite fontane Chia-dino 4, Stekar.	713
STANOVANJE z 3-5 sobami ali 2 sobi z uporab« kuhinje 8čem nujno. Ponudbe na poštni predal 274 glavna poŠta,	691
KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34. BI, nad. jc odira dobtoznana krojač niča v Trstu.	393
ANGELA BIZJAK priporoča se kot šivilja za molke in ženske obleke in opozarja obenem sL občinstvo na svojo trgovino šivalnih potrebščin na Šalita Greta št. 11.	714
POZOR! Najlepše božično darilo jc Šivalni stroj svetovno znane tvrdke »Singer«, ki se proda na mesečne cbrofee. Naslovite dopisnico na M. Lekšan, Via Raffineria 9, I.	715
■■ ■ - ■- ■■ — ■ ' i
POSESTVO in trgovina se prodasta takoj po najnižji cenL Via Tiriano Vecellio 11, I.	716
KUPUJEM vsakovrstne deželne pridelke. Vzorce in cenj. ponudbe poslati na Ivan Suban, Via Tiziano Vecellio št. 11, vrata 7.	713
KUPIM več vagonov sena in slame. Ponudbe na Ivan Suban, Via Tiziano Vecellio II, I. 7181
TRAG ME VZEMI, če sem pil še tako vino, kakor ia toči Rudolf Peric, Via Aibcrto Nota 2. Pojdi, ga greva pokosit. Tam dobiva tudi dobro žganje in briejevec.	719
OSDASTA ae dve postelji in brana. Naslov v prodajalni zelenjave, Via Malino grande št. 2. (721
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da eem p*»leg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zim« ske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A- M«r-molja Rieger, ulica Commerciale 3.	5S6
PFflFF
Šftfl za ihrasje in vezani« pravi miši umri Seldel & Neumann in ,Slnger* Gast & Gasser
Tvrdka ustanovljen I. 1873
sanica-FRMCEiCO BEDHAR
Trst, ul Oainpaa.la ly
Bojjata zsloes vseli po trebila. McUaničn dcUtfaica z. poprsvliaoja
PRODASTA se dva ponočni omarici, dve omari in dve postelji. Via Moliao grandc št. 2. 722
KUPUJEM vreče m cunje. Cucje plačam do 40
L qvintal. Moliao grande 20. Eabič.	707
PRODA SE zakca&ka spalna soba. Molino grande
44, VTaU 8.	706
Ia tiskovni sklad »Edinosti**
F. Mateičič. nadzornik 50 L, Naroden domači«,
da bi zazrl še enkrat selace 5 L. Karlo in Marija fciškcvič ob priliki d\eleteice smrti sina Karluča 50 L.
Dosedaj iaktzaaHi L 30.158'54; v današnjem izkazu L 105'—. Sknpn« L 30.36TS4.
DAROVI
F. Mateičič. nadaernik darajV. Družbi Sv. Cir. in Met. za Istro 100 L, Moški podrnžaici Sv. Cir, in Met. v Trstu 50 L, ieaski podružnici Sv. Cir. in Met. v Trstu 50 L, Zavodu Sv. Nikolaja 50 L, Podpornemu društvu za idrske dijake 50 L. Političnemu dm»tvu »Edinost« 50 L. (Denar za Zavod Sv. Nikolaja hrani uprava).
Vrdeljsko učiteljatvo daruje 51 L za dijaka L G. (Denar hrani uprava).
Ravaaisto daruje 6o L za vrdoiisko lolarsko knjižnico. Denar brani Lopiničar.
Nad	požrtvevalaa Jadranska banka je po-
kloaila za Bcžičnico na&ih siromalnih slov. otrok 1000 L, a Zivaosteaska banka 50 L. Denar hrajd blagajaičarka M. Stapančičeva.
POZOR! TRGOVCI! POZOR! Kdor želi dobiti 1 vagon velike, trpežne ter fino glaslrane lončen* P—od« po nizki ceni, naj nemudoma javi svoj naslov V. Petcrnd-u, Hotel Grž.na, Št. Peter na Krasu.	705
NA NOVO odprto trgovino s pohištvom novim in starim ter z drugimi potrebnimi predmeti priporoča za obilen obisk J. Cabič, ul. Artisti It. 7, zraven Corsa Vitt. Em. Piazza S. Catterina. Najnižje cene. Svoji k svojim.	537
SVOJI K SVOJIM I
O o/ ijam GOST1LNIĆRJE pri Sv. Jakobu, Sv. M. M. z gor. In spod., Čarbo i in Skednju
aa svojo zelogo	(3<»7)
vino, vermoatho, maršale Itd.
JcUeii Mertir, Sv. H. M. zgornja. Bivlo 4
Za ob vejni rekvirirane
CERKVENE ORGLJE
Metel« nove plltoll In & vsa popravila p« niski
| Union Dernič, iztf. orgel Moillca {\m\m)
—™l
me . «»5) |
RGLJE I
IsvriuJ« I U ceni c S
ica (JnsKlaiiia)!
KOŽE USNJE
ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti
ulito Udlne fl. 49
OKOLIČANI! »Trtnica« Forčič, Komen - Preserje prodaja in pre-jema naročila za cenljenke vsaki dan po najnižjih cenah. Vsako nede'jo v Dru-Stvcni gostilni, v Rojanu fbiicu cerkve). (653
Priporoča se
'27)
F. CINK
LESIČJI KOŽUHI IZDELANI, črni, sivi in tem nora jari ter eeaiskin za Stole, se prodajajo po nizld ceni. Ustrojenje, izdelovanj« in barvanj« kožu-hovin sc izvriuje z jamstvom. TRGOVINA KO-ŽUHOVTN V VIA GATTERI 32, TRST. 624
LEKARNA IN KEMIČNI LABOR ATOPJJ V SE-! £ANL Kisja olj« prve vrsto, kemično preizku- j Seno. — Strup R. za Šibke in uialoLrvne otroke.;
—	Kroglice B. za malokrvnc ženske. — švedske' kapljic«. — Marilo z* »f^i«'. Ispecijaliteta.) — j Praika mast. — Tiaktur« in ebP.2 za kurja očesa.
—	Flnld za živino. — Sestavljen mlečnokisli Kr«osoiov sirup, pripravljen po posebnem receptu, preizkuSeno zdravilo za pljučne bolezni in katar dihala. —> Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Pol ta« poSiljatve.	592
V spomin najinemu nad vse ljubljenemu in nepozabnemu sinu
KARLUČETU
Danes jc druga obletnica, odkar si nas onega nesrečnega dac ob 3. popoln dn e zapustil za ved»o v ndzmrrni žalosti. Ljut udarec nas je zadel, ko Si današj njega dne pred dvema letoma prekinil Svoje mlado življenje v cvetoči dobi 26 let. Nam se dozdeva dvestoletnica, od* kar Te ni več med nami. Saj si bil vse naše upanje, vse na5e veselje In tolažba!
Počivaj v miru, ljubljeni in nepozabni Karluči. Nam žalujočim je v edino to* lažbo, da krasimo & cveticami Tvojo ljubljeno sliko in Tvoj grob v nadi, da se snidemo tam gorf, da se potem ne ločimo nikdar voc,
V žalost zatopljeni stariši KARLO in MAJtUA SISKOVIČ.
CERNiKAL, 1». decembra 1920.
KUPUJEM čiste cunje ter jih plačujem do 4 L. Solitario 1.	704
(26)
ULTRAMARIN
Rižev 5krob - Octova kislina - Suda v kristalih - Soda Sotvay - Prsln? mil« - Barve In lake Glau-berjeva sol - R-»tija -Llm za mizarje
CCLOMIALE OLANOESE
Družba za uvoz i tzvoz lUnilni iiic.U. Sata»iw u iniikjtriita sitte. Ibdf, tctoaij. Trst - Pler Luitfi da Palestrina št 2 Na zahtevo ctnlkl
J

m iatmtm
Svoll k svollm I
Svoil k svollm I
Najboljša domača vina
Cene ugodne
OkolKansko Balo vipavsko Istrski rafoik KraSkiteran
Cene ugodne
( t »;)
Nova zalosa domačih vin, Trst, ulica Cunlcoll 8

ka- i In bogat, je nekaka ponovitev krasno uspelega
kažem an- koncerta v Skednju z deloma izpremenjenim pro sedijo daneć i gramom. Pričakovati je torej, da bo obisk uaiite-r.iili jmadrc \ilnejs?, toliko t", strani Svetoi%-ančancv kolikor
r_______ m ujenih sinovih, kate.e so aicd vojno iz- meščanov in drugih okoličanov, ki sc niso mofU
l .jali in pciil-ali na visiice oilo pc'ojae jim j udeležiti koncerta v Skednju, bodici vsled slabega (Vvstrije. — Eden, Ki p-rzna Rab in Krk.	kvemena, ali iz drugih vzrokov. Posebno ugodno
Kako S tipe Radić vzgaja svoje pristaše za — izbrana jc tudi ur; republike! Par dni po veliki skupščini, ki jo je pri- ]	s^dežbo J
redil Sli-pe Radič v Zagrebu baje z namenom.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
eilca losa m\ D. HazM — Uslaa pilacs.
D«Jalti* glavnica In rezervni zi&la« K Č. SI. 225.0D0.SM
Izvrtala kilulN nt ter(H ti wwMm tniakdi?. -	Uradna ura a^ MS
IIVTLJA izdeluje brezkibao in takoj obleke za promenado, ples, zimske plašče in površnike, oblekce za otroke. Specijaliteta Uilleurs. Prenovi jen Ja. Csn« zmerne. Trg Oberdaa 5. IV.
Edine mazilo	MtoM> maxSI°
ki oliranlula usnja In 9« vzdrluja mahko. SkladISte v Trstu, uHca Torra blanca itev. 12 - Talafon itav, 10
T"- *
rln^-i hr\
k j republik
»Ua
daj
družba 1:
prcrgla^i
Zagrebčanov v zagrebški okoiici. Kmetje so politizirali In ao bili kar v ognju. NavduSevali so ae: Sedaj dobimo republiko, odslej nam bo Jobro. Nc bomo plačevali davkoe, ne bomo dajali vojakov, delali bomo, kakor bomo sami hoteli! — Nekdo iz zagrebške družbe jiii je vprašal: - Veste-li, ljudje bcijl, da obstoja v Evropi neka francoska republika?!' — »E, kako ne bi vedeli!« — »Ali vam je zr.uiio, da je ta republika poslala v svelovni vojni velikansko vojsko nad Nemce?« — >Tudi to vemo.c — 'Dobro, kaj pa n Lslite, odkod so bila sredstva za vzdrževanje take ogromne vojske?!«
—	Seatij so kmetje »pogledavali v vidni zadregi. ®No, pa vidite, ti »troski so $e pokrivali od
_ davkov, plačevati so morali tudi kmo4je, kaker
so morali plačevati v prejšnji monarhiji!i Da ate vtdal*. kake cbra^e ao delali! CUen kmetov pa je v»kfikxul: j-Če p^ je tako. pcteia pa je že v®a en
—	ae sršenu* zapisati grde besede — ali kraljrtfirvo, »Jj republika! — Po Radičevi skupščini ae j* primerila tudi nastopna značilna dogodblca. "Neki kmet je vskliknil v Zagrebu: i Sedaj bomo imeti republiko, &amo ne vemo kdo bo — naš kralji!« Ta dva resnično dogodivSa sc primera — pripovedoval nam je očividec ■— kažeta drastično, kako demagog fitipe Radič vzgaja svojo ljudi za <-<-•
tudi ura — 4 in pol rvečer — l:i omo-jcm, ker se bodo lahko vrnili a tramvajem. — Svetoivančani, m?5čani in drugi okoličani, udeležite sc koncerta, ker podobnega ne b&ite imeli prilike tako kmalo zopet sliiatL—
Svctoivančaa.
Razdeljevanje dotiih pisarn na glavni posti od-j pade danes. Nadaljevalo se bo jutri in naslednjo dneve ob že določenem čaeu (od 9 do 12 in od 14 do 17).
Kumarjev koncert na Opčinah, o katerem smo
včeraj poročali, da ga je Ick&lno povo!j«tvo kara«j biniijev r.a Opčinali prepovedajo. jc bil po popre-' dovanju pri kvestuii v mestu dovoljen in se bo vršil v torek. 21. t. ®^ob 7 in pol rrečar. Prireditelji vabijo ca obilno vdeletbo.
Bcžičnica. V soboto. 25. t. m. Lo vrSila v dvorani -Delavskega konsuraaega druStva* pri ar. Jakobu lx>iičnica na korist otre^kemu vrtcu pri sv. Jakobu. Začetek ob 4 pop.
Iz irtaSkegaHvUaiUa
Ntpnd pri Welem dneva. Včeraj popoldne so napadli neznan! tolovaji pri sv. Ivanu Josipa Vrale-ca, stanujoče^ v uli^i Pnnzlana št. f25. Vrabec •« je ravno vračal z dela. S seboj jc imel več sto lir, katere je prejel ket tedensko plačo. Vrabec se jo branil prad aa padalci na vsa mogočo načina in Um- j scčM m o> ja p—rtičils izvili ne ia roparaVUJ
Pred nakupom kakršnekoli
Ženske oble
oglejte si naše oddelke
(m
OHLER
Corso V. E.
16
Stran IV*.
»EDINOST« štev.
V Trstu, dne 1<>. decembra 10>0.
Živila aprovlzaciftke Homlsile
za teden od l4). do 25. decembra 1920 .
eščipne sc štev. 30 živilske izkaznice)? Na odmerek:
(P iT«?
Gospodarstvo
Vesti iz „Tržaške kmetijske družbe
Ako opazujemo pazljivo naše kulturne rastline,
Testenine: kg po 1*90 lir kg;
Bela moka: 25 dkg po 2 40 lir kg;	----- --------- ------
J^j^. dku po	lir kg;	• vidimo, da polagoma nazadujejo v razvoj in živ-
Riž SC bo razdeljeval V torek. 21. t. m. , Hcnju. Napredni poljedelci in Strokovni učenjaki se Cl rJI TA ti • nt	t umoŽ° trudijo, da bi na5li prave vzroke tem poja-
Jiacncor: jHJ tlkg po OfJ,	vom. pri vseh rastlinah opažamo posebno nazado-
Koruzna moka: 40 dkg po W stot. kg; van-c čc jih V2žajamo dljc časa na frlem zemliI.
Sladkor: 15 dkg pO 10 nr kg;	j šču. in to radi tcgai kcr sc .jpecifične hranilno
Olje: 20 cl. po 10 lir liter.	j snovi, ki iih izsesava dotična rastlina, vedno v isti
Posestniki ubožniskih izkaznic imajo j globini zemeljske plasti, do katerega sedajo njene J pravico samo do nakupa sladkorja. } korenine, v gotovem času izcrpfio, tako, da ie po- j
---------•-j tem medsebojno razmerje hranilnih snovij, ki je
a X«	i zahteva ta rastlina, porušeno, in se tudi z najpra-
lil ftJiVaCO	vilnejšo gnojit\ijo ue da tako vzpostaviti Zatega-i
Korena vi - in vy—. Prvega srečavamo v kra- del>.	primorani, da rastline po gotovem času
ievnih imenih zelo starega poretla: Svinji vrh, Svi-ina	"inljisčn izmenjavamo z drugim, ra*Ui-
ttjak, Sovinjak, Svinja, Svila S ."ino itd. Vsa ta ime- j	io ** P™vi: kolofeanti. Kakor živilskim, tako
na pomenijo zavita brda ali zavite gorske grebene j ^ dala mati narava tudi rastlinska bitjem organe, najo prav nić opravili s svinjo, sovo. vinoiuali ude. potom katerih se n„h rod pomnezuje. \sa-čim pc dobnim. Etimologija je ista kakor pri svitkuin k» rastlina rodi cvet, na katerem razlogu,emo mo~ s vincu. To so namreč .tare sestavljenke s predlo-U1"5	▼ oblik: prasndov m ženski organ ki
<-om s. ki tedaj že ni imtl dveh oblik s in z, ampak! mu javimo peitič. Ko pade plodni prah pravnikov eno *mn: ST, Paleti tesza je glagol viti tvoril de- j na P«5*«*. »zvr3i naravna opiodnja, vsled katere ležnik še na stan, hrvatski način: sa-vi-jen name-' ustvarja seme, ki jo sposobno, da porodi novo sto zavit kakor hrvaščina šc dandanes; .ubijen rastlino iitih lastnosti in tako ponmožuje dotične namesto ubit. Po prispodabljanju in krajšanju do- ! rastline. To je torej najnaravnejše spolno razmn<,-j
A. De Nosi t G. Sferzo
Mavricija VVackvitza nasledniki
Trst« oL Torre bionco 32. Telefon 29-83
V'elika izbira majoličnili in železnih peči znamke ..Premier", ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peči.
Cene zmerne.	(24
Zlato m srebrne Krone
plačam več kot Urugi kupci,
Albert Povht urar, Nazzini 46
(291)
(v bližini drveuega trga)

JOSIP STRUCKEL
Trgfj vejcl VI« Nuev« > S. (at«rina.
Vel.ka T'Oer- r?atcovrstflega blaga za molke in ženske. —	za suknje, f.amot, ba I.ant,
svilo, erainin ter raznih predmetov zz okras oblek. V^e po znižanih konkurenčnih cenah.
Pozor oinoreiti!
(262)
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, možkih nogavic Itd.
H. cm, Tri, ura 11 lil. štev. 24.
ZASTOPSTVO JUŽNE ŽELEZNICE
t rednu vek. matice nam kvečjemu posvedočijo, ■kako so nevedneži in tujci iiaia imena pačili. Uz-daj se u se, zaupa) le živi narodni govorici in primerja ječ e mu krajepbju In jezikoslovju. Ko bi b:l matičar vedel vsaj za bližnji Svinji vrh nad Otlico, kaj šele za Svinjak nad Bovcem ali Svinjo na Kcrcškem. ne bi bil napisal spaker In den NVcinst^l
>ui:k • St-vi-ien >, Si.-vi-jino, Sr.viino, r»7> ! zevanje rastlin. Vsako drugo razmnoževanje rastlin Svino. Ni je pogodil eni matičar, ki ic zapisal! ic torej nespolno, takorekoč nenaravno. Potom se-cnjige'ob imenu Svino: In don Weinstocken. To mena razmnožena rastlina ima tudi navadno naj-zel<» zr,ači!cn vzgled za etimolcge, da ne hodi- 1 daljše življenje in je tudi najbolj odporna proti preveč izpraJerat za razlago matice in navadni vsakoršniim naravnim upljivom, vremenskim spre-
membam. kakor tudi proti raznim Škodljivcem in boleznim. Rastline, razmnožene na drugi način nego potom korenin, gomolja, izdankov, grebenio, kolči in ccpljenja, nimajo tako dolge£& življenja in tudi ne odpornosti proti vnanjim vpljivom. Zategadelj opažamo tudi, da nase kulturne rastline, ki jih razmnožujemo na tak nespolni način, naza-i dujejo, da se sčasoma izrodijo, in da jih tudi raz-
Vy - je' pa pravi Nestcr mod jezikovnimi ko-1 «« bolezai	"»P^ajo in polagoma vni-j
reri in znači splošno gibanje tor kaže istovetnost I čuje,o; posebno teda,, ce pl. ne negujemo skrbno , latinskim vi v bes.di via (pot). Bajna ob staro- j « ^opmo, ce nc preobračamo vedno m čim glob-Icvanskih vodah bi,-ak>ća bitja, vile fvyle). vimeM»e "mljo. v kateri rastejo, da preprccimo s tem ; ■ bat. vimen) in veda sama proizhajajo Iz tega! naselitev raznih škodljivcev m bolezenskih kah. kcrciia poleg te^a ra 5e cela vrsta jatovskih	^zujenm prav dobro n. pr. pn kromp.rju,
, bitk. ve-ja (proizhaja iz debla), ve-k a,	; ki. ^ razmnožujemo z ^mol,em, da sčasom izgrn-
.... .. , , .	^a iaio nega dobre vrste, da se izrodi, in da, četudi
.'nanovo prihajajoč) \e-t \ izrazih s-ve-t m ou- |,,|U - ^ , .	......
. .	. • l ' j i,s	ft„-»;L>. ol .-t; cvete, »časih niti semena ne napravi, in da je jako
\e-t-aiK. to je beseda, ki teee z feZLKa ra 2la»ti,	. ..	,	, -
t. č-k, ki pomeni nepretrgani tek časa. Glagol vytl| fbcutlpv za rame bolezni. Tud. vemo, da sadje, ki pomenu teči aH hoditi je moral obstajati, ker »f razmezujemo potem izdankov. ah pa cep jenja, ohranjena beseda prevala za prelaz in ^ !	v poslednjem slučaju boljši sad, ima
i i vir v krajevnem imenu Vit-ovlje. Prepričan sem. i P^ v tem krajšo življenje m manfc odpomorti Ja tudi za našo Vipavo nam ni treba iskati razla-	upijivom. Tudi seme- pozlahtn,enega
ge po tajem svetu. Rimljani ^ jo imenovali Fri-!5^ (laboUc. hrušk) postaja manjše in neznatne,-gidos torej je ime Vipava nastalo kasneje med se, skoro da ho£e izginiti. Nasprc-tno temu pa opa-, Žlovcnci ob njh prlhcdu. Ker nimamo korena vip-, ^ f° rastline, ki »h razmnožujemo na na-. služi sledeči migljaj. V slovanskem sv etu je	spolni način poton semena mnogo, la-ep-;
eč rek z imenom Včper aH Viper. Wieperz na kejie, ker nam predstavljajo takorekoč divjake,; Poljem. Wippcr v Vzhodni Pnasiji s pritokom	vrste nov rod z osveženo krvjo. Ta-co naza-j
Grabou- itd. Ce vzporedimo rečni imeni Don in dovanje vsled nes^lnega razmnoževana uphva-Dneper, ju moramo smatrati za sorodni, slednja je »1» ra^nd, bolezni in škodljivcev, m vsled nepre-! nastala iz prve s predevom in obrazilom p.«Jt.an«4a vzga,an,a na istem zemljišču opažamo v
• i _	, ;c4- . L,.,..;!,.,,, „I vi liki meri tudi na naši vinorodni trti; in vkljub;
nako nastala iz kerena v>- z istim obrazuom p	, .	, „
-o'oško rečno ime Vep-er in žensko Vip-ava. Ker tema. da je tako skrbno gojimo, da s tolikim tru-: i, pri zadnjem imenu i nenaglašen. izostane fapr.-U«« m troškom pobijamo razne skdl.ivce in bo-. erabj V jat. Vipava fe torej prvotno eno izmed j k«*	? vfeh vinorodnih krajev pntožbe,
..iflc-gih vlošnih imen za tekočo vode-. Glede obra- ^ trla hira. da vmegradništ™ preti pjm. Vmo-7ila vzporedimo ,e pogostno primorsko ime gradniki in strokovni uceniaki^ naprednih vmo-; Krž-pe. torodno z bosedo kr-Rj. Krčpe so svet. ki rodnih dežel so to nezgodo že davno uvideli in so ni ne breg r.e ravnina, temveč viseč, položen svet »M križci med ^eboj, razne ameriške trt ne | ima. Primer Kreplje pri Dutovljah in	na	m razmnoževati te križanke po-|
Prodaja voznili listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSUL1CH", Sociefc Triestina di Navigazione via Milano 10, pritličje.
Agencija želez, veznih listkov, Via Borsa Z.
<18G)
Imam na predaj 341 tisoč cepljenih trt črne in bele vrste na raznih ame- i
rikanskih podlagah, katere bom oddajal v; jeseni (od novembra dalje.) — Pipan Josip, | Preserje 16 pri Komnu« Cene po dogovoru, i
pteča vedro par cent. več nego vsak drugI — kupec« editole —
Aloizij Povh,
trgovina Piazza Ga-riba!di ši. a, tel. o-29 (prej trg Barrlera) {25
^LjuftUansKa Kreditna bankami
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice:
Ulje. toroilje. Gorica. Saraj.. Spili. M. Maribor Ptuj,
BtlaiSka flaviiti K 56.Qg9.Q0B. Reserva H 45.3Q0.320
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 31, V flimj-a-u na žiro-račune proti ZV9 Za na odpoved veiane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
(Tel. št. 5-1S. Blagaj-ta je odprta od 9-13.
ir
99
mm"
Zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Ustanovljena leta Ib84.
Pcdruzrata v Trstu uL Lsvatoio l. i(. n.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proll bkodi po požarju In streli in zavaruje stekl. šipe proti bkodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki in akviza-tcrjl se sprejemajo po najugodnejših pogojih.
=n
i

registrovana zadr. z neomejenim jamstvom
ul. Pier Luigl da Palestrlna št. 4,!. n.
sprejema hranilne vloge od 11 da'Je,
Navadne \ ioge obrestuje po
4Vo, ustje po dojD'Jora.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne puSice na dom. - Rentn! davek plačuje Iz svojega.
Dajt posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsek dan Izvzemsl nedelj in praznikov od 8 do 1*
M—aifaMll T ■ i innr.ar.MmMjMf«!!	—	—----
JAKOB PE&H&UC - Trsi I
ulica delle Ac^ue Stav. 6. — Telefon 2-8«. ZALOGA VINA, ŽGANJA in LIKERJEV (282) POSEBNOST ŠUMEČA VINA in JAJČNI KONJAK
S
DREOSSI & C.-Trst
Trg Oberdan štev. 1.
Brzojavke : DREOSSI, Trst. PoStno hran. račun 11—55
□ □
Telefon: £od"4,na 1,-57
Stanovanje 30-It 11
itd
tom tako dobljenega semena, iz katerega uaj bi , rrastla trta, ki b» bila čitn bolj odporna proti trtnij '* 1 Zl ~t uii in drugim boleznim, ki naj bi se dobro okore-! Ini živi v besedi • n.čl]a 5n sc zrajčEla z domačo evropsko trto. ter;
~ .......mnego f
m
strokovnjaki začeli križali tudi razne najboljša i jc ameriške trte z najboljimi vrstami domače
arejsi Kcr-p v Rihembcrku. Korena g« — in jjv —, ki ^e izpreminj
:c ctiroaia zi — in ie — , Pn i >:ivx . —i ničila in se zra5čala z domačo evropsko trto, is -ti in živeti, pa tud* v posebnih ;n krajevnih »mc- dobro risUa tudi na lakih tleh, ki vsebujejo mneg h. Pokojniki počivajo, živi,o pa ^udje k* se nam ! apQa y 7idnjih letih so ti ^orni vinogradniki i naj.tarših aiebmh imen pojavljajo koI —	strokovnjaki začeU lcrižaU tudi razne najboljš
!.i Ji — goji. Saj tranzitivnl gojiti znači pospese-j divjc amcriikc trte z najboljimi vrstami domač-, tti življenje. \ sa oca divna primorska imena: e ske> da bi lako dcbiU Uke trtne vrste, ki bi ■aigo-f, Svil-^oj, Šinifri, ŠuU«o, i. dr. so -"tav- .-m ^ ikodlla ne trtna u5, no druge bol^ni, kale-;nke, k! pomenijo, kje dohčnik živj. . redidoca { ^ |orcJ nc -bilo treba cepiti, žvtplati In škro-določilntca ie navadno stan mestnik brez,^, in bi daialc iako dobro via0 kakor je j« i. torej Črni-guj je i hrvatski cmOgorl
Riunlone Adrlatlca dl Slcurtft o Trstu
(Lastna	r	L'atasovUena leta 1B38.
Zawrov. prot! Škod:, povzročen! po omlu. streli »a eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitin. Zavarovanja orotl tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljater.' na morju In po suhem. Življenjska zavarovanj«) v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva v Vf-eh deželi h jrfavnih mestih ia vaZne.Vsih krajih.
ZALOGA:
Železnitir kovin In kuhinjskih potrebščin. -- Orodje 111 poljske	| potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige, |
žeblji, železna žica.
Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika 7,aioga v to stroko	I
spadajoče drobnarije. — Velika zaloga tehtnic vseh zistemov
besed.
•m'
o rev;
skem
. .	piti, in ki bi dajale tako dobro vino, kakor je jc
v Crnt, to je med , r_ekd;.j daajla nafa domaća evropska trta, in ki naj dočmi je bslnato bJ sc nc ^^ vei na	ZCmljiića, kjer so 5e
b^elotorlca). Crni Vrhi, ki um ic na Slove*- j nag. pradedje rf0jiU trto, in kjer raste morda čez
da so obrascem	neprestano dalje, marveč tla, ki so, kakor
se pravi, za kulturo trte spočita.
Potom raziskovanj raznih zemeljskih plasti so učenjaki ugotovili, da jio nekdaj živele različne vrste živalij in rastlin, ki so tekom tisočletij pre-
, , . .. - , _ Ti	i ,	___" | živele svojo dobo m izgLniic vsled nara veh uplivov
gl-u;\ nadalje goI-Sa in zle-za, tako d^ n^m! "	'	"	-
e imcnuieio p
črn javo: snirtčicm. borovjem In jciovjen*. Koren
iiv jo še zanimivejši, smači udrtest, zaprtost, luk-
njičavost: j^o-ba, ^od-ura (lirvatski za kotanjo),
Rođeni piham v ccv) in ^n-1 (grlo). Iz zadnje
'jcđede imamo izpeljanke, gl-as, gl-az (ruski oko)
in žle-za, tako da se nam; ' .	..."	.	___
. .. . ...	. .__- .j.	* „ m -postopnih organskih sprememb v njihovem or-
lu roiavija cel ^othnpki sistem, i.i ;e tudi ornačen I	r	. •» /	...	, i j u I
.	,	•	_ ..	,„,.1 gani/mu, povzročenih (po naših nazorih) v.^led fcu-
t.ot tak s skupnim izrazom gla-va. Uatoa imamo »	,	, ...	. „ ,
V . p " , . rs j . - r< i i• n a ležnik cziroma postopnega izrabljanja m temu sie-
raievna imena: Gcdme Godovic, Goče (»z Gode- , ,	.	-T , * , _	____
„	A . , . - n j	,	dečega izumiranja, fudi današnje različno rastUn-
čt, na Bolgarskem te vec Godecev, na Lročuh pa	.	.	■ fr _ nAS»ftm,rt
r . ■ .	.	i»ke bclezn* meremo smatrati kot nekako postopno
za naš zatiievani pcmen mnego značilnih priimkov . ..... . .	...
a ^ ..l,1 ,. ,	.... _ i izrabi anie vn umiranje naSdi kulturnjn ra»tun.
Jamšek) in Ze-kancc. ki nos na svojem širokem! ^^it«	^ t.^i	kme-
vvhu već kolaoi. Tudi Zabije n&iijo svoje ime po- Kra f c vnem značaju, ker se nahaiajo v za-j-tini. In ne po Zibab, ki spadajo le %-sIcd sve^e uipihnjoncsti v to jez'kovtio sorodstva. Osebni i-inesi: Godina in Zi.
Korenov Iti in kv — s sprcrn!i*ycčima sooblika-n»a či — in će — ortretna ci in cž — je več, jih 0hranjenjo naje**, rastlinstva beležimo torej pote težko razpoznati in treba bi bilo zrnje posebne	L n-ravi. cnltoma. oD&nalani© iste potom
Kakor ve$či zdra^vniki. tako se tudi današnji kme-tiriko-strokovni učenjaki trudijo, kako bi trajno odstranili vzroe tem rastlinskim organskim spremembam, ki jim pravimo bolezni, kar nam dokazujejo toli različna sredstva, ki se dnevno izumljajo za borbo proti razaim boleznim In Škodljivcem. Kot r.adnjc etapo v tej trdi feorbi za ofcstanek in
JADRANSKA BAUKA
Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10.000.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Kranj, LJubljana* Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vlog«
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3l a v baneogiro promet« po 47».
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejema po posebno ugodnih pogojih, hI se pogodijo od slučaja do slučaja
Daje v najem varnostne predale (sales>. Bančni prostori v Trstu se nahajajo: ul« Ctisa m Rlsparmle, trf. S. Nicolo
Telefon: 5tev. 1468, 1791. 2«7tt
Blagajna posluj« od 9 do 13
Ml II HM............................IT	— ----------------_
Najboljše mazilo za čevlje
Podružnica»Trstu, uL del Toro it 10. — Telefon 31-32
razprave. Kakor Prjtcj sio te oblike, nepreitano Ve pretvarjajo ia prchaiaio ter meiajo dniga z drugo. Vendar bo treba razločiti s-.'oj čaa raS Kanin, Cavcn, Cel. Očizlo in celo rr>to drugih. P:e-vidno.-t je tu neprecenljiva, primerjanje 3 Masić-
\-ratek k naravi, oziroma, oponalanje iste potom umetnega cplc^®vanja in ustvarjanja novih vrst iz starih rastlin, torei nekako csveievanje krvi, ki obeta dosedaj prilično dobrih uspehov. Da bi ee t* umetna borba ćloveka proti nara\-nim uplivom trajno posreći, in da bi se nam talca trajno ohranile
* " pouči poznejfe
% iuji^-t. ic i« uv^n.««.,..-.	^	trajao posreči, in aa pi se n»ra
nimt jenlki neobhodno potrebno. Za danes »e cme-	Vužnc kulture, kakor je trta, pouč
jim na po-či-tek in po-koj. da ž njima razložim	rcMjovc bodočnost, filozofski \a2no b»sedo ča^. Prav po nct>otrebnen) • • *
________ __________po nepotrebnem
hodijo na£i jezikoslovci po razlago v keJtičino. Noben jezik ni za časovno fiio-zoiijo tako pripra-.ven kakor alovanščina, ker so tu pc'ml in izrazi diferencirani in združeni z izrazi za izpremenljivo vrtine: čaj, mmc, počađi, pohoda, god, godina, teto, doba, vtk prehajajo drug v drugega. Filozofski je čas idealen poim, oblika ze na-^e mišljenje
Kdrr je naročil trte in drevesa pri »Tržaški kmetijski družbi-, naj jih zahteva po povzetju ravno:-t iz kr. kmšole v Patinu.
češki izvoe riadkorja ▼ Griko pr*k« Trst«, Grška trgo/inska zbornica je zaprosila, grško vlado,
,*. , .. • • x a xi v*. . .-e	r.ai bi se carina na iladkor, ki je bila deslej tako
in njegovo btsiyo ?e !e to da poteka. Njegov mir-	^ . ^ uVO, £ejLcia sladkorja nemožen,
m nepretrgani tek 7e označen z :zraz.,n vek, ki	^ ' k trgovine. Grika vlada je
s.nači iim nai več 10 dobo, cc ne celo večnost,	. 77, . ___,, .
. . . j .. . j	v načelu privolila v ta predlog*
deba (jczakcvm izvor glej spodaj) je daijsi opre-	* f
deljen čas n. pr. člo-veška doba ali Prešernova	* * *
Velika dobava ovčje volae zrn Avstrija preko Tr-
'doba, god ia godina «ta leto, češka hodinka in ruski čas ter hrvatski čaAak pa temu nasproti zna-.čijo prav majhno č-sovra enoto, uro. Reči mo-Timo, da je sloveoščina v na^>rotju z csialimi slovanskimi jeziki. Čas v slovanskem smisla je !hip, je trenutek, je ena mala mera vremena — ic je s plesen izraz za čas — ko človek počh-a, ■ustavi svoje delo in abstrahira od vekovtfcjja ča-rovnega poteka. Ča^nos-t in večrost ste nasprotji Lakor^ trenutnest in trajnost. Jezikovno sorodstvo i -počitkom proizbaja iz trražania samega. Name-
sta. Kcncero tega raeaeco dospf» bržkone v ir«t neki angleSki parnik, ki edda 21.000 bal avstralake ovčje volne v vrednosti lcakih 900 milijonov neto-Jkc-a .^trijekih kron neki niije-avptri^i predilnici. Dobava se izvrši na podlagi državnega angležkega kredita. S tem je Avstrija priskrbljena z volno. • » t
Navigazione likera Triestina. Paroplovna družba »Navigau«aa libera trieatijia« po^"iia svoj delniiki
. f}*™'." kapital cd 90 na 100 railijenov Hr v namen nakupa
sto ta čas (rirako sej čas) pravimo ta ko* ali kol. 1 devct;h piiraikov a vodnim rsztiikmu kakih 30CO Večjega dokaza ni treba. — izned ky-ie.skih ml tnn k; £Q bili dti3jc; iiisi družbe r.SocletA di Navi-
Ci-jcvskih kcnenov omenim na kratko Fe enega j rfaJJene Adri-.tica_Mar© Nero* v Benetkah.
nntrt pcloško važnega, Iti sc nanaša na ćlpv.eski: *
'izvor in ki žin v besedah če-do fotrok). če-ljavj Mandžursko žilo za Avrdrifo Za dan 5. decem-dcca) in ce-ča (dekle). Iz tega korena bi utegnila bra je bil napovedan prihod parnSta »Henry Steer^
m	m	« *	* t • _t_____> -1	f-MVMlr-M,*	(ah r« n n/t _
inti bestda določilnica čc-10 — aH čio — v be sedi čle-vč-k. Druga polovica besede:	se ne
aanasa na dobo našega telesnega a!i dušnega živ-petlja, kakor cmo prej slutili, temveč izvajana ir. Jccrena vy — značl Ic. da bedni zemUan bodi ali
tre izhaja cd n ?kod. in ?iccr kakor
svedoč
[ed<
v Trst. ki naj bi dovedel	7000 tou maiid
žorskrga žite, določenega za Avwtrijo. Zakasnitev bodo naffcr.*« naprijetnev občutili v Atriji,
Sirite ..edinost"
mm
No samo v naši centrali
Corso 16
ampak tudi v naš! podružnici
Plazza della Borsa 8
se nadaljuje nepretrgoma do 24, decembra
Nošo Veliko Prodalo za Božič
Na najnižje cene, označene na vsakem predmetu, dajemo še
10-20°/. popusta
Naj se ne zamudi ta izredna prilika
O ITI P-
mtS. OHLER&C
Succ.
TRST