68. stepflta. V Lfobllanl. v petek ZS marca razi. LiV. leto fsaafa vsak dan popolđno Isrcemsl nedelje in prasnite. Insa atl t Prostor 1 m/m X mi m za male oblast di 27 m/m viSine I K, od m/m višine dalje kupčljski in uradni oglasi l m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave In rckla-ne 1 m/m K 3* —. Poroke, zaroke SJ K. ZtJiltne ponudbe, vsaka beseda K fr—> Pri večjih naročUin popasL Vprašanjem glede inserato/ nai se onloli znamo*ne»o v nrvič assa£mno ve.tn.> fapy po nakjznici. Na 5amo nU ncai naročila brc. not'a t ve itensna se ne moremo ozirsti. DrednUtvo „Slav. Narodi" Kuafl3va nlloa *L S, I« cadstrople, Tđleton ster. 34. Dopise »prejema le podpisane In zadostno l ran kovane. 0df Rokopisov no vrača. nE&J Posamezna številka velia 1*20 K PcJtn ni plažam v gotovini. trki LT AH je Avstrija sposobna za življenje! (Od poučene strani.) Ves svet verjame, da je Avstri-ja uboga revica, ki si sama gospo* darsko ne more pomagati in je zbog tega navezana na tujo pomoč. Avstrijci samo to trobijo v svet in o tem bi radi prepričali predvsem Pariz in London. Glede Pariza se jim je njih načrt ponesrečil, zato so sedaj osredotočili vse svoje sile na London,, da bi tam dosegli, če* sar niso mogli prej v Parizu. Avstrijski kancelar z vsem svojim šta« bom se je napotil naravnost v Lon« don, da preveri antanto o potreb), da se Avstriji pomaga, pomaga ta* ko, da bo mogel Dunaj zopet tako lahkomiselno, brezskrbno, udobno in prijetno živeči, kakor nekoč v tistih lepih časih, ko je Dunrj kot »Faakenstadt« še komodno lahko Živel na troske Jugoslovenov, čc* hov in Poljakov. In vendar je govorica o avstrijskem beraštvu samo fikcija, samo bajka, ki jo Avstrijci namenoma in zlonamerno raznašajo, da bi še na« dalje lahko živeli na tuje stroške in da bi jim ne bilo treba — de* lati. Dunajska vlada je mobilizirala r to s vrh o ves svoj aparat, vse svo-je časopisje ter vse svoje duševne in fizične moči za — beračijo. Vi* deli smo berača, ki je z beračenjem za kruh združil tudi beračenje za ?>o!itično pomoč. Dunajska vlada e povvorila številke, statistiko in vso državno uprave uredila na od* poru napram zahtevam zmagoval* cev. Defail za lažnivo diplomatično delovanje nudiio inozemske dobrodelne misije, predvsem Societv of friems«. Člani vlade so posečali predavanja in prireditve tega društva ter so tudi sami predavali. Vedno in povsod so zasledovali bto tendenco. Pazljiv poslušalce je mogel dostikrat čutiti ost proti so« sednim državam. TVko je bil n. pr. otvoritveni govor dr. Herza, zaup« nika državnega kanclerja dr. Ren* nerja, na shodu v dvorani »Kon* zerthausa* navadna politična hui* fckarija. Vkljub temu pa so inozem* ske misije sprejemale referate c bedni Avstriji. Temu ravnanju avstrijske vla* de bi bila morala slediti s strani naših kompetentnih krogov proti* akcija, ki bi dosledno zasledovala 0 pirhih in pisenicah. Obdarovanje o veliki noči ima svoj posebno globoki pomen, ker praznujemo na ta dan prebujenje vesoljne prirode iz zimske omrtve* losti v novo, kdo ve, kolikcre neslu* tene dobrine prinašajoče življenje. Pa da bi na tak dan ne dali vidne* Ca izraza svojim iskrenim željam, ki se ne nanašajo zgolj na nas sa> n*e, ampak tudi na naše bližnjike? — Dekle, ki je po njenih žilah a pomladjo jela plati vse bolj razpla* menevajoča kri, podari svojemu izvoljencu jajca, ki naj mu s svojo skrivnostno govorico dopove vse tisto, kar bi mu tako rada izložila sama, pa ji kar noče preko hrepe* nečih usten. Da bo pa darilce tem rajši sprejel in da bo tolmačeva tajinstvena govorica tem živejša, preobrazi jajce tako, da je mlkav« no za pogled in kar moči izrazito v svoji dopovedovalnosti. Zato ga pobarva in, če ji je dana spretnost, ozaijša s pomembnimi nariski. Od* tod navada, da se v dar namenjena jajca barvajo in celo z nariski krasč. Pri nas Slovencih so bili, kakor vse kaže, prvi pirhi naprosto svetlo rjavordeče pobarvani in brez vseh okraskov. Svetlo riavordeče barvi-lo si je vsako dekle lahko skuhalo Na Dunaju, 21. marca. • avstrijsko delovanje. Namesto da I bi se z naše stran? razumela politična konjunktura, predvsem časopis* ne razmere 1919—1920 in namesto primerne protiakcije, ki bi pokazala antanti resnico. Da moremo svojo pozicijo na* f5ram temu nasprotniku zopet uve* javiti, moramo predvsem sami spoznati lažnivost trditve, da Avstrija ne more živeti. Ko bi tudi mi akceptirali to laž, bi se postavili pred zelo nevarne probleme In kon« sekvence. V Londonu razpravljajo o usodi Avstrije in kakor se zdi, v našo škodo. Dobro. Dokažimo, da je Avstrija zmežna življenja. Zbi« rajmo sistematično vse dokaze in uporabimo jih ravno tako sistema* tično, kakor so sistematične avstrijske laži. Dokaze za življenjsko spo* sobnost Avstrije pa dobimo, ako se postavimo na socialistično sta- lišče. Avstrija in Nemčija sta premagani. Vzrok svetovne vojne je bila poleg osebnega in nacionalne* ga imperializma na Jprodukcija in konkurenca na svetovnem trgu. Kdo ovira danes nemško^avstrijski narod pri agrarni reformi? Kdo pri notranji kolonizaciji? Kdo ga ovi* ra pri monopoliziranju trgovine in oljedelskih produktov. Ker mora iti za premaganca skrajno sred* stvo dobro, kdo ovira pri upe!javi bančnega in kreditnega monopola? Drug dokaz za življenjsko zmož* nost Avstrije je dejstvo, da poseduje Avstrija celo vrsto premogr.v« nih žil. Zakaj se ne prične z delom? Kdo ovira Avstrijo pri povratku k agrami državi, če je to treba? Mo* goče milijon zidov, ki jih je privabil avstrijski socializem? Takih vprašanj je še r všteto. Odgovori na ta vprašanja so jasen dokaz, da je Avstrija zmožna življenja, brez vsake podonavske konfederacije in brez tuje pomoči. Neobhodno in nuino potrebne« Je, da se zbere jo kolikor mogoče vsi ti dokazi, ki jih jc treba poka* zati svetu, ker drugače nam preti nevarnost, da pridemo zopet pod avstrijski jarem. Cesar ne more d>* seči ena konferenca, to lahko do* seže druga. Kako pretkano znajo Avstrijci napeljavati zlasti v Franciji vodo na svoj mlin. dokazuje najbolj zadnji poset avstrijskega kancelarja dr. Mavra v Parizu. Dr. Mavr je po* setil ministrskega predsednika Bri^ anda in ministra Doumera in Lou« cherja. O teh posetih priobčuje pariški »Marin« tode zanimivo poro* čilo: »»Kancelar dr. Mavr je prosil Francijo, naj bi posodila Avstriji na leto okrog 2U/.000 ton premoga mesečno od onih premogovnih transportov, ki prihajajo iz Nemčije, ali da bi ji vsai dovolila kre» dit na ono vsoto mark. s katerimi razpolaga Francija. Edino na ta na« čin bi sc lahko Avstri ia preskrbe'a s potrebnimi živili. Kancelar je mnenja, da bo Avstrija s tem kreditom in s krediti, ki so jih dovolile ameriške Združene države in Anglija, lahko živela, ne da bi bila prisiljena, da bi se združila z Nem* čijo. Financiialno vprašanje izginia napram političnim interesom. Ako se Avstrija vkljub svoji bedi še ni priklopila Nemčiji, je vzrok ta, ker tega niso hotele storiti avstrijske vlade, ki so sledile druga drugi, ker se še vedno nadejajo v pomoč in podporo zaveznikov. Ako se ta po* moč ne uresniči, se bo združitev z Nemčijo izvedla, re da bi v tem oz?ru mogli zavezniki intervenirati, ker ne bo ta združitev rezultat kak« snega posvetovanja ali kakšnega službenega sklepa, marveč rezultat takšne okolnosti, ki se je ne bo dalo preprečiti. Avstri "ska krona velja dva francoska centima in 8 dese* tink švicarskega cen tima. V tre* nutku, ko bo tirolski, štajerski in nižjeavstrijski de!a\ec mocel živeti samo, ako bo delal v nemških pod* jetjih, bo postala marka, ki že eno leto koleba med 20 in 25 francoskih centimov, denar avstrijske repubK« ke. Carinarji bodo zapustili svoja mesta, železničarji hodo zahtevali plače v markah, bavarska državo bo zasigurala železniški promet in zadostovalo bo, de sklen** avstrij« ska naredna skupščina sprejem nemške zakonodaje, 8 Čemer ho brez službene združitve in brez apela na zvezo narodov, postala avstrijska republika del nemške države. Posledice tega bodo zelo težke. V tem slučaju bo Nemčna serjala do Celovca in bo prodirala proti Jadranskemu morju. Nastale bo velika država. Tudi nemško prebivalstvo, ki je danes podložno Češkoslovaški, ne bo namreč po- mišljalo posnemati svojih roiakov iz avstrijskih pokrajin. Posledica tega bo. da se bo prebivalstvo Nem* čiie pomnožilo za 10 mihionov in da si bo Nemčija uravnavala oŠ Donavi pot v Oriient. Večina Av» stritce" se boji te eventualn boli. kakor se jo želi, *oda glad pa potiska v ozadje vse politične po mislcke . . .« Iz navedenih izvajanj je raz* vidno, kako izborno zna avstrijski kancelar pihati na dušo Franco* zon, da bi odprli Avstrijcem svoto žepe. Ali je v nc^cm interesu, da mirno gledamo, kako Avstrijci far-bajo ves svet, da bi si zagotovil] njegovo podporo in nomoč Egolj v "rko, da bi Dunaj zonet lahko ži« vel tako lahkomiseln'/, brezskrbno in veseljaško kakor takrat, ko jo vžival in srebral smetano iz čeh slovaških, iugoslovenskih in polj« skih dežela? Sesa uš!&iirS!£§& odseka. —d Beograd, 22. marca. 37. redni sestanek ustavnega odseka jc otvoril predsednik dr. Momčilo Ninčič. Prvi je govoril poslane c G j o n o v i č (republikanec) in iz» vajal: »Federalizem, avtonomizem in centralizem imajo svoje zagovornike. Pridružujem se vsem kritikom, ki so kritizovali režim zadnjih dveh let. V upravi naše države so se menjavali pristaši vseh teh oblik države. Posluževali so se go» tovega orožja in gotovega načina upravljanja, ljudstvo pa jo bilo nezadovoljno z vsem tem, kar se je ukrenilo ti dve leti. Nekaj je kriva politična borba v Srbiji, nekaj pa prejšnji režim Avstro*ogrske. Od* tod izhaja ostrina v odnosa jih med enimi in drugimi. Vsak gre samo za tem, da bi pobil svoje nasprotnike. Tega pa ni kriv sistem, in tudi z iz« premembo sistema se temu ne da odpomoči. Krivi so stari voditelji in dokler bodo oni imeli prvo besedo, toliko časa bo tako, kakor ie sedaj. Vprašanje federalizma in centralizma Gjonovič ne smatra za eminentno državno vprašanje, kimamo centralistično urejene dr* zave, ki so bolj demokratične, kakor federalistično urejene in nero« be. Pri nas .^e večje važnosti vpra* sanje smotrenosti, kakor vprašanje načela. Naša država bo demokra* tično urejena, ako se razširi volilni sistem, ako sc liste razširijo od okrajev na pokrajine, in ce se da narodu možnost, da bo imel zako* nodajo v svojih rokah. Narodu se povrne centralna oblast, ako f,e napravi tako, da bo parlament kontroliraj izvrševanje oblasti. Federalizem ima zmisel v državi, ki jo sestavljajo različne narodnosti, ki sc potom federalizma žele zavarovati, kakor je to primer v Švici. Nadalje ima federalizem zmisel tam, kiir obstojaio velike razlike v gospo- darski in socijalni strukturi kako države, kakor je to primer v Amc« riki. Pri nus p?, federalizem nima zmijla. TraJicijoncIno stališče ni upravičeno. Ne smemo pozabiti, da sta si tradicijonaJizem in konserva-Uzem zelo blizu in kjer je veliko tradicionalizma, tam je malo de« mokratizma. Določevati historično meje in historična pokrajine so pravi ovirati demokratizem. "Speci« jclni interesi posameznih krajev so po mojih mislih morejo upoštevati pri samoupravnih oblastih. Tudi ni pravilno, če hočemo določiti, koliko prebivalcev sme imeti pokrajina« Treba se je ozirati na to, da se, ne more razdeliti 700.000 prebivalcev po gospodarskih in kulturnih odno« šajih. Tudi ni pravilno, da kralj imenuje predsednike pokrajin.« Posl. Gjonovič se je izjavil za en parlament in eno zakonodajstvo in da pokrajine dobe čim največji del državnih poslov v svoje roke in da dobe čim širši delokrog. To bo mnogo bolje odgovarjalo interesom države v bodočnorti, kakor če so zabarikadiramo za tradicije. — Kaa dikalcc dr. Milan Pečan ac razpravlja o včerajšnjih govorih dr, Drinkcviča, dr. Simraka, dr. Duli-biča, dr. Radoniča in 2ivka Jova« novica in pravi, da narod v Dal* maciji ne misli tako, kakor oo* slanci Narodnega kluba. To so Dal« matinej dokazali s svojimi sijajnimi manifestacijami za narodno edin« stvo. Prav tako je razpoloženje v Bosni. Kar se tiče Hrvatske, pravi, da jc bil narod takrat, ko so se ustanovile podžupanije mnogo bolj zadovoljen, ker ni bilo treba hoditi za vsako stvar v Zagreb. Za njim sta govorila dr. Mata Drinko« vič, ki ie protestiral proti trditvi, da je hrvatstvo došlo v Bosno na hrvatskih bajonetih in dr. Širna M a r k o v i č (kom.). Radikalco doma. Treba je le bilo prevreti suhe čebulove lupine. Druge barve, zlasti sedaj tako priljubljena živo« rdeča, ki zgovorneie nego katerakoli druga priča o plamtcči ljubezni in vročih željah, so v splošneišo navado prišle šele sčasoma in niso »domače«, ampak umetne, ki jih jc med svet spravila industrijska trgo* vina. Tudi zaljšanjc z nariski je v spiošnejšo rabo prišlo*šele s časom, ne samo po Dolenjskem, kjer dan-« današnji zopet po starem načinu izgotavljajo slovito lepe veliko* nočne p'sanice, ampak tudi po Go« renjskem in Notranjskem. Svetlo rjavordečo barvo pa so naše davne prednice za lepotivo velikonočnih jajce izbrale zato, ker jim je bila ta barva posebno všeč in ker jo je bilo lehko napra* viti. Všeč jim je bila, ko so jo v čisti, neodtenjeni enomernosti aH prelivajočo se v prijetne or.ene gle« dale na lepo rejenem in snažnem govedu, kakor se tudi nam danda« našnjikom posebno leno zdi gove« do, ki mu je koža svetlo rjavorde« ča. Da so svetlo rjavordečo lepo« tivno barvo posnele po govedu, za to imamo doKaz v dejstvu, da se šc zdaj ponekod pri nas, zlasti v Poljanski dolini, v idrijskem okraju ter na Tolminskem, volu, ki mu je koža svetlo rjavordeča ali pa rdeče I lisasta, pravi pirh ali piru h, torej prav tako. kakor dandanes imenujemo pobarvano velikonočno jajce, ki se mu pri nas menda prav povsod, razen na Belokranjskem, kjer je bolj v navadi naziv pisanica ali pisanka, reče pirh, pireh, pirih ali piruh. — Da so prvi pirhi bili svetlo rjavordeče. doma narejene barve, sledi tudi iz dejstva, da sc jajca barvati, še danes, vsaj po K-asu, pravi: pirhati, torej: dati jim svetlo rjavordečo barvo, kakršno vidimo na pirh imenovanem volu. — Iz besede je potem nastala še cela red drugih izrazov, n. pr. pirhast — svetlo rjavordeČ, rde* če lisast in lisast sploh (pirhasta ovca ali koza, pirhasta kača: p:r* hovati — praznovati veliko noč: pirhovanjska pesem — velikonoč« na prigodnica itd. in pa splošne rabljena rečenica: za pirhe komu kai dati — namesto pirha komu kaj podariti. Ta poslednja rečenica ie v splošno rabo prišla, čim je postalo običajno, da se za veliko noč podari karkoli; ni treba, da ti ravno bil pirh, lahko je tudi v obliki pirha nerejena bonboniera aH z«ep-Ijenka z vloženimi stisnjenimi su* himi fJgami, lehko je oglavni robec ali cela oblcku. pomaranča ali nov* čanica ali pa samo poštna dopisnica z natisnjeno podobo in tudi ie natisnjenim voščilom, s katerim se nekako odkupimo od podaritve, ki se jc nemara ta in oni nadeja. Prvotno so torej nirhi bili enobarvni, in sicer svetlo rja*rordeČi ter brez okraševalnih nariskov. Sčasoma so v navado prišli pirhi tudi drugačnih barv: rdeči, vijoli* časti, modri in — pa bolj poredko* ma — črni. Da bi bili še zaljši, so pirhe po Dolenjskem prav tako kakor po Gorenjskem in Notranjskem opremili z nariski: na belo jajčjo lupino je spretna roka z raztopljenim voskom narisala sr^s, skonturirala cvetlico, zarisala geo* metrijski okrasek ali napisala ime, posvetilo, voščilo ali nabožno be* sedo, vse v tistem za Čuda lepem slogu, ki ga vidimo na naših narod« nih vezeninah na oblačilih ter na starem domačem pohištvu, potem pa jajce pomočila v barvilo. Ko se je nato vosek odluščil, je bil pirh dvobarvno okrašen m za podari« tcv pripravljen. Taki dvobarvni, z nariski okrašeni in tudi za razvajeno oko mikavno lepi pirh! se do* bijo tudi še v naših materialističnih dneh vsepovsod po slovenskih kmetih, kjer vcleprozaiČni duh časa Se ni mogel povsem zatreti nekdaj vse drugače veljavnega zmis'a za poezijo tudi v preprosti domačiji. Profesor Albert Sič ie s spretno roko veščaka nekaj tipičnih vzor« cev takih gorenjskih, notranjskih in dolenjskih pirhov posnel ter jih s posredovanjem ljubljanske trgov« ke s papirjem, gospe Marije Tičar, nedavno publiciral v obliki razglednic, ki jih je za mali denar, ra* zen pri tvrdki Tičar, danes dobiti že po vseh trgovinah s papirnimi, izdelki in tudi po vseh večjih tr..* fikah. Opozarjamo na te rardedni* ce. ker želimo, da sc vsespl ' »pet oživi zmisel za stare narodne obi« čaje in za prelepo našo narodno umetnost. Prof. Sič je na teh repro* dukcijah slovenskih nirhov povsem pravilno opustil vsako plastičnost Saj ne gre za to, da telesno pred se« boj uzremo jajce, marveč nam io zgolj Ta ornament in za užitek, ki ga nudi pogled na včasih divno lepo umetnostno tvjrbo, ki jo jo ustvaril preprost človek iz naroda, sledeč instinktivnim napotkom v njem snujoče Icpotinske sile. Temu edinemu namenu pa ustrezajo Si« čeve razglednice z velikonočnimi pirhi in pisanicami v polni meri in sc zaradi svoje lepote priporočajo same. Razen pravkar omenjenih pir« hov je prof. Sič istotako izdal se« v i i o razglednic s prelepimi bdo« kranjskimi pisanicami 2 stran »SLOVANSKI NAROD*, dne 25. marca 192i. c3 Stev. JLjuba Jo v a novic je izjavil, da ae ne strinja z izjavami Narodnega kluba. Stare rane Še niso začel jene, pa že nas čakajo nove. Pravi, da naša država ni policijska. 2al mu je, da Radič tako postopa z narod« no skupščino in vladarjem, kakor z nečem, s čemer se je treba po« sebno pogajati. Pravi, da smo spo« četka ustvarili državo, ki jo bo se» daj razkopal federalizem. To bi se reklo, vzpostaviti Črno goro, ki se je sama ukinila. Ce je treba za pri« hod Radičev v Beograd talcev, te* daj jih damo, samo da pride. (Hrup ▼ skupščini.) Pravi, da vidi v dr. Drinkoviču splošen pokret, ki ho* če, naj bi pestala Hrvatska ognji* iče pokreta proti Srbiji. Dr. Drinkovič je naglašal v osebni pripombi, da njegove izjave niso nobene grožnje, ampak samo ugotovitev dejstev in daje osebna pojasnila. Predsednik opomni >;o* vornika, da je preteklo pet minut, kolikor je določeno za osebna po* jasnila. Nato pa pravi dr. Drink >* vič: »Jaz sem povedal, kar sem imel povedati. Zvečer grem domov, vi pa delajte v ustavnem odseku kar hočete.« S temi besedami Je od* šel iz dvorane. Nato je dr. Janko šimrak dal osebna pojasnila v istem zmislu. Dr. V o š n j a k (SKS) je g>voril o decentralizaciji uprave, r, Žerjav naglasa, da le edino pravilen vladni načrt. Se Ini de« mokrat Etb. Kristani' govo« ril proti vladnemu načrt i itave. Hkoncu je ie poslanec A unovič branil vladni načrt. Prešlo se je na glasovanje o Členu 62. in o prehod* nih naredbah, ki bo z njim v zvezi. Ta člen je bil sprejet z večino gla* sov. Seja je bila končana ob dvai* setih. Prihodnja seja bo jutri ob devetih dopoldne. —d Beograd, 22. marca. Ožji ustavni odsek jc na seji, katere so se udeležili delegati radikalnega, domokratskewa in muslimanskega kluba ter slovenske SKS, razprav* Ijal o členu 63. in 64. in še o ne* katerih drugih členih. Polllioie vesli. i3 Pavidovi^evo pismo. B e o -Urad, 23. marca. Na današnji seji mi-»istrskega sveta «e je razpravljalo o jjisniu, ki pa je poslal g. Davidović uii-itistrskeinu predsedniku Pašiču. Pisino jo izšlo v časopisju brez znanja demokratskega kluba in demokratskih ministrov, ker ga je dai časopisju klubov tajnik. Pismo je bilo diskretno in tako In ee moralo izročiti g PaSiću. V s led objavo tega pisma so nastale neke for-zualne težkoče. Po oficijozni ministrski seji so nadaljevali ministri razpravo v svojih klubih. Popoldne po soji ustavnega odbora sta imela demokratski in radikalni klub sejo in se more konstatirati, da je v obeh klubih dispozicija za sporazum. Rodikaini klub je sklenil, dc se da Pašiću popolna svoboda v vprašanju s po/ažurna z muslimani. Davidović je poslal Paeiću pismo, ▼ katerem m a poroča, da je bilo dotično pismo priobčeno brez njegova vednosti. ~ Neresnična vest o Davfdovlčer vem odstopu. Beograd, 23. marca. Vesti nekaterih listov, da namerava z. Davidović odstopiti kot predsednik demokratskega kluba, so neresnične. = Dr. Vošnjak hi Puceij pri Pa-iiču« Beograd, 23. marca. Pred dana-šn o ministrsko sejo sta posetil«* mi-mstNikega predsednika poslanca dr. Vošnjak in Puceij. = Potrjena občinska uprava v Beogradu. Ministrski svet jo potrdil siovoizvoljeno občinsko upravo v Beogradu. ;= Avdijenee beo*r-adske*ra Župana. Dne 22. t m. je predsednik beogradske občine Dobra AJitrovič a podpredsednikom občine obiskal ministrskega prodsednika Pašića. včeraj pa je bil »prejet na dvoru. = Načrti opozicije. Beograd. 23. marca. V parlamentarnih krozin se govori o novi akciji dr. Korošca, ki skuo- no z Narodnim klubom dela na to, da se reši vprašanje prisege na način, ki bi omogočil Radiću prihod v konsti-tuanto. s čemur bi se povečal opozicio-nalni blok. Opozicija hoče za vsako ceno zrušiti Pašićevo vlado. — Muslimanska politika, Beograd, 23. marca. Iz Mostarja in Banjaluke javljajo, da so tamkajšnji muslimani zelo nezadovoljni ker je muslimanski klub opustil svojo avtonomistično stališče. V resn'ci pa sc zdi. da se široke muslimanske mase bolj pečajo s social-no-gospodarskimi vprašanji, kakor pa s političnimi. Glavno za muslimane e je materijalna pomoč ter se ne bodo vmešavali v po'itično ureditev države. 58 Komunistična konferenca, Sarajevo, 23. marca. Nocoj se je vrMla v Društvenem domu konferenca komunistov eentruma£ev, w\ kateri se jo raspravljalo o taktiki strsnke, ki se bo v doglednem času organizirala. Izvoljenih je bilo sedem delegatov, ki se udeleže eentrumažke konference t Beogradu. =r Steinbeissova afera. Beograd, 23. marca. Na današnji ministrski seji se ie končno likvidirala znana Stelnboisj?ova aJera. Ministrski svet je odobril predloge ministra za šume in rude, ki je prelagal način, kako naj se uredijo posli v tem podjetju. = Narodni klub ne bo več sodeloval ▼ ustavnem odseku. Beograd, 23. marca. Govori se. da bo narodni klub prišel v konstituanto 5. aprila, ko se prične razprava v plenumu. V ustavnem odseku klub ne bo več sodeloval. = Dr. Vošnjak poslanik v Kopenhagenu? Knkor poročajo nekateri zagrebški in beograjski licti, bo imenovan poslanec samostojne kmetske stranke dr. Vošnjak za poslanika naše kraljevine v Kopenhagenu. Naša vlada le baje že zahtevala za dr. Vošnjaka agrement. lljski Benečiji dobo svobode, pra* vice in miru. Beseda zakona naj dospe do vseh državljanov brez razlike pokoljenja in stranke In opomin naj bo, ki zagotavlja nedo* takljivo pravico Italije, in naj bo poslanica ljubezni in vere, naj bo jamstvo ga prospevanie, veličino, slavo. To v imenu kralja, \ svetem imenu Italije! — Kralj Je poslal na cen. kom. Mosconija brzojavko, v Kateri izraža svoje obžalovanje, da ne more sam v svoji osebi pozdra* viti tako dragog! mu prebivalstva. Gotov je, da 6led v razvoju itah* jamke kulture bo enaka oni, ki jo je Trst pustil v svečanih spominih zatajevanja in žrtvovanja. — Posl, Berenini je zastopal italijansko poslansko zbornico. V svojem govoru je izvajal, da so Italijani zmagati ne samo zato, da so povečali domo« vino, ampak tudi za to, da izvedejo sami v sebi duševni preporod in razbije jo vso prevare. Pameten vor, samo tko bo kaj dejani Iz le* pih besed! — Reški dobrovoljci so hudobno motili proslavo, kjer so le mo^li in oglasili so se celo v trenot* kih, ki so iir.eli biti najsvečanejši. Ko je Mosconi izrekel slovesno svoj aneksijski govor ob grmenju topov, so med odobravanjem ob« činstva reški dobrovoljci kričali na vse grlo: Živela Reka, alala Gabri« ele d* Annunziol Ko ie končal svoj govor senator Melodia, se je pono« vila enaka komedija reških dobro« voljcev! — Iz Dalmacije. Fvakuaciia gre h kraju, pa tudi poslednjega $i* kaniranja bo kmalu • onec. V Sibe« nik je prispelo 6 parobrodov. da odvažao vojni materijal. Te dni so aretirali v Šibeniku visoki lo1( a Frana Stojanova, ki je prišel iz /..t, greba. Sumničijo ga, da ie prrd le* tom pisal nekemu podčastniku ; Ijivo pismo. Stojanova so ul U in odpeljali pred vojno sodni j Q v Zadcr« — V Zadru je ime! pre la* vanje neki prof. Agnoletti it renče. V predavanju je začel grditi in žaliti Jugoslavijo na tak način, da se je rdelo to preveč navzočemu policijskemu komisarju, Id ie ni to reagiral na Agnoleftiieva izvajanja. Poslušalci so napadli komisarja. \*a ulicah so bile demonstracije, Mo* rali so posredovati orožniki. iz nase — Nov Italijanski konzul v Splitu. Ta italijanskega konzula v Splitu je određen dosedanji svetnik v londonskem poslaništvu Davallere Amadossi. — Prepovedani listi. Z ministrskim odlokom od 7. februarja 1921, št. 6004. je prepovedano razpošiljanje in dostavljanje lista »Budanesti Hirlap«, ki izhaja v Budimpešti. DaPe so tudi prepovedani Isti »Reichspost«, (Du-na ), »Naša Sloga« (Dunaj) in »Pro-sveta« (Amerika, Cikago). 1 »— Odredbe proti razširjanju špsn-ske bolezni v naši kraljevini. Ker vlada po celi GrJki velika epidemija španske bolepnl, je ministrstvo narodnega zdravja izdalo ostre sanitarne odredbe v vseh obmejnih mestih in pokrajinah ob meji napram Grški. — Nedeljski počitek v Sarajevu. Iz Sarajeva poročnjo: Kot dan nedeljskega počitka je določen seda. za muslimanske trgovce petek, za židovske sobota, d za katoliške in pravoslavne nedelja. neodreSena domovina. —Iz Trste. Koliko italijanskih zastav je bilo razobešenih, to ugi« bajo italijanski časopisi dan na dan. Prišli so doslej do zaključka, da jih je bilo najmanj 200.000. — Gene* ralni civilni komisar Mosconi je v svojem proglasu aneksije poudar* jal, da aneksiiski zakon ocioira Ju« Treba namreč od občesloven* skega pirha ločiti specifično belo* kranjsko pisanico. Razlikovanje te* melji prav tako na barvnem tonu kakor na ornamentu: belokranjska pisanica se košati z vse bolj živimi barvami in je rada pestrobojna, pirh pa se uveljavlja z nekakšno v barvitosti umerjeno samozavestno ponositostjo; motivi za pirhov or* nament so najčešče posneti iz rast* linstva in živalstva, pisanica pa vi?e ceni geometrijski, iz ravnih ali krivih črt in prog sestavljeni nari« sck. Odtod tudi njeno ime, izhaja« joče iz besede pisa (gen. pise, fem.), ki pomenja barvno progo, zlasti progo, ki teče po konjskem hrbtu. Sorodni izrazi so; pisast = progast; pisati = opremiti s progami ali raz« lično obarvati (v gorenji soški do« lini pravijo: črešnje se že pišejo); pisan ~ raznobarven, lisast, pro« gast (n. pr. pisana ruta, pisana suk« nja, pisan gad, pisana krava; prim. tudi naziv: pisana mati m mati, ki je za otroške oči svoj prvotni videz izmenila in sr otroku vidi vsa dru« gačna nego je bila [mati ss poro« dica, pisana mati =x rnačeha|>; p** sati z 16*0 = vezti; jajca pisari 3= jih obarvati. ~ Poleg Izraza pisani* ca se za ozališano velikonočno jajce rabita tudi izraza oisanee in pisanka, ta poslednji zlasti na juž* nem Štajerskem, kjer so svo j čas tudi bila v navadi barvito okrašena velikonočna jajca: pisanka ^nači razen tega rdeče lisasto jabolko. Opisujejo se belokranjske pi* sanice s posebnim pisalom, iz kate« rega sc na sirovo ja;ce cedi raz* raztopljen vosek. Tako opisano jajce se potem pomoči v barvilo in to se lupine prime povsodi tam, kjer je nepokrita. Ta postopek se po preudarku ponovi, dokler ni za« želeno žtcvilo pisaničnih barv do« seženo. Le poredkoma ie pisanica (prav tako tudi pirh) naiprej vsa omoči v barvilu in se šele potem kraoilni narisek izgotovi z izstrga« van jem. Zanimivo je, da jo med našimi in slovaškimi velikonočnimi jajci mnogo sličnosti tako v barvitosti kakor v ornamentu. Ker to pirhi in pisanice odlič« na izporočevala nekdaj cvetoče na* še narodne umetnosti, treba storiti vse, da se vsa: ta njena panoja med nami ohrani v živi rabi in da zopet zavlada splošni zmisel zanjo. Izborno propagandno sredstvo za to prizadevanje §0 Sičeve poštne dopisnice z barvito natisnjenimi ti« ničnimi pirhi in oisanicami. Fi. K. DEMENTI O KRONSKEM SVETU. — d Zagreb, 23. marca. Bro* grajski dopisnik ^Riječi« dementi« ra vse vesti, ki so v zvezi z včeraiš* njim kronskim svtiom in ki se tiče* jo sodelovanj?, naše države pri ve* kakih mednarodnih obveznostih. V tem kronskem svetu, ki jo trajal od 10. do l*v, je poročal ministrski predsednik Nikola PaAgenzia Stefanic prioLČiije k volilnim okrajem pojasnilo, ki pravi med drugim; Jasni railogi politične oporu> uosti poleg* neprcinrijrljivih tchrviepiVi le&ofe hi manifestirana volja najve-ljavnefMh intO v- iraucrv so prepr^ i!i formacijo jugoslovrn^Uih volilnih okrs-jtv na meji ali združitev province 1 ujodinjenimi go-niodaj-Hkimi uitoraai. ITALIJANSKI PARLAMENT. — Rim, 23. marca. V včerajšnfl seji je odgovoril podtainik B e r t o n c na vprašanje o carinskem prozledu prtlja&e ruske misije. Dne 14. marca je dospelo 14 komadov prtliatje ruska mkije Trije komadi niso bili zane.a-tei i. druidi pa vsi. Carinski uradnik je naprosil zastopnika misije, da naj odpre jeden izmed zapečatenih zabojev, ta pa je odvrnil, da teza ne more storiti, ker zaSoj nosi sov etski pečat. Uradniki so potem na ukaz sami odpr!i zaboje in naS!! v njih perzijske preproge, izdelke iz zlata in druere reči, katerih uvoz je prepovedan. Kar se v javnosti srovori je pretirano. Zbornica le razpravljala nato o zakonskem načrtu za razvrstitev p'ač osobju državnih železnic. Baejlioni ^oc.) je zrajaJ rar.ne nedostatke na železnicah, govoril o reformi tarif, o izrahl;aniu želez-nfSkege osobja itd. Razprava sc nadaljuje, !Z DEŽELE ANARHIJE. — Genova, 23. marca. V znak protesta proti zadrževanju Malateste in sodrugov v zaporu Je izbruhnil sploSni štrajk. Incidentov ni bHo. V Pe-?ii na je prišlo do krvavih spopadov. Ranjenih ie bilo okoH 20 oseb. V Peruriii so se spopadli socialisti in fašisti. Slednji so naskočili tiskarno social'stične^a lista »La Batijtlia« in jo razbili, potem pa zažvali. V Gabbianettu pri Cremcni jc prišlo do kvravih bojev med faSistl, socialisti in pristal ljudske stranke. Osem oseb ie bilo težko ranjenih, ena mrtva. Pri Rovizu ie bil ubli neki fašist. Tako je dan za dnevom. DOGOVOR MFD TTALf.TO TS CEHO-SJ/OVAftKO PODPTSAN. —d Rim, 23. ma^cs. Kakor poroča J-Mepsapceroc, bo docovor med Italijo in Ceho^Jova^ko danes podpisan. Do-*^o\x>r obstoja iz več poglavij, med temi o trgovini in paroplovbi o konven-eiji pledo uvoza In izvoza živil, o pripustitvi in olajšavi češkoslovaškega prometa v tržaški loki itd. Oba državi sta druga napram, drugi jako naklonjeni. KRIZA V ČEŠKI PREMOGO* KOPNI INDUSTRIJI. — d Praga, 23. marca. Brnske »Lidove No vin v« javljajo, da se nahaja industrija koksa v ostrov« sko * karvinskem premogovnem okrožju v veliki krizi, ki jo je povzročilo dejstvo, da je praška ;»1* pinska industrija zaprla svoje obra* te. Sedaj delu i e jo še samo tovarne koksa v Vitkovcih. Pomanjkanje premoga se ie na trgu že opazilo. ZVIŠANE ZAHTEVE ZAVEZNIKOV. — d Pariz, 23. marca. Repara« cijska komisija ie včeraj zaslišala nemške zastopnike. Govori se, da znašala zahteva, ki se dne 1. maj** izroči Nemčiji. 90 milijard frankov v zlatu. — d Pariz, 23. marca. Danes dopoldne se je sestala reparacijska komisija, da prouči nemMd odgovor, ki pomenja očitno rešitev ver* sailleske mirovne pogodbe. Ta kršitev se nemudoma naznani zavezniškim vladam, ki bodo ukrenile vse, kar je potrebno. —d Paria, 23. marca. Odgovor nemške vlade na sabtsvo reparacijske komisija, naj Necneija plača 20 milijard mark v zlatu pred 1. majem, je pravkar dospel. Nemška vlada zahtevo odklanja. Pri tem zarrač*i cenitoT ie izvršenih plačil po komisiji in ugotavlja, da vztraja pri svoji cenitvi. Zahteva, da se sestavi komisija strokovnjakov, ki bo odločevala o staliSČih ol>ch strank, Izjavlja pa ie sedaj, da nikakor ne more plačati. NEMČIJA SE BRANI PLAČATI. — d Dunaj, 23. marca. »Neue Freie Prcsse« javlja iz Berlina« da jo nemška vlada sklenila odkloniti plačilo ene milijarde zlatih mark, ki ga zahteva reparacijska komisija, ZASEDEN E NEMŠKE LADJEDELNICE. — d Hamburg, 23. marca. Pa* nes opoldne so zasedli komunis !5* ni delavci ladjedelnic Blom in Voss ravnateljsko poslopje in Izobesili rdečo zastavo. Odstavili so delavske svete in izvolili izvrševalni odsek, ki bo vodil ladjedelnice. V drugih ladjedelnicah it* bilo danes dopoldne mirno. Okrog poldneva pa so zapustili delavci vseh ladjedelnic svoje delavnice, da sc zbeVo k skupnemu posvetovanju. SIMULIRANO NEMŠKO UOOŠTVO. — Berolln, 23. marca. »New York herald- pHooČuJc razcovof i Biian-dnm, ki je izvajal, da ali prostovoljno alt pridi ena bo morala NemeIIa plan č; ti, kajti njeno prospevanie priča, da fe njeno s krikom poudarjano uboštvo le simulirano. Nemci so m:s!ili. da pride v Londonu do «pora med zavezniki pa so se varali. Potom *o uDali na iz-premembo ameriške politike, aM I! r-dinzova poslanica jih It jako razoča* ra'a. AVSTRIJA NE no ODDALA ŽIVINE? — d London, 23. marca. V •podnii 7bornici je izjavil državni podtajnik zunanjega urada Hnrms« worth r.n vprašanje ^lede odl(>č;t«.e dunaiske sekcije reparaciiske ko« misije z dne 4. marca, ki zahteva oddaio živine po Avstrifi, da bo odločitev najbrže razveljavljena, OHAMBERLATNE O ZNIŽANJU VOJAŠKEGA IN MORNA< IUŠKEGA PRORAČUNA. — d London, 23. marca. (Spod* nia zbornica) Državni kancelar Chamberlaine je izjavi! v spodnji , zbornici, da se je voiaŠki in mornariški preračun zni/al na mini« mum. Se boli znižati fin bo mogodo tedaj, ko položaj na svetu ne bo več teko neqotov. Kar se tiče qra« jenja novih ladij, Arirjilia ne namerava tekmovati z Zcdinlenimi dr« zavorni. Na vprašanje, zakaj je :^n* gleška vlada sklenila trgovinsko konvenciio z Rusi i o, kar je pri dru# £ih nsrodih izzvalo vzT'emi»*ienie, je odgovoril Llovd Georce, da qro za čisto trgovinski dogovor, ki priznava sovjetsko vlado samo za faktično vlado Rusije. Ta dogovor le ni nobena mirovna pogodba. Mini« strski predsednik je rekel nato, da bo ta pogodba varovala vse angleške interese v Rusiji. Rv^iu. ~e w že pričela zavedati, da je komunistični sistem neizvedljiv. Gotovo je, če bi Ljenin nekaj ovojih govorov iz zadn;e dobe imel pred angleftkU mi strokovnimi organizacijami, bi ne bil mogel govoriti do konca, Pričel se je zavedati, da potrebuje trgovino, ker vidi, da preti Rusiil lakota ln razpad železnic. Ruski bol i Se viki so zelo zmožni I j ud i e. Dokaz temu je, da ne uvel Javlja io svojih doktrin. Llovd Goorgc le pozval anelesko delavstvo, naj jih v tem pogledu posnema. ANGLIJA IN ITALIJA ZASTOPANI V VVASHINGTONU. — d Pariz, 23. marca. Porcčila iz Newyorka vedo povedati, da bo« sta Anglija in Italiia sledili zcl^du Francije in odposlali svoie delegate v \Vashington. Predsednik H ar« ding upa, da uredi z njimi vsi vprašanja, ki se tičejo versailleske mirovne pogodbe in zveze narodov. ZA OSVOP.OniTFV rODJARM LJFNTI1 GRKOV. —d Atene, 2^ marca- Vse fpHttEO časopisje komentira obširno vpokli'>,x-nje rezervistov ter ob vda rja potrebo, da naj bodo tj i Grki pripravljeni na odredbo ki jih je treba ukreniti, da ho rešijo Grki v Mali Aziji in evrop-ki Turčiji. V tem vprašanju ni za Grke nobenega kompromisa. —d Atene, 23. miroa. Gifki vojvoda Papulaa jo naslovil na vse grs\o četo dnevno povelje, v katerem enooi-nja vojake na ttaro prRko slavo in 'ih poziva, naj ne dopuste, da bi kak del grške posesti ostal r rokah sovražnika. 8 prepričanjem, da se bodo vojaki obnašali v boju dostojno možem, jih polziva k novi zmagi. IZKRCAVAN.IE ČET V SMTRVL —d Smvraa, 23. marca. Se vodno se izkrcavajo nove četo. Vendar pa fo splošno misli, da je ofenziva do nadalj-nega odgođena. DRŽAVNI TAJNIK HUGHES ODSTOPIL. —d Pariz, 23. marca, I^sti objavljajo brsojavko is Newyorka, ki poroča, da je državni tajnik Hngbeg odstopil, da bi &a,*edel mesto sodnika v najvišjem sodišču Zedinjenih držav. Notranji minister Fall bo pocodbeno pro-VKel mesto državnega, tajnika. Več odličnih Ćianov republikanske stranke pahtava, naj bj Hoowor odložil svo>3 mesto kot trgovinski minister in postal poslanik v Nemčiji da bi se vzpostavili mirovni odnoSaji med Zedinio-iimii državami in Nemčijo, 63. Štev. .SLUVfcNbftl NAKOlt, Uuc 25. marca 1921. 3. siren Dneutie oesll. V* Ljubljani. — Predhodnik pokrajinske vlade za Slovenijo v Knežji vasi. Predsednik deželne vlade dr. Baltic je včeraj po-poltlne obiskal Knežjo vas pri Trebnjem na Dolenjskem, ki je vslod požara popolnoma uničena. Pogorelo jo vseh ?.| posestnikov. Na licu mesta je bil tudi vodja okrajnega glavarstva v Novem meotu dr. Vončina. Predsednik deželne vlade je obljubil pogoreloem najizdat-rejšo pomoč s denarnimi sredstvi, z materijalom in živežem. Ustanovil se je takoj tudi odbor, ki bo vodil vso pomožno akcijo za pogorelce te vasi. Odsek za prehrano je daneo nakazal pogorelrem v Knežji vasi pri Trebnjem brezplačno 2000 kg krušno moke, 150 kg masti in GO kg slaJ.korja. — Palača »Trboveljsko premogo-kopne družbe*. Trboveljska premogo-koL?na družba je pričela, kakor je znano, na vogalu Gledališke uiice in A'eksandrove ceste graditi svojo palačo, v kateri bi se imeio nastaniti glavno družbino vodstvo, čim se sedež družbe premesti z Dunaja v Ljubljano. Z ozirom na kampanjo v slovenskih listih proti Trbovljski družbi, je na to glavno ravnateljstvo klubovalno sklenilo, da ne bo gradilo palnče. marveč samo navadno sta nova nisko hišo, če.?, da si je družba premisli'a svoj sedež pienesti z Dunaja v Ljubljano z ozirom na sovražno razpoloženje, ki vlada proti družbi v Ljubljani in v Slovenji!. Od tega je poteklo že več tednov in ves ta čas so mirovala vsa stavbena dela. Kakor pa smo sedal izvedeli, je postalo drižblno vodsto drugih misli ter odredilo, da se ima poslopje v Ljubliani zgradit! po prvotnem načrtu, kar bi pnmenjalo tolfko. da družba ne mi^li več na premestitev svolega sedeža z Dunaja v Zagreb aH Beograd, marveč da ostala pri svojem prvem sklepu, da bodi bodo?! njen sedež v naravnem središču njenega delokroga *- v LJuh1'am\ — »Slovenec« !n dr. P«~rar*ova afera. Kliub termi, da je zdaj Pegnnn-va krivda ugotovljena, da ie v slučabi demmcJaclje notarla Carlliaa ravnal nizkotno fn podlo ne le kot nolitik nero fudl kot človek, da je zbiral po septem-berskih dogodkih gradivo zoper g. Pibnikarfa fn zagrešil zločin, ki ga je žrt^v tega zločina — ubogi Brence — plačal-z živllercern. zagovarja danes s Slovenec« tega svolega pristaša ter ca n: sram Izreci gorostasne trditve, da je zbrisan s Pegnnovega Imena — »ma-dA7, ki .so ra hoteli gotovi krogi nanr-titi »Slov. ljudski stranki.« Ali fe treba k temu kakšnega komentarja? Me! Umijmo si roke! — Najbolj snrov Visi na Slo« venskem ie sedaj nesporno m$r\c Koraka »Straža«. V vs*1d številki preliva v svojih predalih colide niibolj smrdeče gnojnice. V**,ko« g ar, ki ni klerikalec, obliva ta list z gnojnico, in v največje zadoščenje mu fe, ako more riti po na Iskric neiših kotih rodbinskega življenja. »Straža« se lahko z uspehom kosa s starim »Slovencem« pod uredni* stvora pok. Štefeta nesrečnega spo« mina. No, »Straža« je pravoverni krščansko-katoliški list in njeni uredniki so po pretežni večini ka* toliski duhovniki. Pa piše časti* vredni msgr. Janez Kalan" kilome* terske članke o današnji posurove« losti in nemoralnosti! G. Kalan, ali bi ne kazalo, da bi najprej naučili morale, dostojnosti in uglajenosti svoje stanovske tovariše? — Žurnallstična vest. Doseda* nji glavni urednik »Jugoslavije« g. Stanko Virant je izstopil Iz uredništva tega lista in je prevzel vodstvo sam lastnik in izdajatelj g. Anton Pesek. Med g. Peskom in uredništvom je nastal konflikt radi poročila o narodno socijalnem kongresu, s katerim poročilom se redakcija ni strinjala. — Časopisni papir prost carine. Iz Beograda poročajo, da se na podlagi nove carinske tarifo popolnoma ukine capina za časopisni papir. — Na Vrhniki je imenovan za začasnega komisarja železniške po« iicije Alojzij Komac, ki je bil do sedaj pomočnik komisarja Stanka Lavrenčiča, kateremu se je uvažila ustavka na njegovo službo. — Zlato medaljo za hrabrost je dobil sodnijski poročnik v Skop* lju dr. Tomo TolazzL — Periustracija v Ljubljani stanujočih tujcev bi se morala po državni policiji in stanovanjskem uradu vsakega četrt leta izvesti, pa se že — celi dve leti ni temeljito izvršila! Kakšna kontrola je to? Ljudsko štetje navaja v Ljubljani tudi par sto tujcev. Kdo so in kaj počno tu, vemo le po podatkih, ki so jih v pole sami vpisali, to pa niso nobeni zanesljivi podatki. Sicer pa: Berite in poglejte kontrolo tujcev v Zagrebu, Gradcu li Trstu! V Ljubljani se trpi, da se po raznih stanovanjih skrivajo in po rneshi potikajo tatovi, zunanji verižniki iz Trsta in Dunaja, prekupovalci in sumljivi agentie iz Gradca in Pri« morja, pred vsem pa kar cela banda tržaških vlomilcev! Kdaj se je že namigavalc, da se v Ljubljani na* haja ta bandal Pa se nihče ni bri* gal zanjo! Kdaj je imela Ljubljaaa 24. marca 1921. pred vojno tako svojat v svojih hi* šah? Začnite že torej z revizijo in perlustracijo stanovanj, a ne le v Ljubliani nego tudi v predkrajih: Vič, Šiška in Moste! — Pri »Občnem pokoj ninskom zavodu za nameščence v Ljubljani« je prevzel mesto podravnatelja mag. tajnik dr. Janko Vrančič, ki se ie odpovedal, kakor smo že včeraj poročali svcu dosedanji službi. — Nove poštne prlst«vbiue. Minister za pošto in brzojav je podpisal novo poštno tarifo za mednarodni promet. Po tej tarifi, ki stopi v veljavo s 1. aprilom, se bo plačevalo zn pisma v teži 20 gramov 1 dinar, za vsakih na-dalmih 20 gramov pa po! dinarja. Za dopisnice bo znašala poštnina pol dinarja, za dopisnice z odgovorom pa I dinar. Od tiskovin se bo plačevalo za vsakih 20 gramov po 20 par. Poštnina za poslovne papirje ho znašala *a vsakih 50 gramov po 20 par, ravnotoliko tudi za blagovne vzorce. Za priporočene pošUjarve se doplača en dinar. — Uvedba mednarodnih pisemskih pristojbin v prometu s Avstrijo. Bolgarijo in Madžarska Tuzemske pisemske pristojbine v prometu z Avstrijo. Bolgarijo in Madžarsko so bile v ve! i avl, kakor Je bilo že na tem mestu povedano, samo do 31, Januaria t. 1. Začenši s 1. februariem pa le frank! ratl vse pisemske poetike, namenjene iz Jugoslavile v navedene sosedne države no mednarodni pJsemsk! tarifi, ker vellajo tuzemske poštne prlstolbl-ne samo za Vorespondertco v mejah kraljestva SHS. — Evidenčni in informativni nrađ vofne mornarice v T^nMtani. ki le bil ustanovljen po prevratu, se ukine po odloku g. Mini kralio-vire frpreierea od sedaj nadalle Lijob-lfankf* Pukovska okrutna kominda, dmtri Interesenti p«, naf f*e obrafofo naravnost na Odelenie za Mornarico v Zemunu. — Poroka. V St. Andražn v Halozah se le poročil v torek, dne 22. t. m. g. Anton Polak iz Ormoža z gdč. Fini SlmorČičevo fz Lfnhllane. — Govor o Kristn*ovem trpfienjn ?o VrŠ| v rotek oh no! 8. zveAer. srovor o sv. Piptroi v nedeljo ob 8. popoldne v evangeljski cerkvi na Gosposvetaki cesti. — Občinstvo se opozarja, da so vsi denarni zavod! (banke, hranilnice in posojilnice) v smislu resoiuci'e urad-ništva denarnih zavodov na Slovenskem ozemlju z dne 9. februarja 1919, katera Je bila sprejeta od vseh denarnih zavodov, zaprti na Veliko soboto. — Poštni zdravnik. Posle zavod-nejra zdravnika poštnega in brzojavnega ravnateljstva v LJubljani ie prevzel namesto g. dr. V. Breskvarla. sanitetni major g. dr. Rlhard J u g. ki ordinira v kirargičnem oddelku gaml-zljske bolnice vsak dan od 11.—12. — Za velikono«* fe detroval g. župan dr. Ivan Tavčar: Tiskovnemu skladu >Našega glasa« 2000 K. Izrednemu podpornemu skladu bolniške blagajne mestnih nameščencev ljubljanskih pa 200C K. — Državna, posredovalnica za delo podružnica za Mursko Soboto in Prekmurje v Murski Soboti daje naznanje vsem upraviteljstvom ve* leposestev, gospodarjem in vsem obrtniškim podjetnikom, da razpo« laga s već tisoči poljskih delav* cev, obrtnih pomočnikov in va* jenesv ter s hlapci in služkinj a* mi. Posebno se priporoča upravi* telj stvom veleposestev za dobite v dobrih, zanesljivih in prvovrstnih prekmurskih poljskih delavcev. De* lodajalci naj se obrnejo na gori imenovani urad z natančnimi po» datki: dela, plače, oskrbovanja in prevoznih stroškov. — Belokranjske pisanice. V korist »Jugoslovenske Matice« ie izdelal naš priznani narodni delavec, učitelj Božo Račić belokranjske pisanice, ki s svojo lepoto naravnost vabijo k nakupu. Kdor je v zadregi v izbiranju malega, toda ličnega velikonočnega darila, naj »topi v trgovino Magdič na Aleksandrovi cesti ali pa v trgovino Sterk na Starem tr^u in prepričan je lahko, da bo takoj konec njegove zadrege, ker bodo originalni, s skromno narodno ornamentiko opremlienl pirhi s svojo nizko ceno gotovo ustregli vsem. Posamezni komadi veljajo le osem kron in vendar prinašajo jugoslovenski Matici lep dobiček. Zato kupujte belokranjske pisanice, zato podpirajte dobro stvar! — Prf Rudarskem glavarstvu v LJubljani sta razpisani mesti administrativnega praktikanta In ptsarnlčne-ga pomočnika, cziroma oflciianta s normiranimi prejemln In dragfnjsko doklado. Natančnejši podatki »o razvidni iz Hrad. lista št. ,10 iz 1.1931. — Razpisana poštar sira služba. Razpkaua le noštarska služba Mam-berk (V4). Prošnje je vložiti v teku 14 dni. — T>ve ftnrtni nezgodi v LJubljani. Na Karlovskl cesti je bila včeraj dopoldne povožena kletna M^Hta Vodosek. Kolo tovnmeca voza j« zlo otroku. e>a glavo in je bil f.ikoj mrtev. Skoraj ▼ ist^m £«fm na Je ofe vopraln MlkloSIcove in Pv. Pcfra ceste pred TTrbaneevo trgovino nek kmofaki voz povozil 91etno Zupančičevo. Kolo ji ie člo preko vra-Ul Bila le na matu mrtva* •j* Prfami posredovalnico za dela. Dela iščejo: pisarniške moči, mizarji, kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, strojniki, kurjači, natakarji, natakarice, zidarji, slikarji, dninarji, dninarice, poljski delavci, delavke, kuharice, služkinje, vajenci, vajenke itd. — v delo se sprejmejo: hlapci, poljski delavci, dekle, opekarji, mizarji, g&ter-žagarli, stolarji, pečarji, ogljarji, nu>-feka pisarniška moć * znanjem cirilice, šivilje za obleke, šivilje ta perilo, kuharice, služkinje, sobarice, vajenci, va-jenke itd. — Škropite ceste! Vsled suše zadnjih tednov so ceste po mestnih ulicah za ped debelo polne prahu. Vsled vetra in dirjanja voz in av* tomobilov se vzdihujejo kar oblaki te^a prahu v zrak. Zato: Poškro* pite ceste vsaj enkrat na dan tekom dopoldneva, toliko je zdravje in obleka odraslih in dtce menda vsaj vredna! — Izvažanje gnoja in gnojnice ob zgodnjih večernih urah je po cestnem policijskem redu prepove* dano, ali za to prepoved se v Ljubljani ne zmenijo ne ljubljanski go* spodarji, pa tudi ne okoliški voz* niki. Iz hi^ijeničnih ozirov in v in* teresu reda in avtoritete naj poli* cija proti takim upornim ljudem postopa strogo in brezobzirno, pa z občutnimi globami. novi dm9tre»*i člani. Redna Članarina znaša letnih BO K, u-tanovniki p| ga jo &00 EL Naj no bo slovenskega inteli-genta. ki mu je pjocvit noše upodablja^ joče umetno: ti resnična srčna p< | da ne bi bil član to odlične kulturne in narodne ustanove. Da bo Narodna Galerija mogla izvrševati s>ojo vzviši nalogo, je treba sodelovanja vseh pravih slovenskih ljudi. — Poljski umetniki v Zaa^-fbn. Iz poučenih krofov se doznava, da prii>-Jo koncem ajiiila ali pricetkom moja v Zagreb poljski umetniki, ki bodo priredili nekaj koncertov in seznanili naše občinstvo s poljsko umetnostjo. V M drugimi pridejo skladatelj Ludimlr Ro-žicki, virtuozinja na violino Jelena Dublszka. primadona varšavsko opere M. Holinjpka - Levička j rt pianist profesor Melzer. Udruženi-* Jugoslovanskih nm/ikov Jim bo pripravilo svečan sprejem, Poljaki u'letniki bodo posotili tudi druga večja mest:* v na£i državi. Ta poset pomeni zbližnnje poljskega in jugoslovenskega naroda. D — Društvo slovenskih učiteljic nadaljuje svoje zborovanje v soboto, 26. } marca ob 10. dopoldne v malnici Mla-j dike. Članice pridite v.^e! — Odbor. — Splo&na afrauifatacija vejaih invalidov, vdov in sirot za Ljubljano In okolico priredi na Velikonočni pone- Slovenska dranvslLa noviteta. (Mrakovi. Igf* v ^*en dejanjih. Spisal Fran Kosec). Janez Mrak, glavna oseba te igre, je grunt ar in župan- Svoje delo, svoj stan in svojo zemljo ljubi cee vse. Ker ima denar, dA svoja dv» otroka, sina in hčer, solati v mostu, toda v obeh hoče živeti tuili po svoji smrti kot gruntar in kmet. Sin naj bi prevzel posestvo, M rakov Ivan, če pa ne sin, pa hči Anica. No, sola in moeto in kultura so mu oba spridili. Hčerka se je es norel a v lahkoživega poštnega nradnika Pfe4-ferčka, zin pa v kramarja Breznika nemškutar-sko hčer Regino. Mrak so ne otepa. Da vsakemu petdeset tisoč in svobodo, katero hoče tudi sam zase. Ker je vdovec, 6e oženi z Marijano Pe-baralco, ki je tudi vdova, in ker je še močan, čaka na novo življenje, na potomce. Sin in hči se poročita, pa jo mahneta v mesto. Pfeiferček frklja in kmalu zafrklja, kar je priženil, in povrhu skoro še službo. Sin Ivan se. je vrgel 3 kramarjem Breznikom na trgovino. Breznik ga goljufa in malo manjka, da ga ne prevari tudi Regina. Ravno ob pravem času, sredi tretjega dejanja, so vzbudi v sinu Ivanu Mrakova kri. Vse se spreobrne. Ivan spozna svojo zablodo, ki obstoja nekako v tem, da ni poslušal očeta, ko mu je svetoval, naj se prime kmetije, in ni popolnoma jesna. Spodi goljufa Breznika, spreobrne svojo Kegino. spreobrne celo na videz srakoperega Pfeiferčka in eo resno lof svoje trgovine in živijepskb strogosti. Zdaj ga obiščeta tudi oče in mačeha. Prišla sta, da vidita svoja otroka in vnuke, pa tudi na Ljubljano sta rodovedna, kako se je popravila po potresu, in njuna srenja bi rada vodovod in elektriko, kajti Sava teče mimo. S seboj p ta pripeljala malega Mrakca iz novega življenja in novega zakona. Fantek je star pet let. pa že ve, čegav je, kako se piae in kaj je. Prav otroško srčkano izjavi na tako vprašanje: >Ja-nez Mrak, kmet In gruntar«. Vse se srečno konča. Denarja in premoženja 3© za vse: za otroke drugoga zakona in prvega eakonn, kar jo Pfeiferčku presneto všeč. Avtor, kakor je sani izjavil, je hotel spisati nekaj rabnosra za oder, The-atersrtick. Svojo delo imenuje igro. Gruntar Je sicer reakcionarna, vendar simpatična oseb j. Hlapec Tone. ujeo Brodnik in gruntnr Rupnlk dobri tipi. Breznik ln njegova Regina s svojim nem&kutarstvom in plehkobo sta odvratna, druga se bolj od prvega, katerega rešuje komika, — vendur resnični, realistični bitji. Dejanja se končujejo z efektnimi konci, posebno drugo in tretje. Delo je vseskozi dojstojno, ne-pohujžljivo in bo hodilo prav zlasti odrom po debeli. Gospod režiser Danilo je igral Mraka krepko in dosledno. Dobro sta bila gg. Pregare in Gregorin kot kmeta, enako g. Strniša. Ga. Danilova je v svoji avbi kaj ufrajnla. Gdčni. Mira Danilova in Bergantova ata prijazno pokazali, kako se razvija domači nnra*> fčaj slovenskega dramskega odra. Gospod Plut je lil kot kramar Breznik kratkočaaen. G- Gaberščlk je bil temperamenten ljubimec, pozneje pa resen zakonski mož Mrakovega kova. G. deležnik s! je kot lah komi.M j en. pa simpatičen Pfeiferček naglo osvojil srca gledalcev, dasi emo le malo verovali v nie-govo spreobrnjenje. Gdčna, Gradi6arje> va, g. Drenovec, meli Janezek ter vSi ostali so ugodno pomogli h gladkemu poteku igre, k dobremu razpoloženju in ploskanju. Ansambel koncem drugega dejanja je bil dober, spreten, posreden, koncem tretjega se je zatikal. To naj spremeni repriza. M. — Pevski zbor »01. Matice«. Da* nea, v 6 e t r t e K, pevska vaja za ženski zbor ob G. uri, aa moški ob 8. uri ■večer. Odbor. k -=r Narodna Galerija, zHrka izbranih umotvorov slov, modernih upodab-ljajočlh umetnikov. Je odprta javnosti vsake nedeljo in praznik od 10. do 12. in ob četrtkih od 15. do 17. v Kresiji. Bolski drevored št. 2/1. nadstropje-. Tam a* *>fc oaaačeaiu urah sprejemajo tudi đeljek t j. 2* marca 1921 ob S. uri zvečer predstavo v Ljudskem domu ln sicer spevoigre Ribičeva hči ta libreto Kovačev student s B] i! vi njem kla->iria. Na lo so .->'.tvh> občinstvo N sedaj opozarja, da si pr rocazno p reski bi vstopnice, kajti sanim njo je zelo veliko za to prvo lava! » prireditev. Vstopnice te dobe v predprodajl v eledočih trafikah: Dolenčeva, !*n> Sernova oUoa; Sever, Belenburgovm ulica; Koželj, Sv. Petra ee< ter na rinfj rjcredatave pri blagajni. Natanči>e|' ?! spored na sepakih._______ Tnrlstlha In sport. — No2o-\ct. Na relikonoeno redčijo in pondeljek tetomtjejo proti Iliriji Atletiki iz Celja. Atletiki so lansko formo, v kateri so dosegU proti Iliriji neodloren rezultat 2 : 2 ohranili in bodo Iliriji bolj resen nasprotnik kot mariborski Eapid. — Sestanek sekelje ra tenis P. !C Ilirije so vi~i v nedeljo ob 11« url v sobi Športne zveze. Narodni dom. Dnevni red: razvrstitev ur. Partijam, ki M ne udeleže sestanka vsaj po snem '-i-stopniku, no garantira, da bodo uvrščene, Clanl naj oddajo na sestanku na listku tvojo partijo ln Čas, na K te-roga reilektirajo. — Sestanek nogometne sekcije v nedeljo o! pol "M "rt pri Novem svem. — Sestanek lahksa a-letičnc sekcije v pondeljek ob 1^ uri v Športni zvezi, Narodni đom. k Pa \T SEJE USTAVNEGA ODBORA. — d Beograd, 23. marca. (ZNU) 3S. sejo ustavnega odseka je ob devetih 30 minut otvori] predsednik dr. Ninčič. Na dnevnem redu so bili členi 63, 64 in 65. Glede člena 63. je izjavil minister za konstituanto. da vlada ni-m.\ ničesar proti temu, da ustavni odsek sprejme uvedbo srezkih samouprav. Govorili so: Dr. Šimrak (Jugoslovenski klub), dr. Anton Dulibič (Jugoslovenski klub), republikanec Gjono-vič. Milorad Vujtčič in Ptbin Kristan, ki je izjavil, da bi bilo treba v tem členu določiti pristojnost države, ono pa, kar jI ne pripada, bi bilo treba staviti v pnstovnost samouprave, šole ne smejo ostati v pristojnosti samouprave, Člen 63 se nato sprejme z večino glasov takole: »Za posle posebnega krajevnega, srezkega m pokrajinskega značaja se us\anovi posebne krajevne, občinske, srezke in pokrajinske uprave. V samoupravnih zadevah odločajo posebni samoupravni organi na podlagi zakonov. Samoupravnim pokrajinskim upravam se poverjujejo tile posli: 1. pokrajinske financ© a) določevanje pokrajinskega proračuna, b) razpolaganje s pokrajinskimi nakladami ua davščine, k! se na podlagi zakona da* jejo samoupravam za pokritje stroškov. 2. Pokrajinska Javna dela in gradbeni predpisi. 3. Briga za pospo-še^anjo pokrajinskih sospodarskm Interesov: poljedelstvo, vinogradništvo, sadjereja, gozdarstvo, rečno ln Jezersko ribarstvo, lov, kakor tudi napredovanje kmetijstva v telmlčnera ozlru. 4. Uprava pokrajinskega imetja. 5. Skrb pa narodno zdravje v pokrajini in vse ustanovo, ki pospešujejo zdravstveno stanje v pokrajini. 6. Vere ki varnostno odredbe. 7. Sarb za socialne naloge v pokrajini. S. Humanitarne ustanove. 9. Pospeševanje prosveta v pokrajini. 10. Pospeševanje strok ovne izobrazbe v pokrajin?. 11. Vpeljava m dotočnnje ustanov za š teden je, vzajemno pomoč in zavarovanja — Vsi drugi posli se z zakonom poverilo pokrajinskim avtonomijam.«: Sprejme se tudi dodatek poslanca Avrarooviča: »Ako pokrajina ne bi mogla vršiti vseh naštetih poslov s svojimi sredstvi, mora na zahtevo pokrajinske skupSčine ln na podlaci odobrenja narodne skup- \ ščine država dati potrebna sredstva pokrajinski samoupravi, ali pa Izvrši te posle sama.« Člen 64 se odgodi, ker odidejo zastopniki vlade in predlagač k sei ministrskega sveva. Naslednja seja bo popoldne ob 15-30. — d Beograd, 24. marca. 30. sejo ustavnega odseka je ob šestnajstih popoldne otvoril predsednik dr. Momčilo Nlnčlč. Na dnevnem redu Je bil člen 65, Ker po debati, katere so se udeležili dr. Slavko Sečerov (demokrat). Jovan Gjonovlč (republikanec). Joca Jovano-vič (zemljoradnik), Živko .TovanoviČ (komunist), ni doS*o do sporazuma, je predsednik odgodi! debato m odredil prihodnjo seio na 31. marec ob devetih donoldne. Seia je bila končana ob IS. PRIPRAVE ZA NOVINARSKI KONGRES V SARAJEVU, —d Sarajevo, 23. marca. Pro; gram kongresa novir.aricv dne 27. in 28. marca v Sarajevu: Snrelcm gostov se vrši v Slav. Brodu. Go*re bodo sprejeli delegati Udruženja novinarjev za Bosno in Herceeo? vino. Dne 26. t. m. prihod v kopali? Sče Ilidže. Od 13. do 14. v Ilidžah predkonfarenca. Ob 20. in pol skuj* na večerja v kopallščjni restavra* ciji. Dne 27. t. m. svečana otvori* tev kongresa ob devetih in pol v slavnostni dvorani Mestne hi^e, nato nadaljevanje zborovanja. Ob 13. slavnostni obed v hotelu »Ev* ropa«, ki ga da sarajevska občina na čast gostom. Popoldne nadaljeva* nje zborovanja. Zvečer skupna in* timna večerja na verandi hotela »Evropa«, nato odhod v Ilidže. V ponedeljek dne 28. t. m. nadalieva* nje zborovanja, opoldne kosilo v hotelu« Potem konec zborovanja ia ! ob 20. odhod v Ilidže, ob 21. dos mača bosanska večerja. Dne 29, t. m. doručak v Didžah, ob 13. od* hod gostov v spremstvu delegatov bosanskega novinarskega tidruld* nja s posebnim vlakom, KongrCSfl se udeleži 98 gostov. NOVI NEMŠKI PREDLOGI? —d Pariz, 23. marca. Ministrski predsednik Briand je izjavil v se« natnih odsekih za iinar.ee in za zu* nanje zadeve, da pričakuje novo nemške predloge, slasti gle le \ ležbe nemške industrije ni obnovi opustošenih ozemelj. Na vprj - trne glede izplačila 12 mili jih zahteva reparaeijs?ca koi i \ io izjavil Briand: »Ako Nemci ne bi plačali, bi zavezniki odredil) vse po# irebno, da se lavršljo v versailleski mirovi pogodbi predvidene sanka cije. NEMČIJA NE MORE PLAČATI? —d Berlin, 23, marca. Nota, ki jo je poslala nemška komisija za vojna bremena pariški reparacijsU komisiji na zahtevo, naj Nemčift pred 1. majem 1921 plača 12 mill# jard zlatih maik ali v tujih devizah in do 23. marca eno milijardo zl*j tih mark na račun, poudarja mod drugim, da si negleoe na to, da stavlja izplačilo take vsote izčrpa« no deželo pred skoraj neizvedljivo nalogo, Nemčija ne more pre*krbe*l take vsote v predpisanem roku. V tem roku je že tehnično izljučeno, končati priprave za evenruetno po« sojilo. Po določbah mirovne po« godbe se mera reparaciiskt komi« 3ija ozirati na gospodarsko zmož« nost Nemčije. Končno predlaga Nemčija, naj se takoj prieno med reparacijsko komisijo in nemško komisijo za vojna bremena ustna pogajanja v svrho cenitve odikooV nine, ki ;o je Nemčija dosedai pla« čala. Neiiičija je tuci prirlavliena, pričeti pogajanja glede inozemske* ga posojila- ROVARENJE KOMvJNISTOV Y NEM CUL —--d Hamburg, 23. marca. Danes popoldne je prišlo pred ladjedel* nico Vulkan do spopada med vur« nostno stražo in delavstvom ladje* delnice. Delavci so predrli kordon in so hoteli razorožiti varnostno stražo, ki je pričela streljati ter me« tati ročne granat*« Štirje delavci so bili usmrčeai, 12 jclavcci je težkot 14 pa lahko ranjenih. Na lice mesta je dospela požarna hramba ter od* vazala mrtve in ranjene . —d Berlin* 24. marca, »bcrliner Tagsblatt« poroča iz Hamburga, da se zdi, da je komunisiična ustaja zlomljena. Proti večeru so odstra« nili rdeče zastave s hiš, iz Čii.ar so da sklepati, da so nasprotniki ko« munistov dobili premoč, PrcdsecV nik hamburške | aino demokra« tične stranke je izda! razglas socl* jalno demokra: ! avstvu, v katerem ga nujno svari, da bi >o udeležilo komunističnih pučev in zborovanj in pozivlje delavstvo, naj se mirno zadrži in naj se ne zbira na ulicah. IZJEMNO STANJE V HAM. BURGU. Itanburg, 23. marca. Senat mesta Hamburga je proglasil u* jemno stanja nad mestom. V AVSTRIJI NE BO LETNEGA ČASA! —d Dunaj, 2-L marca. »Neues w!ener TagbUitt« doznav«, da jo kabinet sklenil, ds leio? U« uvode poletnega časa, I mm 4. stran. „SLOVENSKI NAHOD*, aiie 25. marca t 3. ste?, Gospodarske oesfl. — g Nova carinska tarifa. Eeograd. 23. marca. Nova carinska tarifa jc gotova in pride prihodnji teden pred ministrski svet. Promet* ni davek se ukine, poviša pa te aiija tako, da bodo državni dohod« ki isti, kakor sedaj. Z ozirom na nezadovoljstvo trgovskih krogov jc finančni minister sklenil, da se v Vprašanju nove tarife u vedo pred* hodno postopanje in se zaslišijo in« teresirani trgovski krogi. Da se za* ščiti poljedelstvo, se povišajo ca* rinske tarife za one poljedelske in in industrijske proizvode, ki bi mo» #li konkurirati z našimi proizvodi 'predvsem za železo, čevlje, slanino, slamnike vino itd. -• x Zgradba velikeza carinskega sfeiadišca v Osijeku. Direkcija carin v #FJeogradit Je dovolila, da so v Osijeku zdradi veliko carinsko skladišče. Ta ^nagrada bo zjrrajen v dolinem mestu •|>o!ejr. prometnega skladišča In bo lahko sprejemal blajro iz 50 normalnih vagonov. Z zgradbo, ki jo finansira neki Veliki osi ješki bančni zavod, »s bo pridalo te dni. —g Znižanje cea sladkorju. Po poročilih iz Prage ss je znižala cena sladkorju za Izvoz od 1500 K na 1000 k (češkoslovaških). Češkoslovaška sladkorna centrala je sklenila t avstrii-jsko prodajno centralo pogodbo za dobavljanje 210.000 Q sladkorja po 12 če-ioslovaslclh kron kilogram. Slična večja pogodba se je sklenila s franoo-4dm sindikatom ratineri1. —z Izvoz hmelja Iz ČesTcostove-f&e. Za izvoz hmella iz Češkoslovaške m tuje drŽave se je znižala taksa od 9 na 4% In sicer ita Is način, da morajo države z boljšo valuto, kakor Češkoslovaška plačaU takso v lastni valuti, a države a slabio valuto v češkoslo-vaikih kronah. e Prodaja diaemonta. Uprava pra-harne v Kamniku objavlja: Prahams v Kamniku js pričela izdelovati vas vrsto dinamona. Konauinenti morejo dobiti vsako količino dinaiuona ra »taro ceno 13 dinarjev t» kilogram. Nora cona so določi kaanojo. Nakup »dobri dravnka divizija, prejem in plačilo pa so vrli v vojnom skladišču dravske ti t vlaije as Ljubljanskem polju v Ljubljani. —g Prodaja lesa is državnih gozdov. Po razpadu Avstrije je prevzela na£& drsava v svojem *ovoroz a padnem delu lope versko - nakladne gozdove, ki tvorijo v državnem gospodarstvo trdno oporo narodnemu in državu oran gospodarstvu. Glavna gozdna okraja sta Bohinjska Bistrica in Bled. Boh. Bistrica ima slasti prednost neposrod-ne obmejno postaje in tako tvori vaino točko as isvoz lesa kot najboljše postavke v naši izvozni politiki. V Boh. Bistrici poseduje verski zaklad okolo 7514 ha gozda polog 5300 ha neplodnega in pol)edolskega sveta, Gozdna uprava ima 8 iage, ki l*te blisu selez-niče in ki komaj razreteje letno ves les. kar se ga v stalnem gospodarenju r*dno seco. Soče so doloma v lastni rosi ji, deloma se proda prilagođeno sedanjim razmeram na peniti In to ponudbeni potom. Tudi letos pride približno 5G00 plm porabnecsra leaa in do 4500 drv do prodajs. Natančnela pojasnila daje vedno in drago volje kr. gozdno in domonsko oekrbnišivo v Bohinjski Bistrici, kamor so morajo tudi morebitne ponudbe vpo^lati do najkasneje \ aprila. Borss. *-£ /a.?r**>. 21 marca. Devize: Berlin i31—232. Italija 547—548t London 552—554. Newyork kabel 14J do 144, Newyork šek 141—14J, Pariz 995 do 1010, Prags 190—191, Švica £400 pesta 40.70—0. Valuto: dolarji 137."*) do 130, avstr. krono 22—22.50. carski rublji 70—75, franc franki 960 ^70. napoleondor 460-A aemSke marke 227 -M$t češkoslovaške krons 182 do 186. — S" Beograd, 23. marca. Devize; Pariz 245—245.70. London 136.50 do 137. Newyork J5.50—35.70, Dunaj 5 40 do 5.45, Pra*a 47.50—47.60, Rim-Mi-lan 1.36.—136.50. Solun 265—270. ženeva 0—620, Berlin 57.50—57.85. Valute: 20 dinarjev v zlatu 22.60—22.80, anzl. funti 136.30—136.70, dolarji 34.25 do 3440, itai. lire 136—138, bolg. levi 42.50—43. rom. leji 49.30—49.40. nem-šk«t marke 57.25-57.75. drahme 265 272. češkoslovaške krone 45.50- 46. avstr. krone 5.50—5.70, napoleondor 116—117. — d Dunaj, 23. marca. Devize. Amsterdam 24.400—24.500. Zagreb 475—479. Beograd ni notiran. Berlin 1119—1125, Budimpešta 261— 263. Bukarešta 945—947, London 2765—2785, Alilan 2752J50 - 2772.50, Newyork 703 do 712. Pariz 4950—4990. Prasa 029.50—935.50. Sofija 87a-&$), Varšava 94—96. Curih 12.075—12.125. Valuto, Ameriški dolarji 703—707, bote irski levi 845—855, nemSke marke 1119 do U25, anzIeSki funti 276?.',0 2782.50. frarco«ki franki 49 ta ' holandski goldinarji 24350—24 a50 Italijanske lire 2745—2765. Jugo? toven-ski dinar (tisočaki) 1S90—1910. (stota- ki) 18S0—1900. poljske marko 102.75 do 104.75, romunski leji 935^ 945, carski rubiji 300—.306 Švicarski franki 12.025~-U.075, čciUslovaSk« krone 9>7.7.r 1*33.75, madžarske kron« 258 do 26 j. —d Prajrs, 23. marca. Devize. Amsterdam 2G4o.M), BeroHn 121.75, Curih 1313.60, Milan 293, I'urii SilO^j, i rjn-don 800. Novi Jork 76, Boograu r > Kuk«ir*ata 10S.63, Sofija $ri.50, b 10.70, Varšava 10.75, 2agr*J> 63, Bu.au-poSta 28 75. Valute. Nemško marke 121.75, evicaiski franki 1508.50. italijanske Ure 290, francoski franki 52. angleiki funti 298. jugoslo*oiuk: dinarji 2tX).30, amorifki drvarji 74 munski leji 103.62, bolgaruki levi 81 avstr i jako krona 10.70, poljske maj ki 9.75. —d Curih. 25. marca. Devize. !: rolin 9 40, Holandija 202 50, Novi J. 568.50, London 23 02, Pariz 40.95, Vi lan 23, Bruselj 42.85, Kodanj 102.50 Stockholm 1B7.50, Kristi'unija 95. Madrid 82, Buenoa Aires 205, Praga 7.75, Zagreb 4.10, Bukarešta 8.10, Dunaj 1.05, avetrijeke krone L10, Budimpesua 2.10, Varšava 0.90. Izpred sodišča. — Židovski tihotapec avstrijskih bankovcev pred sodiščem. V začetku minulega leta jo večja, dobro organizirana Židovska družba vtihotapi j a la Iz Avstrije velike zaloge žigosanih avstrij-skl.i bankovcev. Mariborski obrne ni ca-r'narski kontroli so bili glavni člani te «iru?.ho znani in jih je imela v seznonr.i tihotapcev. Ko je 7. februarja lani opravljal službo v ekspresnom vlaku ra prod iz spilja v Maribor carinski revizor ?edlnr, je opazil v nekem kuueju dva potnika židovskega obraza. V na- glici n* opazil v njunih kovčkih nič sumljivega. Sedlar je v Mariboru IzMopU, ker vrsi drug revizor službo na p: i do Celja. l^:cd odhodom vlaka pa mu je tovarii naznaniL da sta ostala dva potna lista, t t.'-ih posestnika nista v viaku. Potniki r. -ajo namreč v svrbo revizije oddati svoje potne liste, ki so Jim potem vrne,o, Cari ki rcviz4>r Sedlar se je vsled tesa odločil, da prevzame sam radaljno natančnelSo revizijo do Celja. K') je stopil v kupe, kjerr sta bila preje c!va Žida. |e videl tam no §e tnez?~ Izročil mu le potni list na Ime Mcndcl. drugi potil list pa je bil na ime Salomon finfr'v.'t, o kate~ j rem pa je rekel Mendel. da ra re r^>-zno. Oba imena pa sta b;!rj v seznaj i tihotapcev pri mariborski c.jrinvki k troll. Revizor je preisk^l natančno kn.--Čege In na?cl ovoj. v katerem je b!o za 6f>,000 kror. ti*očkronski!i bankovcev z \ ž'irnm Jadranske banke, Argto ba^ke fn dnjglh znanih denarnih zavodov« Revizor je pre1.'k?t ves vlak, toJa FH-gerhuta nI na'cl ^ikier. >c'e v Cel u so ?a prijeli. Flngerhat le tadfl že fakral in ves čas preiskovalnega za?ora v Mariboru. Tudi v ponedoliek nred okroJ5-n*m «iodi*čcm je tajf' goljufijo. Nie^ov zagovornik dr. $'or le trdil, Flr»r?r-hut nI zakrivil goljufife, ampak da se ja na to samo priprav! I al, nakar se le senat okrožnega *r*ft 9čem proti dtbr! p'a'1 fn hrani. !fN mora vait« ^»>Jnje Iz pozda. fntit Ravnika r, aitata •f«i *fl »ejrter, Ljubljas«, liator*-*«« ■Hca Si. 2056 Tehniška pisarna zaposli uradnika «v. paosijonista za vft dan ali popo'da*. Reflektira se na tehnika m aa ref et ratorta. Pismene onudbe pod rT«halik- ^isarnalh^O na uprav. Slov. Norodi". 2089 ČebuKek ta ilebtial semeoalil grth prfpom/a I Sever St Komo.« i.(abi|aaa« 1780] Kmetovalci, pozor! Nevtrjetrit usoehe do5t?etc pri prašičih govtdt iti ako primešate km.I «edilai| prašek Aadla lekarnama Fiecoll]« v Ljabliaal. H 9* Scfflosloino knjigovoSkinjc aH knjigovodjo VJTl l IZi 4ko podjetje v blizini Ljubljane. Ponudbe z navtćbo referenc pod ,Dtte\n Xj72' na upravo Siov. Na* oda, 2022 Tovarna vilgalic In kasnlkaiNj SL S o. s., Raže ari Pfar«t»OPtf9 1« ses>e« v pol-aoftt o kara tu Iti dobwsvlJa po r»«J-attri ■ ■** „SALONSKE VŽIGAit-CtM9 a^raflalrana, javos Ivepla. Proda se fraaeotlrt ava/ ,Un»e-, 4 s»d*i4, 14/14 MP z rasnim! asdomvstntmi deK, 2 plašča a ttvmi, re^ristiirna biagsi**a .^ati oaev aa debelo* ^.Af.jaii.s, OpektarsUa oeato aa. :.v7 ill) 340 mm dolgoefc, rahtjraa, v dohrem atani j. na ogled v obvatu, !«aa aa-j»r*v-dal.Bistra". »tašale. 2125 Stanovanje s hrano išče zelo solidna gospodična, uradnica, ari bol]ŠI, poStenl rodbini le mogoče v sredini mesta. Ponudbe pod .Soba '000* poštno lafeče glavna pošta Ljubt)an». 2101 Potor! Lepo nagrado doMf kdor odda solidntmu gospodu eno aH dve meb'ovaai sobf, ki se bo«k) rabile aamo ott mesecev v lete. Ponudbe *»od .Mirna stranka 2082* na uprarrtlftvo Slo-enskega Naroda. 2062 Prodaln lokonrobll V", Z^z. vršalka > krusli cu, a kupujem motor na sesa ni plin (Ssuggasmofor) ss klinom na dva kamena. Eventualna zamenjava poseljena. Ponudbe na Dr. A K. Dllmič, Baaja Laka, Bosna. S080 Vila na Gorenjakem, dobro ohranjena, blizu Železnice, te kupi Ponndbe če mogoče a slLKo, le potlatt na Laje Bajaaovlt Zagreb, Prerana*Icera al IS._2113 Kamnoseki ZXJ*±l** »a kamnolom v S© ISCeiO rodpečl Vpraša ae pri ftsvbal dr« i bi, kV|abl|*aav Lessilfccva aile« 19. 2026 Hiša dvonadstropna i t atanovanji (eno takoj protto). vel k!m vrati, obseinim vrioai v m lini jnfnaga Kolodvora, aoo aobna aa sptdld.ekt podjet e, se pod ugodi im I p > goji rroda Por.adbe na An. sav. Drago B*ecljak, Ljubljana Pritlična hiia - kosa; nova, z vrtom, S Sob, kuhinja, kltt, naizaraka delavnica, vodovod in elektr ka v bllZlni Ljubi |ane, se proda. Ponudbe aa An. SOV. Drtfo Bea*jak. Liub sna. 2041 Tebalk i ??n?t-e akraToo imta In dobrimi izpričevali I5če arimern«' slufbe pri večjem tehničnem nod|et|u aH v tehnični pisarni Nastopi lahko takoj. Ponudre z navedbo pogojev pod .Tehnična moe" 2051* na upravi Slov. Naroda. _ 2051 Hirto - siTO^ovnluK-" prvovrstna moč dolgoletnih tzkaseno-stl v Inozemstvu in tuzemstvu, zna tudi reo-gsnistrati delava ce ali prometne zvest, išče primerna »lu'be. Ponudbe pod .Dob 2088* na spravo Slovenskega Naroda _3088 Rudarsko tehnični biro „KONTANA1' Putno, Basat. Ima na prodal velike količin t b kfo do vlh upaljačev (vflgalne vrvice) razšli ti ne kapslle. kom nt e no Učno železnico, kompresor, Zganjamo špirita, različne motorje na ena kot atenski m vrtilni tok, rabljene Jeklene >teke Ice aa kisi me kis ka In ogljika, različne ptir«c stroje in kotle, Dyselov motor, generatorsk-pllncvo napiavo, a* rnnulaforeko baterijo prtvračalnioa (MuldenKlpper) ni indottriiaki Ur. 2030 Priporofa veliko Izbiro perila za dame, gospode In novorojenčke. Pletene jopice, rokavice, nosavlce. Kravate, svila, stezniki Toaletne potreb* ščlne. Galanterija. Vse potrebščina za šivilje in krojače. rarlto e priprava) ga poljske ftelaioloei roćaa in odprte vose, lokomotlre 600 in 760 mm širočine, stavbeni materijal vsake vrste, elektromsteri-)al, motorje %m Utosmernl tok, motorje s« vrtilni tok« bene'nsae motorfe, poloofer-menlk, teleio vsake srste In deUvniiie opreme za industrijo in gospodarstvo. Ponudbe ns 4. E6rmooxy, Ors«, rirbsrgaaee L Telo-fon 284. 2091 Zahvala. Za Izraženo in izkazano sočutje povodom smrti iskrenoljubljene žene in nenadomestljive dobre mamice, gospe I Izrekam v svojem In imenu svojih otrok tem potom najlskrenejlo zahvalo osol/ito vsem udeležnikom na njeni zadnji poti in vsem darovalcem vencev in cvetja. V LJUBLJANI, dne 23. marca 1921. 4 Feliks Franzl. i najnkMi ki tlak siSarodue tiskam««. Za inseratoi del odgovoren Valentin Kopitar. 51 11 95