m Z95 o Ljubljani, v četrtek, dne Z7. decembra 1906. Velja po poŠti: *a telo leto naprej K 26"— ia pol leta „ „ 13 — za ietrt leta „ „ 6 50 Id en mesec „ „ 2*20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10'—-za ietrt leta „ „ 51— sta en mesec „ „ 170 Za poStlj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez --dvorišie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraiajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod teto XXXII). Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . , . . 13 It za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren pupust. Izhaja vsak dan, izvzemSI nedelje In (.raznike, ob pol 6 uri popoldne. (JpraVniStv'0 ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ----Vsprejema nar o in i no, Inserate in reklamacije. C pravniškega telefona Stev. liifl. Ob zatonu. Leto se nagiba li koncu, vekotrajna pa je ljubezen, ki iz bogastva krščanske misli lije blagoslov na vse narode. Žalosten je bil te dni Božič na Francoskem, tolažeč in zmage gotov v večnem Rimu. Francoska duhovščina letos ni pela ob oltarjih božjih vesele polnoč-nice v slavo svojemu kralju in kralju vsega človeštva, poglavar katol.ške cerkve v Rimu pa je na sveti večer poslal v nebo najžarkejšo molitev za blagor Francoske in je molil za one, ki ga kolnejo. Na Francoskem ni bilo pol-nočnice, ker bi bila Clemenceaujeva druhal porabila noč za svoje zle namene, a v Rimu je papež na dan rojstva Gospodovega kardi-nalskemu kolegiju, ki mu je prišel čestitat, toplo naročil, naj svoje molitve za Francosko podvoji. Ne samo za one, ki so dobre volje, tudi za tiste, ki sovražijo krščansko ime. Morda je ta Božič zadnjih dveh stoletij najpomenljivejši. Za papeža in za Francosko podoben Božiču v katakombah. Na Francoskem ga niso obhajali z vnanjim sijajem, a v srcih vseh vernikov je bil tem svetlejši in go-rečnejši. Na videz jc ta Božič bil ravno tako boren in mal, kot oni davni v judovski deželi, toda v tem svojem siromaštvu nepremag-ljlV — to je bil Božič, o katerem pravi stari orijentalski sveti pevec: »ln dejal je Gospod Gospodu svojemu: Vsedi se na mojo desnico, dokler položim tvoje sovražnike tebi k nogam !« To davno sporočilo tli v srcu tudi papežu Piju X. V divjem srdu je položil Cle-menceau, ta poosebljeni duh zanikovanja, svojo roko na papeževega zastopnika v Parizu ter ga pognal iz tiste Francije, ki sta ii Leon XIII. in Pij X. poklonila vso svojo skrb; z nizkim sovraštvom v srcu je Kombov naslednik prepodil 801etnega starčka, pariškega kardinala, ki je vsled svoje dobrotljivosti priljubljen pri vernikih in pri mlačnežih, iz lastne palače: v Rimu pa papež moli v brezmejni ljubezni za svoje sovrage. In to je zmagovalni Božič, Božič, ki mu mora slediti zmaga. Clc-menceau bo padel, podrt na tla od sovraštva svojih lastnih pristašev — Pij X. bo ostal in živel bo njegov duh v njegovih naslednikih nepremagan. Svobodna šola in svoboden zakon, rišeta v življenje Francozov svoje pogubne posledice - svobodna šola jc vzgojila moderne komunarde, svoboden zakon nosi od francoskega zaroda več nežnih sadov v grob kot h krstnemu kamnu. Laiška morala nikjer noče roditi obetanih velikanov moralnosti, vi-nike odrezane od trsta se posušijo in mro. Na Francoskem jc vsa kultura premaknjena iz svojega ravnotežja: Clemenccau jc duh, ki se samemu sebi roga, Pelletan surovež, Jaures utopist, Briand mož po vetru, Falliercs sla-botnež in univerzalnega duha to svobodomi-selstvo nobenega ni rodilo. Niti takega ni, ki hi bil Rosseauju podoben: kar je pravih znanstvenikov, vsi delajo v tihi skromnosti in obsojajo politiko kričavih petardov. Tak je bil rajni Brunetiere. In ti vsi vidijo, kako dežela hira iu se dušne moči ubijajo v brczmisel-nem boju. Takšni so torej ti sadovi. Nadmorala kri-vičnosti, razbrzdanega Pariza in nasilje civilne države, to so nasledki tega svobodoljubja brez svobode. Ljubezen pa vlada v svetem kolegiju, navdaja Pija X. in nadškofa Richar-da, ki obadva nosita v svojem srcu pravo Francijo, Francijo Ludovika svetega. Obadva čakata in pustita, da se stvari razvijejo do svojega vrhunca. Takrat pa, ko sc krivica ugonobi sama, takrat zapojo tudi po Francoski veseli božični zvonovi in novo leto svobode. Demonstracije u Beigrodu. (Izvirno poročilo.) B e 1 g r a d , 24. dec. O demonstracijah v Belgradu smo že poročali v ponedeljek. Naš belgrajski dopisnik nam piše o demonstracijah še sledeče: Nedolžna kri je 23. t. m. namočila bel-grajske ulice. Nacionalistiška vseučiliščna mladina jc v zvezi z mladoradikalno sklicala shod na vseučilišču, da protestira proti državnemu posojilu 95 milijonov, ki ga je te dni odobrila narodna skupščina. Rektor je shod prepovedal in vseučilišče zaprl. Pred vseučiliščem sc jc zbralo 80 opozicionalnih dijakov, 50 staroradikalcev pa je prišlo, da razbijejo shod. Po mali dijaški bitki je mladina šla pred narodno skupščino. V bližini kraljevega dvora in pravosodnega ministrstva je prišlo do ponovnega spopada s staroradikalnimi dijaki. Ker je pri tem prišel v nevarnost neki staro- radikahii poslanec, so orožniki jeli streljati. Ranili so nekega nacionalnega dijaka v noge in težko poškodovali dva druga dijaka. Pred kraljevini konakom so nato demonstranti vpili: »Živela republika! Dole monarhija!« -Ravnotaka demonstracija se jc vršila pred uredništvom staroradikalncga lista »Samo-i.prava«. Število demonstrantov je narastlo nad tisoč. Predno so se razšli, je neki voditelj demonstrantov dejal, da jc to šele začetek boja vseučiliške omladine proti vladi. Demonstracije sc bodo najbrž še nadaljevale. Med tem so staroradikalni dijaki na svojem zborovanju v klubovih prostorih v resoluciji konstatirali, da »neka nevidna roka« hoče preprečiti oboroženie in gospodarsko sa-lfiostalnost Srbije ter so obsodili demonstrante, ki so baje »orodje v tujih rokah«. Resolucijo je podpisalo 200 dijakov, torej pretežna večina. Naprednjaška in socialistiška mladina sicer obsoja posojilo, toda tudi demonstracije. Socialisti so na šestih shodih obsodili najetje posojila. O demonstracijah ie razpravljala nato tudi skupščina. Vodja mladoradikal-ccv Ljuba Stojanovič je zahteval, naj se orožnik, ki je ranil dijaka, zapre. Nacionalni po-slancc Rafajlovič je izjavil, da bodo nacio-nalci za vsako kapljo krvi prelil i cele mlake tiranske krvi. Debata je bila zelo burna. Ministrski predsednik Pašič in minister za notranje zadeve Protič sta branila policijo, konečno pa sta privolila v to, da se izvoli iz skupščine anketna komisija, ki bo preiskala dogodke. » * « Po celi Srbski se vršijo shodi proti bosanski upravi ter se ostro napada Avstrija. Na shodih nabirajo denar za srbske bosanske liste, za »Srbsko Riječ«, »Bosansko-hercego-vački glasnik« in »Musavat« v Mostam. ♦ ♦ m V Belgradu se te dni mudi tudi Slovencem dobro znani ruski učenjak P. A. Zabo-lotsky. * * * Srbska vlada uradno javlja, da obsoja shode proti Avstriji ter je prepovedala poli-tiškiin uradnikom udeleževati se jih. Vlada je storila vse, da vzdrži dobro politi.ško razmerje med Srbijo in Avstrijo. « * » Najnovejše poroč;Io. Belgrad, 26. decembra. Skupščina je sprejela zakon o posojilu z 88 proti 44 glasovom. Skupina vseučiliških dijakov je sprejela poslance s klici: »Doli z vlado! Doli s posojilom!« Nato so dijaki, pojoč pogrcbnice, šli pred kraljevski konak in k univerzi. Tu so se jim postavili nasproti orožniki na konjih. Di- jaki so proti temu demonstrirali, nakar so orožniki odjezdili, ne da bi intervenirali. KONCENTRACIJA ČEŠKIM STRANK. Načelnik mladočeškega izvrševalnega odbora dr. Škarda objavlja v nemškebrod-skem »Kraju« članek, kjer se odločno zavzema za koncentracijo čeških strank. Dr. Škarda se sklicuje na to, da so ljudstvo in pohtiške stranke simpatično pozdravile misel o tesni zvezi vseli čeških frakcij in da so sc zanjo zavzele vse stranke, zastopane v češkem narodnem svetu, izvzcni.ši agrarno skupino. Ni dvoma, da so dani pogoji za združitev vseh čeških strank na podlagi skupnega programa, ki ie za skupno delo in skupni klub. V strogo narodnih vprašanjih je treba, da nastopajo češke stranke soglasno, dočim so v drugih vprašanjih nevezane in popolnoma svobodne. V klubu se lahko vsak svobodno izjavi o vsakem vprašanju, kakor hitro pa klub sklene, kako postopati, je vsak član na ta sklep vezan. Popolnoma neutemeljeno je mnenje, da teži miadočeška stranka v svojem lastnem interesu za koncentracijo, ker so Mladočehi za združitev bili že okoli leta 1890. Ce sc koncentracija ponesreči, bodo Mladočehi stopili v volivni boj kot samostojna stranka ter bodo ljudstvu pojasnili, kateri vzroki so koncentracijo onemogočili. SPOR ZARADI VOJAŠKIH NABAV. Vprašanje o vojaških nabavah za vojno upravo še ni rešeno, ampak utegne postati s časom še bolj zapleteno. Avstrijski trgovinski minister dr. Fort je izjavil, da je avstrijska vlada naznanila vojnemu ministrstvu svoje pomisleke proti pogodbi med vojno upravo in ogrsko vlado leta 1904 ter da jc vojno ministrstvo 15. t. m. avstrijski vladi odgovorilo v ugodnem smislu. Nasproti pa ogrski državni tainik Szterenyi izjavlja, da Ogrska vztraja na svojem stališču in da se z avstrijsko vlado ne bo več pogajala, Ker smatra pogodbo iz leta 1901 za nepreklicno in neizpremenljivo. SPOR V 0(iRSKI KOALICIJI. Ni dolgo temu, kar se je v ogrski koaliciji zaradi nestrpnosti Košutovcev pojavil spor. Spor je za čas potlačil minister An-drassy. Sedaj se je pa izjavil še Košut sam. Pravi,da hočejo nasprotniki sedanje vlade koalicijo podreti. Toda cela dežela je odobrila boj združene koalicije proti prejšnji vladi ter prehodno ministrstvo na podlagi koalicijskega programa. Neodvisna stranka, ki je najmočnejša v koaliciji, ne zlorablja svoje moči, ker je prepričana, da mora celi narod, in ne ena sama stranka, udeleževati se ustavnega boja. Neodvisna stranka je skupno z drugimi koali-ranimi rešila ustavo in hoče ustvariti z njimi lik en. Pastir Marko. Spisal P. I. V jeseni, ko so obrezavali pri bogatem kmetu Jami repo, se je zdela pastirju Marku gospodarjeva hči Katarina, čudno lepa. Sedela je takrat v kotu tako, da ji je obsevala luč baš polovico obraza, a drugo polovico je krila temna senca. In tudi z ustnicami je bilo tako. Polovica temnorudeča, a druga polovica ži-vordeča kakor nagelj. Pastir Marko je gledal ta prizor neprenehoma, obrezoval ie počasi, enkrat se je zmotil in vrgel obrezano repo na tisti kup, kjer je ležala cima, a cinio tja, kamor so metali repo. Gospodinja ga je dregnila z roko in iz-prcgovorila z neprijetnim glasom: »Kam mečeš cimo? Kam buliš?« Marko jc pogledal vanjo, popravil napako, ki jo je bil storil, in obrezaval dalje. Oziral se je na Katarino ves večer, vso si ogledal od glave do temena in mislil nanjo tudi še potem, ko sc je zaril pozno v noč v slamo. »Kaj bi s Katarino?« — se jc vprašal in si nato lepo odgovoril: »Poročil bi jo in živela bi potem jaz in ona kakor mož in žena.« To misel je bil zasnoval v jesen in potem jo je nosil v glavi celo zimo. Spomladi, ko jc zunaj vse vnovič zazelcnelo in zacvetelo, ko se je stalil sneg po gorah, ozračje ogrelo in postala paša zopet prijetna, je nosila Katarina nageljne v črnih laseh in takrat je bila še lepša. In ker ie bila lepša, so preganjale pastirja Marka misli nanjo bolj in bolj, in nekoč — majniškega večera je bilo, noč jasna, a brez lune, v polju so peli črički in na vasi fantje — nekoč se je ojunačil, splazil se je tiho s skednja, pristopil k njenemu oknu in potrkal na šipo. Nastavil jc roke ob oči, da bi mu ne bleščalo, poslušal napeto in čul naposled, da je zašumela postelja in da se je zganilo za oknom nekaj belega. »Kaj si ti?« se je začul rahel glas od znotraj in za mrežo se je odprlo okno. »Jaz sem,« jc rekel Marko in kakor živ ogenj je šlo po njegovih žilah. Približal se jc obraz, črni svetli lasje, padajoči v valovih nazaj po hrbtu, črne oči, rdeče ustne kakor mak, bele roke, kakor od alabastra. »Cuj, Janez ... ti... dragi...« Glas je bil sladek kakor med, slajši od sladkor a, ali izpremenil sc je mahoma. Tista roka, ki je bila bela kakor sneg, je vdarila sirovo v obraz, okno se je zaprlo hrupoma, Marko jc padel vznak v travo, in ko jc vstajal, jc čutil v ustih slan okus. II. Ocl takrat je prebivalo v njegovem srcu nekaj žalostnega. Več mu ni bil všeč gozd, nc polje, ne njiva, ne pašniki, ne živina, ki se je krog njega mirno pasla. Sedel je čez dan na sivem kamnu pod starim hrastom, gledal nekam v daljavo, in vedno sc mu je zdelo, da sedi za njim nekaj hudega in težkega, kadar hodi, da gre tisto vedno za njim, po noči da leži tik njega in da bo končno umorilo vse njegovo življenje. Kadar je srečal Katarino, se je obrnil vstran in stopil hitreje, da bi tako nc slišal njenega smeha, nc glasa in da bi tudi ne videl njenega obraza. Nekoč mu je prišlo potem na pamet, da bi stopil k dobremu človeku in mu povedal o svojem bremenu. In ko je bila potreba velika, je poklical na paši k sebi tovariša Andreja in mu je pravil tako-le: »Ali ti veš, kaj jc notranji ogenj?« ga ic vprašal. »Ti si neumen!« — se mu je zasmejal tovariš Andrej, vdaril ga s prstom po nosu m odšel svojo pot. Nato je ogovoril starega domačega hlapca Jakoba, ko ga jc našel nekega večera samega v hlevu. »Dragi Jakob«, ic pričel z zaupljivim in žalostnim glasom. »Žalostno je meni, zakaj takole sc jc zgodilo: Jaz obrezujem v jeseni repo in sc zagledani v Katarino . . .« »Bom jaz gospodarju povedal, ki ti bo odpravil zagledavanje s palico. Kakor snop te bo pretepel.« Jakob jc zapretil z roko, in Marko je izginil za durimi. III. Potem je sedel zopet sam vse dni na paši na sivi skali, gledal v daljavo in prenašal svoje mračne težave. Ko je videl, da nima nikogar, ki bi hotel govoriti z njim o teh težavah in jih z n im deliti, se ic oklenil neko popoldne velikega rjavega psa, ki je ležal pri njegovih nogah. »Nikogar nimam na svetu »Šverin«, jc rekel z zelo žalostnim glasom in pritisnil njegovo glavo k svoji, »zelo žalostno je zame na svetu. Zakaj sem jaz Marko, zakaj nisem Janez?« je vprašal zelo turobno in ko je čul pes njegov glas, jc gledal z nekako čutečimi, solznimi očmi proti solncu in potem glasno zacvilil, kakor bi tudi sani čutil veliko bolest. »Vidiš jo«, jc rekel Marko, ko je zagledal prihajati po liolniu gor Katarino, »vidiš jo, ta jc kriva!« In pes jc gledal dol proti njej, in ko jc šla mimo, je zrl proti njej kvišku s solznimi očmi iu cvilil neprenehoma in zelo žalostno, kakor bi jo nečesa vroče prosil. Popoldne je bilo takrat, solnce sc je skrilo za oblake, ki so sc priplazili izza gor, prepregh vse nebo, pripeljali nevihto in grom in točo. Žalosten čas jc bil, Marko ga ni pozabil vse svoie življenje. združeno nacionalno ogrsko državo. Dotlej se koalicija ne bo razdrla; čc pa pride čas razdružitve, pri tem ne bodo imeli nasprotniki sedanje vlade nobene besede. NOVO OGRSKO PAROPLOVNO DRUŠTVO. Nemški »Severoameriški Lloyd« in »Ham-burg-Amerika« sta sklenila z ogrsko vlado pogodbo, da se ustanovi nacionalno ogrsko pa-roplovno društvo za promet med Reko in Ameriko. S tem odstopi proga »Cunard« to progo novi ogrski družbi. Obenem pa bode severonemška paroplovna društva sklenila z ogrsko vlado pogodbo, ki bo Ogrom omogočila ustanoviti paroplovni promet med Reko in Malo Azijo. Ladje avstrijskega Lloyda ne bodo več pristale v reški luki. VATIKAN IN FRANCOSKA. Papež je imenoval avditorja državnega tajništva, iz Pariza izgnanega monsignora Montagninija za svojega apostolskega proto-natorja. RUSIJA. Admiral Nebogatov obsojen na smrt. Peterburg, 25. decembra. Včeraj zvečer je vojaško sodišče obsodilo admirala Ne-bngatova ln poveljnike treh bojnih ladij, iz- vzemši poveljnika »Orla« na smrt. Z ozirom na olajšujoče okolnosti in dolgoletno vzorno službovanje ie sodišče sklenilo naprositi carja, naj smrtno obsodbo za vse poveljnike izpre-meni v desetletno trdnjavsko ječo. Štirje častniki so obsojeni na dve do štirimesečno trdnjavsko ječo, ostali so oproščeni. — V častniških krogih govore, da vlada namerava uvesti stari absolutistiški zistem. — Državno pravdništvo je zaprlo kneza Sulkovskega. Knez je vodil uvoz orožja za revolucijonarce iz Rumunije v Rusko. I r k u t s k, 25. decembra. Tu je policija zaprla vseh 18 članov tukajšnje socialnorevo-lucijonarne organizacije. ANGLEŽ! V EGIPTU. Med egiptskim kedivom in angleškim upravnim načelnikom v Egiptu, lord Croiner-jein so postale razmere zelo napete. Lord Cro-mer je korespondenco egiptskega kediva s turškim sultanom postavil pod nadzorstvo egipčanskega ministrstva. Cromer zahteva, naj se zviša število anglešk. častnikov v egipčanski armadi in pomnoži angleške čete. Splošno se sodi, da bo Angleška v kratkem Egipt do cela osvojila. UPOR ANGLEŠKIH POMORŠČAKOV V PORTSMOUTHU. V Portsmouthu. kjer se je nedavno uprlo nekaj pomorščakov angleške vojne mornarice. so se pojavili novi nemiri. Poveljnik mornariških barak je kaznoval nekega pomorščaka. ki se mu je smejal v obraz, z 42 dnevi zapora. Obenem je moštvu objavil, da ima za vzdrževanje discipline na razpolago izredna sredstva. V barakah ni mnogo moštva, ker je večina za božične praznike na dopustu. Izdalo se ie povelie. zapreti vrata, ki vodijo do častniških stanovanj. NEMŠKE KOLONIJE V JUŽNI AFRIKI. Uradno poročajo, da bo boj proti ustašem v nemški jugozahodni Afriki kmalu končan. Bondelz\varti so se pod poveljstvom Christia-na »dali nemškemu podpolkovniku Estorffu pri Heirachabisu. Zaplenjenih pušk je K>5. KANDIDATURE MINISTROV. Pri prihodnjih državnozborskih volitvah bodo kandidirali ministrski predsednik baron R e c k v notranjem mestu na Dunaju, minister notranjih zadev baron D i e n e r t h v Bukovini, dr. P a c a k v mestni skupini Kutna-gora Hrudim, železniški minister dr. D e r-s c li a 11 a v Gradcu. __ SlouensHD gledališče. Operna predstava na božični večer jc bila prava »raz-prodana nevesta«. Pela se je dokaj dobro, a ne boljše kot sicer. Gospa Ska-iova se je opravičila s prehlajenjem. a je znala nerazpoloženje kot rotirana pevka dobro prikriti. V ospredju je bil zopet gospod Bctetto. Sekstct ni bil najboljši, kar smo iih čuli. V zboru ie drugi tenor preglasil ostale glasove. * » # Včeraj popoldne jc malemu občinstvu delala nežna »Pepelka« mnogo zabave in pa dobro dresirani mali škratje. V ostalem se jc igralo mestoma nekoliko po »krpanovo«. Zvečer se je ponovila Cankarjeva komedija »Za narodov blagor«. Koliko pozornosti je vzbudilo to delo, se vidi iz tega, da jc bilo gledališče razprodano. Igralo se je dobro. Dnevne novice. t Odlikovanje povodom volivne reforme Z Dunaja se poroča, da l>odo po rešeni volivni reformi dobili čast ces. tajnega svetništva oni štirje člani kabineta, ki še nimajo te časti. 40 parlamentarcev dobi visoke redove, 30 uradnikov, ki so sodelovati pri volivni reformi pa d jhi redove ali bodo pa avanzirali. + Deželni zbori. Danes so sc sestali deželni zbori Nižje Avstrije, Gorenje Avstrije, Solnograške. Štajerske, Koroške, Prcdarlskega in Trsta, jutri sc snideta deželna zbora moravski in češki. V štajerskem deželnem zboru slovenski ooslanci niso pričeli z obstrukeijo, ker bo postavka za slovensko kmetijsko šolo v proračunu za I. 1907. V današnji seji štajerskega zbora je vložil posl. R o b i č predlog za splošno in enako volivno pravico za štajerski deželni zbor ter je s tem jako presenetil socialne demokrate. Nadalje je predlagal posl. R o b i č odpravo HI. plačilnega razreda pri učiteljih ter je interpe-liral radi nekega dogodka v Mariboru. Po volitvah verifikatariev in dveh zapisnikarjev se je seja prekinila ter sc nadaljuje danes popoludne ob 5. uri. Namestil dr. Derschatta bo izvoljen za deželnega odbornika dr. Hof-ni a n n p I. VV e 11 e n li o f. Predložen je proračun za 1. 1907. — V k o r o š k e ni deželnem zboru je bil danes predložen načrt zakona za zboljšanje plač učiteljem in učiteljicam na ljudskih in meščanskih šolah. — Deželni odbor tržaški jc predložil predlogo za obči n-s k o volivno r e f o r m oč — V nižjeav-strijskem deželnem zboru jc danes cesarski namestnik predstavil novega deželnega maršala princa L i e c h t e n s t e i n a, katerega so somišljeniki navdušeno pozdravili. t Zakon o starostnem zavarovanju zasebnih nastavljencev je cesar že sankci-joniral. Zakon bo vstopil v veljavo 1. januarja I. 1909. „Križ v Narodu". V „Narodu", ki je na ves glas kričal slavo framasonski francoski vladi, ker je vrgla križ iz šol in sodnih dvoran — vidimo vsak dan več križev v osmrtnicah. Kadar more „Narod" udari po cerkvi in križu, a kadar gre za denar, postavi nase tudi — križ! Koliko bi neki veljal križ v „Na-rodu" na prvi strani? 1 Trgovska in obrtniška zborn:ca za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 28. decembra, ob 2. uri popoludne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje; 2. naznanila predsedstva; 3. naznanila tajništva; 4. prošnja trgovskega društva »Merkurja« za podporo; 5. prošnja zveze kranjskih obrtnih zadrug za podporo; 6. poročilo o dopisu kranjskega deželnega odbora o višji trgovski šoli v Ljubljani; 7. poročilo o dopisu celovške zbornice glede premembe določb o domačih trafikah; 8. rekurz hranilnice in posojilnice na Vrhniki zoper predpis zbornične doklade; 9. tajna seja: poročilo o podelitvi 18 cesar Franc Jožefovih ustanov za onemogle obrtnike in 5 cesarice Elizabete ustanov za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. i- Službena doklada poštnih uradnikov. Kakor znano, je bila pred letom dni poštnim poduradnikom in poštnim ekspedientom dovoljena službena doklada od 200 kron, oziroma lOOkron, ki sc pa doslej ni tištevala v pen-zi.io. V prihodnjih dneh izide odredba trgovinskega ministrstva, ki določi, da se bo omenjene službene doklade vračunilo tudi v pokojnino. S to odredbo, ki stopi v veljavo z dnem I. janauarja 19(17, se ugodi ponovno izraženi želji poštnih uslužbencev. + Odlikovanje. Cesar jc podelil ministe-rialnemu svetniku v finančnem ministrstvu g. dr. Vladimiriu Globočniku pl. Sorodol-skemu vitežki križec Leopoldovcga reda. Gregorčičev večer priredi na Mrežnici tamošnjc katol. izobraževalno društvo. Spored obsega mešane zbore z Gregorčičevim besedilom, deklamaciic, nagovor in na koncu kratko igro. Cisti dohodek se vpošlje odboru za Gregorčičev spomenik. Veliko Gregorčičevo slavnost priredi katol. slov. izobraževalno društvo v Ribnici v nedeljo, 30, t. m. Dopoldne ob 10. uri bo župni ski cerkvi v Ribnici sv. maša za rajnega pesnika. Na popoldanskem programu pa je slavnostni govor, dcklamacijc in petie Gregorčičevih pesmi, tamhuranje, igra »Obleka naredi človeka« in srečolov, Slavnost sc prične ob polu 4. uri popoldne v dvorani »hranilnice in posojilnice.« Cisti dohodek je namenjen Gregorčičevemu spomeniku. Z ozirom na blagi namen prireditve, in ker je ljubljeni pesnik prebil letošnje leto v Ribnici nekako tri tedne, bo brez dvojbe udeležba velika. Ustanovnega shoda izobraževalnega društva v Knežaku se je zadnjo nedeljo udeležilo do 200 mož, kateri so z zanimanjem poslušali govore dr. Kreka, tako pri gospodu županu, kakor v lično prirejeni dvorani izobraževalnega društva. G. Andrej je pač lahko zadovoljen, ko se je njegov trud tako lepo splačal. Osebne vesti. Pri novoletnem avancc-mentu Juž. železnice so imenovani gospodje: Nadkomisar Kornelij R i e d 1 inšpektorjem v Ljubljani; Fran Lavrič v Gorici oficijalom; Davorin Topolovcc v Zagorju in Alojzij Štil-gaj v Ljubljani, adjunktom; Anton Ncjcdly v Opatiji, Andrej Masclj na Rakeku, Franc Marica v Postojni, Rudolf Intick v Št. Petru, Fr. Bezck v Postojni, Miroslav Perme na Krškem, Ludovik Strauss v Sevnici, Egon vit. pl. Jctt-tnar v Sežani, Ivan Kontin v Laškem, Andrej Klavora v Trbovljah, Ivan Kaffon v Logatcu in Davorin Polier na Vrhniki, azistentom. Vodne sile Soče. Nedavno se je v Trstu osnovala delniška družba »Officine elet-trichc deli' Isonzo«, ki bo izkoriščala vodne sile spodnjega toka Soče, ter uporabljala te vodne sile iz vodnih naprav za namakanje tr-žiškega okraja. Sedaj je omenjena družba prosila, da se da izkoristiti tudi gorenji del Soče med Srpenico in Kobaridom. Zgraditi nameravajo tamkaj elektrarno, ki bo dajala 15.000 konjskih sil. Naša žalostna stara pesem: tako prehajajo naša naravina bogastva v tuje roke. — Vsled smrti svoje dobre znanke obolel. V Trstu sta nekaj časa živela skupaj G2-letna Frančiška Urban in krošnjar 64-Ietni Ivan Lu-lik iz Ajdovščine. V petek zjutraj, ko je hotela iti Urban po nekem poslu iz hiše, se je zgrudila na stopnicah na tla in je ostala takoj mrtva. Ko je Lulik to izvedel, napadle so tudi nJega hude bolečine in prenesti so ga morali v bolnišnico, k er se nahaja v smrtni nevarnosti. — Orožniki okradenl. V soboto zjutraj so neznani tatje okradli na orožniški postaji na Opčmah tri pare črevljev. Svoje slabe črevlje so pa pustili tatje orožnikom. — Nesrečne smrti je prominul v soboto Jakob Matko, bivajoč v Zarečju pri Trnovem na Notranjskem. Pri skladanju leda mu je priletel velik kos na glavo tako. da je padel v omedlevico. Prišedši k sebi, je šel sam proti domu, a je na potu onemogel. — Snega so dobili v noči od Božiča do sv. Štefana precei tudi po reški dolini. No. se vsaj bahali ne dobo, da so v raju, kadar ne brije ostra burja. — Ponesrečenec na jeseniškem kolodvoru je 70 let stari Pavel M i k o I a iz Št. Jakoba v Rožni dolini. Obiskal je na Jesenicah omoženo svojo hčer. — Imenovanja. Klavniški živinozdravnik Leopold S i m e n t a 1 v Trstu je imenovan za deželnega živinozdravnika v Vipavi. — Asistent Peter P i r j e v e c jc imenovan za okrajnega živinozdravnika v Sežani. — Zagreb dobi mestno elektrarno. Zgradba in oprava glavne strojnice bo veljala 250 tisoč kron. Električna moč na uro bo znašala 500 volt. Obločnic bo po Zagrebu 38. Luč za eno žarnico z močjo 20 sveč bo veljala za ki-lovatno uro 2:6 vinariev. — Osleparjeni Strassnov. Pustolovec Strassnov je te dni na sprehodu po hodniku zagrebškega sodišča izročil nekemu zidarskemu vajencu, ki je ondi delal 20 kron z željo, naj mu proti dobri napitnini kupi sinodke in še nekai drugih malenkostij. Vajenec ie z denarjem izginil in Strassnov se sedaj jezi, da je njega, ki jc kapaciteta v goljufijah, oslepa-ril neveden zidarski vajenec. — Iz fin. uradov. Gospodt finančna tajnika Valentin M a r u š i č iu Hilarij V o-dopivec premeščena sta k finančnemu ravnateljstvu v Trst. Prvi je služboval dosedaj v Pazinu drugi pa na Volovskem. Finančni komisar g. dr. D o r č i č je premeščen iz Gorice v Pazm. — Poštna vest. Poštni nadkontrolor Alojz Antonich v Trstu je imenovan za ravnatelja c. kr. poštnega in brzojavnega urada Trst 1. — Izdelki i/, stekla se podraže za 25 odstotkov. Pristojb ini za lokalna pisma v kratkem ne bo več 6 vinarjev, ampak 10 vinarjev. Grof Ev gen Z chy je v Meranu umrl. — Nesreča na železnici. Na progi Minne-apolis in San Paolo je trčil brzovlak skupaj z neko lokomotivo. Vlak jc skočil s tira. 25 oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Obesil sc je v Zagrebu izvošček Jurij T o m e š. Umrl ie v Bakru na Hrvaškem župnik g. S r e č k o Š v a g I i č. — Sneg. Letos smo imeli res prave bele božične praznike. Padlo je toliko snega, da ga že od potresa nismo toliko imeli. Z Morav-skega poročajo, da je vsled velikega snega promet na progi Polička-Skuč ustavljen. — P.> tne pristojbine za časopise se baie s 1 januvarjem prihodnjega leta zvišajo. — Tri požari v božični noči. S Krškega se nam piše: Pogorela je hiša Bučarjeva v Dolih in streha zraven stoječega hrama, last Drnovškova iz Goleka pri L^s-kovcu. — Pripovedujejo, da je pri sv. Duhu pogorela hiša in tudi haie dvoje ali celo troje otrok. — V raški fari je ogenj vničil hišico ženici, ki je šla k polnočnici; da se vrne v toplo sobo, je zakurila pa preveč O zadnjih dveh siučaiih naj se vam natančneje poroča iz dotičnih krajev. Dražbe vodne naprave. Na Duplici 3 km od Kamnika, se vrši pri okrajni sodniji v Kamniku odd. il dne 4. januarja 1907 dopoldne ob 10 uri. Vodna moč z 175 P. S.. 4 poslopja z vodno stavbo, pri-tiklino ter zemljiščem, vse skoro dogotov-ijeno, s ceirlno vrednostjo K 56816 47 ; vadij znaša 20p/o ceniine vrednosti: najnižji ponudek K 28404; površje 1 ha 37 a 87 m2. Dražbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku (konkurz habat & Sax). Pozor, slovenski industrijalci! — 2.167.035 dolarjev — za božične praz-n'ke iz Amerike so poslali domov na Hrvaško, Slavonijo in Istro ameriški Hrvatje. Vesti iz Amerike. V Jolietu je umrlo troje Slovencev; Peter Vclikonja, žena Franca Jcrnejčiča in Martin Legan. — V Calumctu jc povozil vlak Janeza Variča. — V Clevclandu jc umrl gost.lničar Franc Hren in istotako Franc Koren, doma iz Žužcnberka. — V Nev-burgu ic ponesrečil T. Bokar. Povozil ga ie vlak. Nahaja sc v bolnišnici. V Clevelandu je ponesrečil Miha Trijak. — V Monongaheli (Pa.) jc umrl Ivan Simčič, doma iz Planine ua Notranjskem. — V Castle Gotc jc ponesrečil G. Benda, doma iz Dobrnske župnije na Dolenjskem. — V Ely (Min.) je umrla Marija Kožar. — Istotam je ponesrečil G. Rents. Nahaja se v bolnici, — V Ut.ki je ponesreč i Ignac Šimec, doma z Dolenjskega vrha pri Novem mestu. Prestavljeni so titularni finančni respe-cicnti gg.: Anton Anion s Krškega v Osil-nico. Franc B u r g e r iz Senožeč v Litijo Anton P u c iz Osilnicc v Krško, Ferdinand Sera j ii i k iz Litije v Senožeče, nadpaznik Albin Po toka r iz Novega mesta v Litijo, paznik Ferdinand Kobal iz Ljubljane v Krško in Iv. L a p a j n e iz Logatca v Novo mesto. Na novo so nastavljeni: nadpaznik Franc Golob in pazniki Feliks D orni k. Anton K o i 1 in Pavel Strauss. — Novi zvonovi. Trstenik nad Kranjem, 26. decembra. Vesele božične praznike imamo letos Trsteničani, ker pojo novi zvonovi. Vlil jih je v splošno zadovoljnost zvonar Grass-mayr v Wiltenu na Tirolskem. Glasovi so jim c—es—g—hes. Lahko trdimo, da ima tako težko in ubrano zvonenje le malo župnij na Kranjskem. Veliki zvon tehta 2088 kg., to je 37 stotov in 37 funtov. Poleg tega smo tudi zvonik za nekaj metrov povišali in mu napravili novo streho iz bakra. Za vse to je bilo treba mnogo denarja, ki so ga z veseljem zložili Trsteničani. Iskrena zahvala našemu vrlemu gospodu župniku za njegov velik trud. Bog nam ohrani za čast božjo vnetega go-spoda šc mnogo let! Štajerske nouice. š Dr. Pommer pri prihodnjih državnozborskili volitvah ne bo baje več kandidiral. Za ta mandat imajo Nemci pripravljenega nekega višjega sodni skega uradnika. š Umrla je v Trbovljah dne 22. t. m. po kratki bolezni gospa Marija Goropcvšek. Blaga pokojnica je bila vrla rodoljubka in občespoštovana slovenska žena. N. v m. p. I š Požar. V A rji vasi pri Petrovčah je pogorela 23. t. ni. zjutraj pri posestniku Jožetu Bredovniku hiša z gospodarskim poslopjem vred. Ogenj je nastal po neprevidnosti. Pri njem je stanoval snažilec obleke Jan, kateremu je zgorelo toliko tuje obleke, da je prišel na beraško palico. Da nista prihiteli takoj dve požarni brambi, bi lahko pogorela cela vas. š Potres so' čutili pretekli pondeljek ob 5. uri popoldne v Gradcu. Sunek je bil precei močan in je trajal nekoliko sekund. Mnogo ur se ic ustavilo. Oh ljubljanskem potresu so se Gradčani bahali, da jc potresno tresenje v Gradcu popolnoma izključeno. š Hud dedič. Zidarski pomočnik Ivan F a-n e d I je po starših podedoval 40 K, ki mu jih je imela šteti njegova sestra Marija Sodeč, kočarica od Marije Device v Brezji. Ko je Fanedl postal 24 let star. jc terjal svoj dedni delež. Sestra ga je poznala, da ne dela rad, pač pa tem rajši pije, zato mu ni dala denarja. To ga je tako razjarilo, da jc 21. t. m. zvečer pridrl h kočariii sestre in hotel vdreti v sobo. Ker so bila vrata zaprta, je razbil s pestjo sedem oken. Razrezal si jc čisto roko in s tem tudi svojo dedščino v bolečinah zapravil. Hrastnik Vse narodno misleče Hrastni-čane, okoličane in tudi oddaljenejše prijatelje vabimo tem potom, da se udeleže zborovanja obeh Ciril in Metodovih podružnic trboveljskih, ki bo na Novega leta dan ob 4. uri popoldne v prostorih g. Koša v Hrastniku Vsi so dobrodošli, tudi oni, ki niso udi in ki ne morejo pristop ti v podružnico Pridite da počastimo g. prvomestnika msgr. Tomo Zupana, ki pride la dan nalašč z Gorenjskega! Ob pol 6. zvečer sc vrši v telovadnici novega šolskega poslopja božičnica. pri kateri bodo obdarovani oni otročički. ki so bili priglašeni za „vrtec". — Tudi k božičnici sc vabijo vsi, zlasti tudi starši, da se bodo radovali s svojimi malimi sinčki in hčerkami. Koroške nouice. k Poročil se je 21. t. mes. v Celovcu poštni oficijal Fran Artnak s gospodično Mici Unterhohenvvartcr, zasebnico. Poroka se je vršila v stolni cerkvi sv. Petra in Pavla. k Pri občinskih volitvah v Grebi-njah so zmagali v drugem in tretjem razredu Slovenci, v prvem pa Vsenemci. Pri zadnjih občinskih volitvah so grozili Vsenemci, da bodo pri prihodnjih volitvah klerikalci z župnikom vred izpodrinjeni. Zgodilo se je pa zdaj ravno narobe. k Imenovan je gozdarski tehnik dr. Fran Kappel v Beljaku za gozdarskega nadzoroval-nega komisarja drugega razreda za polit čm okraj Šmohor v Ziljski dolini. k Umrl jc 24. t. mes. v Št. Pavlu profesor pater dr. Adalbert Viehhauser, star 76 let. Umrli jc bil tudi vitez Franc Josipo-vega reda. — 23. t. m. jc pa umrla v Ukvi vsled srčne kapi, žena župana gospa Marija Ehrlich , stara 43 let. k Obsežna uporaba vodne sile. Neka amerikansko-nemška elektricitelna družba namerava napraviti ob milštatskcm jezeru na Zgor Koroškem obsežno elektrarno, ter bi v ta namen porabili vodno silo jezera. Da bi pa jezero preveč ne upadlo, kar bi bilo za on-dotne posestnike letovišč zelo v kvar, bodo pa skušali dva gorska pritoka Drave speljati naravnost v jezero. Nalogo, izvršiti la projekt ima stavbena tvrdka Madile in drug v Cc-lovcu. Proti tej nameri se pa silno upirajo posestniki ob milštatskem jezeru in pa ljudska katoliška stranka, ker po mnenju teh bi ljudstvo od tega ne imelo nobenega dobička, ampak samo le nekateri tuji kapitalisti. Jezerska okolica bi pa s tem tudi izgubila pomen letovišča, ker snežna voda bi gotovo nc ohra nila tisto gorkoto za kopanje, kakor jo ima pa normalno jezero. Zahtevajte ^'ovenča" u vseh 50-stineft! — Zahteuojte Jouenco" na koloduorih! Ljubljanske novice. lj Umeščenje novega stolnega prošta. — Včeraj na sv. Štefana praznik je po slovesni pontifikalni maši, katero je opravil mil. g. stolni dekan g. A. Zamejec, prenulostni gospod knezoškof dr. Anton B o n a v c n t u r a Jeglič slovesno inštaliral novega stolnega prošta mil. g. Janeza S a j o v i c a. Ad multos annos! Ij Predavanje ..Slovenske krščan-skosocialne zveze." V torek dne 18. decembra je jako zanimivo in poljudno predaval v ..Slovenski krščanskosocialni zvezi" I. Po die sni k o potrebi knjigovodstva v družini. Prihodnje javno predavanje bo v torek 8. januvarja točno ob pol 8 uri zvečer. Predaval bo g. dr. Fran Dolšak. Nadaljna predavanja so obljubili; 15. januvarja dr. Aleš Ušeničnik, 22. januvarja prof. Ev gen Jarc, 22. jauuvarja kanonik S u š n i k , dne 5 februvarja dekan Anton Koblar, 12. februvarja prof. A. Jarc, 19. februvarja dr. V. Pegan, 26. februvarja prof. Knific, 12. marca Janez Kalan. Obljubila sta predavanji še dež. in drž. poslanca Fran Povše in dr. Ignacij Žitnik. Ij Društvo za zgradbo učiteljskega kon-vikta je imelo danes svoj občni zbor v »Narodnem domu«. Zborovanje otvori predsednik gospod Jakob Furlan, ki pozdravi predvsem s Štajerske in Goriške došle tovariše. Storil se je precej velik korak v dosego zastavljenega si cilja. Velik prirastek je imelo društvo po volilu rajnega tovariša, upokojenega nadučite-Ija Josipa Travna. — Tajnik Rezek nagiaša, da društveni prijatelji niso imeli zaprtih rok nasproti društvu. Tudi tajnik se spominja rajnega nadučitelja Travna, ki je volil društvu lepo svoto približno 11.000 kron. Hvaležno sc jc sprejela ponudba nadučitelja Zirovnika za izdajo 30 šolski mladini namenjenih narodnih pesmij. Cesarja Franc Jožefa ustanova se je dovolila učiteljski siroti Mariji Ani Ozam. Društvo je imelo preteklo leto 46 pokroviteljev, 354 rednih in 260 podpornih članov. Sej so imeli štiri. Blagajnik Jakob Dimnik poroča, da znaša društveno premoženje brez Travno-vega volila 43.513:15 K, s Travnovim volilom skupaj pa okroglo 54.500 kron. Ne bo več dolgo, ko bo stala stavba v Ljubljani, na kateri se bodo bliščali napisi »Učiteljski dom«, »Učiteljski konvikt«, »Učiteljska hranilnica in posojilnica« in »Učiteljska tiskarna«. Na predlog Zirovnika ostane stari odbor. Pri slučajnostih predlaga Sega, naj bi odbor takoj pričel raz-motrivati vprašanja glede na stavbo »Učiteljskega doma«. Imajo že srbski in hrvaški učitelji svoj učiteljski dom in na Dunaju je Lehrerhaus. Da dobimo lastni dom, nas sili naša organizacija, ki se krepko razvija. Predlaga, naj se odboru naroči, da začne s prouča-vanjem načrtov, proračuna in sc obrne na ljubljansko občino glede na prostor. S prizadetimi društvi naj se stopi v zvezo, da sc do-žene, koliko prostorov bodo rabila in koliko bodo plačevala društva. Društvo naj se obrne po informacije v Zagreb in na dunajski Lehrerhaus. O storjenih korakih naj se poroča na rednem ali izrednem občnem zboru. Zirovnik nagiaša, da morajo biti pri zgradbi oprezni. Takrat, ko so zidali »Narodni doni«, so nekoliko prehitro zidali. Kadar bomo zidali, pazimo, da bomo zidali tako, da bomo mi gospodarji, nc pa razne posojilnice in hranilnice. Šega pravi, da se strinja i on s tem predlogom. Ali stvar se mora vzeti v roko. Zgled nam morajo biti Srbi in Hrvati. Pričnemo lahko z zidanjem, ko botno imeli zbranega polovico kapitala. Šegovi predlogi obveljajo. Zirovnik želi, da bi zbrane narodne pesmi sc tiskale tako, da bi stal zvezek 8 do IU krajcarjev. Mahkota želi, da bi sc izdala dva zvezka. Zi-rovnik nagiaša, da več takih narodnih pesmij, primernih mladini ni. Ce se pa izpremeni besedilo, niso več narodne pesmi. Sklene se glede na zadnjo izdajo Zirovnikovih narodnih pesmi za mladino, da sklepa o tem odbor. lj Slov. dež. učiteljsko društvo za Kranjsko je imelo svoj redni občni zbor danes takoj po zborovanju »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« v »Narodnem domu«. Predsednik R e ž e k po pozdravu nagiaša, da sc velika krivica, ki sc ie zgodila neoženjenim in učiteljicam ni popravila. Upajmo, da bodo prihodnji deželni očetje učiteljstvu bolj naklonjeni, kakor dosedanji. (Medklici: Še manj bodo!) Spominja se rajnega upokojenega učitelja Travna, ki je volil društvu 5000 kron. Tajnik Jakob F u r I a n poroča, da jc odbor sestavil na lanskem obč. zboru sklenjeni prošnji glede nato, da se nastavijo v Novem mestu na ljudski šoli posvetni učitelji in pa, da bi učiteljem priznali za deželno bolnišnico pravico, da plačujejo za oskrbo v II. razredu takso za 111. razred. Prošnji se vložita, ko bode posloval kranjski deželni zbor. Priporoča učiteljstvu, naj naroča tiskovine le pri sebi. Na dnevnem redu ostane pa vprašanje glede na učiteljske plače kot glavna zahteva učiteljstva. Blagajnik Jakob D i m n i k poroča, da je imelo društvo dohodkov 221:99 K, stroškov pa 190 K in 32 vinarjev. Ostanek v blagajni znaša 31 kron 67 vinarjev. Toži, da posamezna društva ne plačujejo nič kaj redno tiste tnale letnine. Gartner utemeljuje jako temeljito in ironično učiteljske zahteve glede na izboljšanje gmotnega položaja učiteljev. Omenja zahtevo uradništva, katerim je obljubil finančni minister, da se bo oziral nanje. Ko so pa prosili učitelji pri ministru prosvete za izboljšanje, se jim jc pa reklo, da se bodo uvaževale želje učiteljstva, če sc pa nc bodo, naj se pa učiteljstvo ne razburja. Svoj čas so odmevali po učiteljskih konferencah uradni glasovi, naj pazi učiteljstvo, da ne bo odvisno. Danes so utihnili ti refreni, ker sc boje, da hi dvignilo čez glavo zadolženo učiteljstvo svoj glas glede na neznosne raz- mere, v katerih živi. Po dovoljeni 25% podpori oženjenemu učiteljstvu je nastal med uči-teljstvom molk. Ta molk je pa lc tišina pred viharjem. Nagiaša potrebo, da se šole podr-žavijo, na kar naj bi delali poslanci. Dejansko so šole itak državne, samo kadar je treba šteti novce, so avtonomne. Novoletnega darila učiteljstvu se menda ne upajo razglasiti. V I. razred bodo pomaknjeni namreč na Kranjskem 3, v II. 8 in v III. razred 26 učiteljev. Napredovanje v službi ie tako, da bi moral marsikak učitelj služiti 76 let, da pride v I. razred. Predlaga, naj sklene občni zbor sledeče zahteve: 1. Učiteljske plače naj bodo enake onim uradnikov v XI., X. in IX. činovnem razredu. — 2. Službena doba trajaj 30 let. — 3. V pokojnino naj se vštejc tudi začasna službena doba. — 4. Določi naj sc časovno napredovanje v službi. 5. Poravnajo (konvertirajo) naj se učiteljski dolgovi. — 6. Ce se zboljšajo plače uradnikom, nai sc zboljšajo plače tudi splošno učiteljstvu. Učiteljstvo mora delovati brezobzirno nc glede na levo in na desno, da se zahteve vresničijo.(Zivah. pritrjevanje.)—Cr-nagoj utemeljuje in predlaga sledeči dostavek Gartnerjevim predlogom: Učiteljstvo naj se sprejme takoj po II. izpitu v status in naj se mu štejejo od tistega dne tudi petletnice. Vname se živahna razprava, v kateri sc zborovalci pritožujejo, da po fatnoznem Hubadovetn odloku nastavljajo učitelje kar glavarji in šolski nadzorniki sami, češ, da se gre za nujno zadevo brez k rajnega šolskega sveta. Na Viču je začasna učiteljica kljub temu, da ima že pet let vsposobljenostno izkušnjo. Šiška je mesto protekcioni/.ma (Medklici: Pa Ljubljana tudi!) a v Šiško in ljubljanske okoličanske šole pridejo le učitelji in učiteljice s protckcijo. V Šiški bi bila lahko že potrebna osemrazrednica. Šišenska šola jc nazadnjaška. V Vodmatu so postavili na polju neki kurnik kot šolo. Gartner pravi, da moramo opozarjati čuvarje zakona, naj se ozirajo na zakon. Gartnerjevi predlogi s Crnagojevim dostavkoin se odobre. Vsklikoma se izvoli zopet stari odbor. Ij VII. odborova seja »Glasbene Matice« dne 22. decembra 1906. Naznanila predsedstva. Dne 1. decembra je bil vele-pomemben dan za »Glasbeno Matico«. Prišel jo je nadzorovat ministrski svetnik dr. Karol pl. W i e n e r, referent za glasbo v naučnem ministrstvu, da se pouči o stanju in potrebah društva. Inšpekcija je izpadla zelo ugodno in ugled »Glasbene Matice« sc je s tem visoko povzdignil. Gosp. min. svetnik jc prišel v društveno hišo ob 4. popoldne, prisostvoval najprej seji odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi, nato si je ogledal vse prostore zavoda in se dal poučiti o društvenem stanju. Predložil se mu je učni načrt in natančen izkaz o stanju glasbene šole z vso podrobno statistiko. Ogledal si ic dalje društveno zalogo muzikalij, nastajajočo glasbeno knjižnico in pisarniško uradovanje. Na vprašanje hoče li iiospitirati pri pouku v posameznih predmetih, ali hoče, da se gojenci pred njim producirajo, s tem kar ravno študirajo, izvolil si jc poslednje. Vršil se jc torej od 5. do pol 8. ure koncert nekaterih gojencev in pevskega zbora. G. min. svetnik se je zelo pohvalno izrazil o teh produkcijah. Dne 10. decembra se je društvena biagajna natanko škontrirala od revizorjev gg. Colneria in Sphchala ob navzočnosti predsednika iu blagajnika in našlo sc jc vse v najlepšem redu. Predsednik se toplo zahvaljuje blagajniku gosp. K' o z ni a n u za njegovo vestno delovanje. Tožba »Glasbene Matice« proti znani konkurzni masi je bila v prvi instanci odbita. Za nadaljnje postopanje ie sklican izreden občni zbor na dan 2. januarja ob pol 7. zvečer v društveno hišo. Mestna hranilnica ljubljanska je dovolila v poravnavo zaostalih anuitet novo posojilo v znesku 4000 K. Bolgarskemu pevskemu društvu »Z e 1 e z n c s t r u u e« v Razgradil se je na njegovo prošnjo poslalo več slovenskih muzikalij v svrho koncertnega izvajanja. Naznanijo se novi darovalci prispevkov v pokritje deficita. Dr. Atnbrositscli je poslal knjižico mestne hranilnice, ki se je našla v konkurzni masi in katere vrednost znaša okrog 8 kron. A s a n a c i j a. V pokritje deficita se je do konca novembra vplačalo 4677 K 52 h. Ako bo šla asanacija tako redno naprej, bode ves deficit z obrestmi vred pokrit odslej v 30 mesecih. — Finančno stanje se pravilno giblje v okviru proračuna. Nekemu mlademu slovenskemu skladatelju sc dovoli posojilo 80 kron, nekemu drugemu glasbeniku pa podpora 20 kron. Ciril Metodovi družbi se nakaže izplačitev starega dolga v znesku 22 K 83 h. Š o 1 a. Predsednik poroča o zadnji konferenci učiteljskega zbora. Poslala so se naznanila starišem onih gojencev, ki slabo napredujejo ali pouk neredno obiskujejo. V bodoče morajo vse tiste učenke, ki hočejo obiskovati zborovo petje, poprej vsaj en letnik teorije z dobrim vspehom dokončati. V izboljšanje učne uredbe se sklene, da ic premišljevati, kako bi se doseglo, da bi bili vsaj v višjih razredih po trije učenci v eni uri namesto dosedanjih štirih. Revizijo učnega načrta je izvršiti do Velike noči. Šolski koncerti sc v principu odobruicjo in naj sc prirede vselej tedaj, kadar je zadostno učencev za en nastop. Učitelji naj se med seboj pogovorijo, kateri učenci in s kakšnimi stvarmi naj nastopajo. Šolski koncert dne 20. decembra je imel deficita 96 K 84 h. Sklene sc zahvala učiteljem. Predlogi učiteljev o nabavi za šolo porebnih muzikalij in knjig se izroče gosp. H u b a d u, da preišče, kaj jc neobhodno potrebno. Ukovina se vsak mesec redu-.) pobira. Šolski nadzornik se nima o ničemur pritoževati. Ureditev štirih violinskih ur. katere jc dosedaj imel neki gojenec, sc prepušča gg. H u b a d u in šolskemu nadzorniku Z c-bretu. Za ensemblske vaje jc sposobnih 18 učencev. Društven e ni u z ik a 1 i j c. 1. Glede k o n k u r c n č n i li skladb poroča a r t i st i č n i odsek, da sta hrvatska in slo- venska jury soglasno sc izrekli, da se podeli častna nagrada 100 kron skladbi »Na O z I j u grad u«, ki io ie zložil Fr. Ks. Vil h a r. Izmed drugih konkurenčnih skladb so natiska vredne: a) »Idila«, zložil Alojzij Sachs, b) »Zakaj me nečeš« ?, zložil Vladimir S t a-h u I j a k, c) »Slovenska zgodovina«, zložil Stanko P r e m r I, d) »Tam na polju na zelenem«, zložil Oskar Dcv in e) »Od savskih bregov«, zložil Fr. Ks. Vil h a r. Druge skladbe so se zavrnile kot neporabne. Kuverti ostanejo zaprti in skladbe se vrnejo, kdor naznani svoj motto. 2. Izdaja muzikalij za leto 1905/06 naj obsega a) 34. zvezek zborovskih partitur in 30 slovenskih narodnih pesmi. V zvezek zborovskih partitur se vsprej-me poleg 5 konkurenčnih skladb še 10 drugih zborov, katere je vzporedil konccrtni vodja Hubad. Določijo se običajne nagrade skladateljem. Rokopisi so se že razposlali tvrdki VValdheitn & Eberle na Dunaj v tisk. Določitev narodnih pesmi se prepusti artističnemu odseku. — Koncerti. Po predlogu artističnega odseka bo prihodnji društveni koncert v nedeljo dne 13. januarja 1907 kot ljudski koncert. Izvajali sc bodo Foersterjevi »Turki na Slcvici« in Bendlov »Svanda dudak« kot glavni točki. Predlogi artističnega odseka glede godbe, solistov in lokala se sprejmejo. Violinist Bronislav Huberman želi prirediti v Ljubljani samostojen koncert. »Glasb. Matica« prevzame aranžement. Zastopniku Ku-belika je pisati, kaj umetnik namerava s svojim koncertom v Ljubljani. Sklene se prirediti Gregorčičevo akademijo na obletnico smrti prihodnjo jesen. — Slučajnosti. Gosp. šolskemu ravnatelju G e r b i č u se ob dvajsetletnici njegovega delovanja v »Glasbeni Matici« z ozirom na njegove zasluge na glasbenem polju podeli osobna doklada v znesku 200 kron na leto, izplačljivo mesečno, po-čenši s 1. nkt^brnm 1906. Ij O zboljšanju petia s posebnim ozirom na izgovarjanje samoglasnikov ic v nedeljo dopoldne v »Glasbeni Matici« pevcem ljubljanskih pevskih društev predaval gosp. koncertni vodja Matej Hubad. V svojem zanimivem predavanju je predavatelj podal fonc-tiško razdelitev slovenskih samoglasnikov. Kakor znano, donijo pri petju samoglasniki, teli pa ima vsak jezik pet: a c i o u. Toda za pravilen izgovor, še bolj pa za pravilno petje ni dosti, če pevec izgovarja samo pet glavnih samoglasnikov od vsakega samo enobarvno, temveč pevec mora njih raznovrstne razlike v barvi in donenju natančno označiti, pa tudi pri petju povsem čisto vzdržavati. Vsak jezik namreč razlikuje od vsakega posameznega samoglasnika več vrst, nemščina najmanj 17 barv samoglasnikov, slovenščina pa najmanj 12, čeprav se pri te.i razdelitvi na vse dijalektiške izgovorjave niti nc oziramo Slovenščina ima pri petju po fonetiški razdelitvi tri vrste a: 1. iasni a v besedah, v katerih samoglasniku sledi i. n. pr. majnik. slaj, raj, kraj, kaj; 2. glavni, normalni ali srednji a, n. pr. v besedah rama. slava, zdrava; 3. temni a, največ v povdarienih končnicah av, n. pr. prav, zdrav, trniogiav (priprosti narod mnogokrat temni a izgovarja celo z o, n. pr. prov dobro, iaz sem zdrov itd.) Največ razlik v barvah ima samoglasnik e. V slovenščini imamo pri petju štiri vrste, oziroma štiri barve samoglasnika e (v govoru celo pet): 1. visoki ali ozki e, n. pr. v besedah: večnost, reka, sreča, res, peč itd. 2.) globoki ali široki č ali č, n. pr. v besedah: ena, želja, žena, teta, velik, kmet, več, meč. 3.) srednji c, največkrat v nepovdarjenih zlogih it. pr. v besedah: pero, meso, perica, resnica; pa tudi v povdarjenih zlogih n. pr. v besedah: ccsta, zvezda. 4.) po-luglasni e kot vsem drugim enako veljaven, polno doneč, samostojen samoglasnik, natorni ton človeških glasilk ob indiferentnih organih brez samovoljne artikulacije. (Zdihovaujc bolnikov, ton mutastih ljudij.) Izraz »poluglasen« je slabo odbran. Poluglasni e ni prav nič poluglasen, temveč povsem polnoglasen, kakor vsi, drugi, treba ga ie lc lepo in pravilno, naravno izgovarjati. Njegova barva ni prav nič drugim samoglasnikom podobna, temveč je povsem samostojna in v lepi izgovarjavi vokal polno doneč. V sedanji pisavi sc včasih piše, včasih pa tudi ne, nahaja se n. pr. brez ozira na dijalektiško izgovarjavo v besedah: pes, kes, ves, sem, semkaj, smrt, vrt, potrt, trta, krst, grm, itd. (Trubcr jc pisal smert.) 5.) brezglasni e. ti. pr. v končnicah -vec, -Icc; delavec, kmetovalec, šepetavec, pevec, plaveč; v preporni in dijalektiški izgovarjavi izgovorjeno: delave, kmctovav.c, šepetave, pevc, plave. Skladatelji tudi na končnice takih besedij do sedaj šc postavljajo note, torej se mora peti in poje se deloma kot srednji c, deloma kot poluglasni, deloma pa v barvi, katera je med obema. Brezglasni e toraj pri petju n i brezglasen, nahaja sc dandanes Ic v govoru. Slovenščina ima nadalje tri vrste, ali tri barve samoglasnika o. 1.) Visok ali ozek o, n. pr. v besedah: nos, voz, sod, kos, kot, loka, moj tvoj, svoj itd. 2.) globok ali širok o ali 6, u. pr. v besedah: moja, tvoja, svoja, košnja, vožnja, gora, soba, oče, skok, zvok, prekop, strop itd. 3.) Srednji o, največ v nepovdarjenih zlogih n. pr. postava, popraviti, železo, vino, pivo itd. Samoglasnika i iu u sc v govoru delita 1.) dolgi i in u, 2.) kratek i in u, 3.) srednji i in u in 4.) v dijalektiški izgovarjavi poluglasni i in u. Predavatelj razlaga nadalje vpliv števila zlogov, vpliv eksplozivnih konzonantov, njih ostrost ali mehkobo, število konzonantov na dolžino ali kratkost zlogov, oziroma vokalov. Pri petju se mora samoglasnik v svoji lepi in pravi barvi toliko časa nespremenjen obdržati, kolikor časa tra-je njegova muzikalna fraza. Pevci v govoru sicer znajo pravilno slovensko izgovarjavo, toda pri petin, ko morajo vokal dalje časa in v raznih legah vzdržati, ga pa spreminjajo, se posebno v visokih legah radi pačijo. Treba je da sc pevci pravilno izšolajo. Predavatelj omenja iu povdarja velikanski estet.čni vtis lepega petja pri mnogoštevilnih zborih, če vsi pevci enotno, enako lepo, pravilno in naravno izgovarjajo. Trebalo bi nadalje pregledovati vse soglasnike, kar bi za kratko enotirno predavanje preobširno postalo; predavatelj obljubi, da bo o tem več pisal v svoji pevski šoli. S svojim današnjim predavanjem hoče lc v pevskih krogih pozornost obrniti na to, da bodo pevci o stvari sami nadalje razmišljali in da bodo pevska društva po možnosti na to več pazila. Podlaga vsemu izboljšanju petja pa je resna in dobra vzgoja pevcev. Vsako pevsko društvo naj bi skrbelo za dobro izobrazbo svojega naraščaja, naj bi se nekatera bolj resno organizirala, naj bi vsako leto vsaj skozi nekaj mesecev, posebno prikladno v zimskih mesecih, vpeljalo v svojem društvu redni sistematični pouk svojega naraščaja, poučevali naj bi gospodje pevovodje v teoriji in v petju, v pravilni izgovarjavi vokalov in konzonantov, v glavnih vajah za izobrazbo fraziranja in lepega predavanja. Naj bi v tem oziru tudi »Zveza slovenskih pevskih društev« delovala. Mi podajemo seveda le nekatere glavne misli iz predavanja gospoda koncertnega vodje, vseh si nismo mogli zabeležiti. Dobro bi bilo, da bi se taka predavanja nadaljevala in da bi se vsa pevska društva za stvar zavzela. Pri takem predavanju se marsikateremu pevcu odpre pogled v stvari, o katerih še sani nikdar razmišljal ni. Živa beseda mogočno upliva, posebno zanimivo je bilo razne primere slovenskih samoglasnikov v živem govoru slišati. Naj bi se taka predavanja v povzdigo slovenskega lepega petja nadaljevala! Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. V soboto, dne 29. t. in„ uprizori se prvič ua slovenskem odru Haiiptmannova dramatska bajka »P o topi j c n i z v o u« v Funtkovem prevodu. Henrika igra g. Taborsky, Rutico ga. Taborska, Magdo gca. Noskova. li Prodaja smodk in e garet v gostilnah. Ljubljanski gostilničarji so izdali tiskano naznanilo. da s 1. januarjem ustavijo prodajo smodk m cigaret po gost Inali, ako jim finančna oblast ue da primernih procentov. Ij Ljudska posojilnica zgradi prihodnjo pomlad nasproti hotela »Union« na prostoru med Pogačnikovo in Počivavnikovo hišo svoje lastno poslopje. lj Potresno tresenje. Potresna opazovalnica jc včeraj ob 7. uri 10 minut zabeležila oddaljeno močno potresno tresenje. Ij Veliki koncert »Glasbene Matice« se vrši 13. januarja 1907 v veliki dvorani »Uniona«. Ij Egiptovska tema vlada zjutraj po mestu. Ze ob šestih so svetilke ugasnjenc, ravno ko gredo delavci v tovarne in ljudje po opravkih pridejo v mesto. Komaj bi bilo. da bi vsak luč seboj nosit! Odločno zahtevamo, da v zimskem času ostanejo svetilke po vsem mestu do sedmih prižgane, ne pa samo pred rotov-ženi. — Več davkoplačevalcev. Ij Tržnica se prihodnje leto šc ne zgradi, ker mestna občina nemore dobiti posoila. Ko bodo tržnice zgrajene, se prične pa draginja spet po drugem uzorcu. To bo seveda — najmodernejši napredek Ljubljane. I) Sestanka trg o v sk h potnikov, ki se je vršil v nedeljo dopoldan v restavraciji „Narodnega doma" se je vdeležilo lepo število gg. tovarišev. Po poročilu o splošnem programu društva se je razvila živahna debata o različnih stanovskih vprašanjih mtd drugim se je tudi ra/motrivalo vprašanje o vstanovitvi strokovnih potniških kurzov. Na to se je prešlo na posvetovanje o nač'tu društvenih pravil, ter se je nekaj paragrafov istih že sestavilo. Nato se je ob 12. uri vsled pomaii|kanja časa prekinilo posvetovanje ter skh nilo sklicati za nedeljo, dne 30, t. m v „Merkurjevih prostorih Narodnega doma" prihodnji sestanek, da se nadaljujejo pripravljalna posvetovanja li katerim se vsi gg. tovariši najuljtidneje vabij \ lj Društvo slovenskih profesorjev je dobilo svojega ptvega ustanovnika. Proi. dr bran llešič je daroval kot ustanovnino (100 K) del uredniške nagrade za ..Hrv. knjižnico", ki jo izdaje „Matica Slovenska " Iskrena hvala! Vivant sequentes! — Opozarjamo na občni zbor v petek, 28. t. m. ob lOih predpoldne v mali dvorani »Narodnega doma" v Ljubljani Razne stuarl. Predor med Francosko ln Angleško namerava zgraditi neka družba kapitalistov. 200 otrok umorila. V Parizu so aretirali neko babico, ki je imela nekak „penzijo-nat", v katerem je pa njej v ,oskrbo" izročene otroke morila in trupla potem sežgala. Tako je umorila okolu 200 otrok. Poštni rop. Pri FelsO Viso na Ogrskem so neznani storilci oropali pošini voz. Ko-čijaža in spremljajočega orožnika so umorili. Roparji so odnesli 35.000 frankov. Samoumor s kladivom. V Lipskem sc je , iz ljubosumnosti s kladivom usmrtil 21 letni bolgarski dijak Miancov. Draga slika za 15 frankov. Pri nekem starinarjuje kupil neki sluga belgijske zbornice za 15 frankov neko staro sliko Rcmbrandovo, ki predstavlja igralca. Za sliko mu jc bilo po-nujano že 88.000 frankov, a ic nc da. Vojaška služba za ženske. Francoski vojaški zdravnik dr. Toniti piše z ozirom na ženske zahteve po popolni enakopravnosti z moškimi, da je potrebno, da se potem pritegnejo ženske tudi vojaški službi. Ako hočejo imeti ženske vse pravice kakor moški, morajo prevzeti tudi vse moške .dolžnosti. Blazni železu ški uradnik. Na kolodvoru v Miililheimu na Nemškem je nenadoma zblaznel železniški uradnik. Planil je na potnike ter preprečil, da bi vstopili v vlak. Streljal jc tudi iz revolverja in ranil več oseb. Le s težavo so ga premagali in odpeliali v blaznico. Pasje meso. Radi pomanjkanja mesa se koljejo na Nemškem psi. Leta 1905. zaklali so f)15 red bode skoraj takšen, kakršen je na navadnih šolah, samo klasična filologija se bode odpravila. Učenci se bodo vzgajali v treh smereh : fizični, dušni in moralni. Telefonska in brzojavna poročila. NAŠ CESAR. D u n a i. 27. dec. Včeraj zvečer se je cesar povrnil iz VValsee na Dunaj. ČEŠKI AtiRARCI. P r a g a, 27. dec. Češki agrarci iz Češke in Moravske imajo 30. t. m. tu shod. da se dogovore radi prihodnjih državnozborskih volitev. V Opavi je bil včeraj ustanovni shod češke agrarne stranke za Moravsko. IZPREMEMBA V NAŠI MORNARICI. P u I j, 27. dec. Poveljnik avstrijske eska-dre, kontreadmiral .ledina bo upokojen in je sedaj šel na dopust; na njegovo mesto jc imenovan kontreadmiral Ziegler. _ »ŽIVNOSTENSKA BANKA«. Praga, 27. dec. »Zlvnostenska banka« poviša meseca marca z emisijo novih akcij za pet milijonov na 30 milijonov. Generalni skupščini predloži se izpreniemba pravil, da bo banka smela svoj akcijski kapital povišati. ČEŠKI MINISTER. Praga, 27. dec. Minister dr. Pacak se je podal v Prago, da se udeleži sej češkega deželnega zbora. Dr. Pacak je bil, dokler ga niso imenovali za ministra, načelnik češkega de-žclnozhorskega kluba. NOVI MORAVSKI DEŽELNI GLAVAR. B r n o, 27. dec. Novi moravskl deželni glavar grof Serenyi je češkega mišljenja. Njegova žena je hči grofa Harracha. SNEG. Pariz, 27. dec. Tu je zapadel globok sneg. kar je tu nekaj nenavadnega. Budimpešta, 27. dec. Tu je danes ziutraj zapadel tako globok sneg, da je promet električnega tramvaja ustavljen. VELIKA SLEPARIJA. Budimpešta, 27. dec. V hiralnici notranjega mesta je neki odpuščeni in sedaj neznano kam pobegli uradnik ukradel s pomočjo nekega ponarejenega pisma 300.000 kron. KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM. Pariz, 27. dec. Oblasti so dobile v okraju Amiens 45 novih priglasil o službah božjih. SMRTNA KAZEN NEBOtiATOVU IZPRE-MENJENA V JECO. P e t e r h u r g, 27. dec. Nebogatov, od sodišča obso'en na smrt, je pomiloščen na desetletno trdnjavsko ječo. RUSKA DUMA IN CAR. Peterburg, 27. dec. Vlada bo novi dumi odločno iziavila, da ima Ic car imenovati ministre, in da so ministri odgovorni le carju, ne pa dumi. RUSKO-JAPONSKI TRGOVINSKI SPOR PORAVNAN. Peterburg, 27. dec. Težkoče, ki so se pojavile pri sklepanju rusko-japonske trgovinske pogodbe, so premagane. MOŠEJA V PETERBURGU. P e t e r b u r g, 27. dec. Car je dovolil, da emir iz Bahare peterburškim Mohamedancem zgradi mošejo. TURČIJA SE BRANI TUJCEV. Carigrad, 27. dec. Porta je prepovedala neki angleško-egiptovski družbi nakupovati svet v naseljevalne namene med Bejrutom in Libanonu 100 ŽENSK OSLEPARIL. N e w Y o r k, 27. dec. V Buffalo je bil te dni aretiran zobni tehnik Jurij W i t z h o f f, ki je na Angleškem, v Kanadi in na Francoskem in v Zedinjenih državah osleparll okolu 100 deklet in vdov, katere je poročil, takoj po poroki je pa izginil ter vedno vzel seboj doto. LEOPOLD VVOLFLING ZAPUSTIL SVOJO ZENO. C u r i h, 27. dec. Leopold VVolfling, bivši avstrijski nadvojvoda, je zapustil svojo ženo, rojeno Adamovlč, In odšel na potovanje. Vzrok čudno življenje žene. BOMBA V BARCELONI. Barcelona, 27. dec. Tu je na cesti eksplodirala bomba. Ena oseba je ranjena. Aretirane so tri osebe. PRETEP MED NEMŠKIMI MORNARJI IN FRANCOSKO POLICIJO. Pari z, 27. dec. V Sfasen v Tunisu se ie vršil pretep med nemškimi mornarji in francosko policijo. Tudi nemški častniki so posegli vmes. POTRES. Peterburg, 27. dec. Na severu Šaha-lina so včeraj ob 4. uri zjutraj čutili lahek potresni sunek. Hamburg, 27. dec. 50 morskih milj od princ VVelskih otokov se je ponesrečilo v ponedeljek vsled potresa na morju več nemških parnikov. Lržne cene v »jublian dne 22. decembra K 1 H Joveje meso 1. v. kg H 100 kg pšen.m. št. o -'9 »0 a «• V. n l M, n a a a ' 70 a III. V. „ 1 m a a a a 2 ^t Telečje mesii • 1 to n a a a 3 27 — rašičje » sveže » i 8 » a , n « 2« a prek. n 9 a a a a B Ji . nStrunovo meso % i 0' s a a - « 22 8t> Kozljič . . . . » i 4(1 • a „ 7 21 4 lagnje . . . n 1 4< a a a a « 2 — vlaslo 2 - O a koruzne moke 9 „ surovo n r.A a ajdove a 4i <1ast prašičja \ B Janina svnia i "idol, lltrr 32 > prekaietia 1 7o •rah - 4K Salo..... 1 7 1,« a , Kaša, a , , - 24 iajea, tri - 21 Ričet, a . . 24 vilt-ks Ittf " . „ posneto 1 >'*PII,I w i()0 k v Ib 3' Smetana sladka, lil. t Ki KJ 6 , kisia, a 9 Jefiiiet' 16 Med, kg . 1 5 ! Ivi-H 17 \ruii cir, 100 kg en-ka „ 1- 2 pomočnica • v 297« 3-t 'O tieenea takoj spreime dimnikarski mojster v Ljubljani. Na>lov pove upravništvo lista pos I a n o. Posl. vodja tvrike Kapamacsija & Bondy g Oroslav Bernatovič v svojem ,Poslanem" v St.293 „Slovenc." ta j', da bi bi imel v k.ikein siučaiu pri prodaji lilo do 140 • dstotkov dob čka. Delovanja s tako visokim pr. lilom pri navtdeni konfekcijski tvrdki je n. mreč zapjeval velezai.e IJ i vi člun Zadruge krvjaOC'' klobučarj v, rokovičarjev in krz-nurjvv" na občnem zboru im novane Zadru.e". Ker si stojita rasproti trd tvi g. G egorina in g Hernatov iča, je podpisani odbor o stvari natančno poizvedoval in d gnal, da t rdk« Kupninama & H nJy ne deluje samo s 140 ampak celo z 200 odstotki dobi.ka. G. Bcrnatoviča pozi>ljemo, naj nastopi pot sod e javnosti; pri sod šču mu dokažemo, d« je do pič ce ies kar trd mu. 2900 Odbor gori omenjene ,,Zadruge" Z i izredno številno in častno spremstvo našega sedaj v H >gu počivaiočega ljubega sina, brata, svatta, stričnik in strijca 2975 K^rola Laiblina na zadnjem njegovem potu izrekamo t m potom svojo najtoil.jšu zahvalo, posenno ^e še zahvaljujemo p. n. g >s-pc du župniku dr. Otmaiju Hegemannu ia ganljiv nagobni gov r. I j"b'jana, 27. dec. 1"06. Globoko žalujoči starši vsi ostali sorodniki. Ravnateljstvo trgovskega bolniškega ini> d|iurnega društvu v Ljubljani jjvja luž io vest, da je njega večletni član gospod Karol Laiblin trgovinski agent dne 24. dec 1906 nenadoma umrl. I)r^gi rajnik se priporoča v blig spomin. Ljubi lana, 25. decembra 1906. 100 sežnjev bukovih drva se po zelo nizki ceni proda.2q68 4-i N slov pove upravništvo »Slovenca« v, Clt samo, ampak tudi skusiti se mora Stecnanoferd li'ijno mlečnato milo Bergmann & Co.. Oraždane in Dečin ob Labi prej B rgmaunovo lilij no mlečnato milo (zna uka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaa komad h 80 vin. v Ljubljani: Lekarna : Jos. Mayer. 1452 30-22 Droguciii: A Kane in Victor Schiflrer Parfum.: 0 Fetnh-Frankhelm. Odgovor na ,,Javno zahvalo" gosp. A Werbole-ta, trgovca v Izlakah. Načelstvo tukajšnja hranilnico in posojilnice vzame dotično zahvalo s primernim veseliem na znanje. Popraviti moramo predvsem, da v zalivali i munjeni gosp I.amb. Mally sploh ni v odboru na-čelstva, pa tudi dostaviti, Ja je z zahval) vendar o* rženo neko javno „ Vprašanje", da tajnik sam iz-ključuje kaki ga zadružnika Enkiat trditev o p sojilnici po svetu, da „tajnik sam" izkjuiuie ude, drugič pa zopet „odboru in d ug m zah ala /a i propade kaka Vaša sitnost in neumnost Hranilnica in posojilnica v Izlakah, dne 21. decembra I90r>. 2977 Andrej Groblar, Jakob Hribar, načelnik, odbornik. Izurjene šivilje za belo tkanino sprejme takoj tovarna za perilo R.SBvennsnvZairetjn. Šivalnih strojev ni treba goniti z nogo ampak jih goni stroj. Zahtevajte zastonj ln Iranku mo| veliki, bogato llustrovan Klavni cenik 2 nad 1000 nitkami vseb vrst ulkrlnaai.Ui, arobrulb lo rlatih vr 1 inamko Boakonf, II. L1. Ornega Sehafrbauaon, fclaabiiUr kakor tudi vseh vrat lolidnlb elatnlr In arubrnlD mi trvlrulb to.araiikih cj>n*h. Nlkel. remont. ura......K J'— •lit Roakopl patent ara . . . . „ 4*— . črna |ekl. rem ara , ivic livlr. Roakopl pat. ara . , S'— Ooldln rem. ura .Luna" kolesje , 7 50 • r«br . , .Olorla" . 7-60 , . . dvojni plast , 11-50 , oklep verlilca 1 rlnčlco na pero In karab., 15 gr. teika , a 30 ralka Tula olkel. ara l sidro a .Luna' kolesjem . . , 9 50 ara s kukavico K 3-50, budilka K 190, kuhln|ska ara K 3-— ivarcvalduka ura K 2 80 Za raako aro Kletno plamenu JamatTOl Nlkak rlalkol Zamena dovoljena, ali dtinar aae^J I f rva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Briix) št 654, Češko. 100 - 37 enonad-stropni hiši se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani. 2 < 6 10 9 Vsi merodajni slovenski časniki so laskavo ocenili in priporočili slovenski trgovsko - obrtni žepni koledar za I. 1907. kot najboljšega-za industrijce, trgovce in obrtnike ter nastavljence. Zatorej si ga naročite takoj pri Fr. Zelenik, Ljubljana, Vegove 2945 3-2 ulice 6. Ivan Podlesnik ml. " Ljubljana - - - Stari trs Jteu. 10 Zmerne cene Im« '.V VV <■>"/ — /,\v* AsST(->Y* Priloga 295, itev, v,Slovenca" dne 27. decembra 1906, a* Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi v MIlanu 1906 2715 II a (avstr. razsodišče). i UMiuuimia) ČASAinNOUCEU.I pridobite prejšnje moči ako vživate namesto drugih izdelkov ZELEZNATO VINO r LEKARNARJA PICCOLI-JA v LJUBLJANI, Katero ima v 100 gramih rit Rfož l13miligramov železa 1 polliter. steklenica K 2-—, 4 poliiter. steklenice za Ljubljano K 7'20, po pošti z zavojnino vred K 7-80. — Zunanja naroČila izvršuje najtočneje lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. N N N . Sd a ^ a M <9 ^ n L n B Poskusite it? priporočite ~ izdelhe e Tiidror?e fooarne hrani » d Pragi VIII. Cenovnih zastonj. 0) o NI N N N N Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruqa z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Vižmarje v lastni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila mizarsko delavnico s stroj, obratom na parno silo Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst m slogov od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. 2681 3—10 v Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano, prodajalna v Lj ubljani, Dunajska cesta št. 18, — v hiši Kmetske posojilnice. Opomba: Gosp. Dragotin Puo ni več zastopnik mizarske zadruge. ----■ ---a----- - — — ... >kv xa3iu|inin iiiicui-aK«; zaurugei ^ *xmxxxxmxxxxxmxxixixxx ftzmnmonme* K T 0< te^ 3 3 fe* M ?M s ^ o« 3 O 3N SK Proda 2711 1-6 z proste roke kmetija v Črni vasi pri Ljubljani obstoječa iz hiše in gospodarskega poslopja v dobrem stanu ter iz njiv in travnikov v obsegu 6 hektarjev, vse lepo arondirano in v suhi legi. _ Ugodni pogoji poizvedb se v odvetniški pisarni dr. Frana Poček v Ljubljani, Stari trg št. 30. Kletarsko društvo v Ormožu, vpisana zadruga z omejeno zavezo, priporoča svojo -v i tt W «» ar au M «»£*«• pristnega Ijufomerčana iz najboljših vinogradov ormoško-ljutomerskih goric. -- 11 $> e n e nizke!! 2399 8 Pošilja se od 56 litrov naprej. Vzorci zastonj in franko. F m j i ( Na novo založena trgovina, ) ( : : blago najnovejše vrste! : : ) ( : : Cene brez konkurence, : : ) ( mali dobiček, veliki promet! J H. priporoča SUTTNER"-in f|,g°vec 2 M&vmF KI 9 Silil hhH tt zlatnino iti srebrnino Mestni trg, nasproti retovžu. Krasna izbira briljantnega blaga, kakor: prstani uhani, igle, zapestnice, broške itd., najmodernejše vrste , po konkurenčnih cenah. 14kar. zlata ura gld 12- -prav močna . , 16'50 i srebrna . . . „ 4 75 feSM^re.'..- riragKfesj Kt&sm p|i8 9jffižg|£f BjV^Bfijj Zlatnina" in srebrnina, kakor: verižice, Juhani, prstani, zapestnice, broške itd., in krasno blago iz kina srebra , vedno najnovejše vrste v zalogi. Razpošiljanje ur zlatnine In srebrnine na _ vse kraje sveta I Zavoljo poštene postrežbe in dobrega blaga je moja tvrdka znana po celem svetu! '' ana 2278 22 Ukarat. zlata ura z dvnjnatim pokrovom . . . gl«- 195) prav močna ... „ 25'— in višje. Velika izbira najnovejših precizijskih švicarskih ur, kakor znamke: „Glashiitte", Schaffhausen", „Omega", ,,lntakt", „Bilodes". , Scliild", „Urania", „Roskopf' itd. M Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! m nr-| MIAMB nni H"70 II ZDRUŽENIH PIVO VAREN ZALEG bi LA6KI UC.LNl9l%fl UHU&Pl TRG v Ljubljani, telet št 163. = »*«»—«■ — izborno pivo v sodcih in steklenicah. —————— Zaloga v S p o d a j i Šiški, tolof ona stav. 187. ——' !!! Kašelj !!!! Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem! > Kaiser-jeve karamele za prsa j s 3 jelkami. Zdraviliško preizkušene in priporočene proti | kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu. | Mlfl not. potr. izpričeval dokazuje, da je | jJ&U res, kar se obljubuje. 2483 24—4 | Zavoj 20 in 40 vin. pri: lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna | lekarna p. Mariji Pomagaj, E. Leustek, Ubald 2 pl. Trnkoczy, Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani. 2 Velika božična !!! prodaja!!! Primerna božična darila! po čudovito nizkih cenah se prodaja konfekcija za gospode, dame in otroke v AnjleJK. skladišču oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg šteu. 5. 2428 14 — 10 posestvo f MUK v Velikem Gabru na Dolenjskem je naprodaj iz proste roke pod ugodnimi pogoji, isto obstoji iz hiše, poda, hleva, šupe in njive, ter je prav pripravno za krojače ali druge obrtnike. Natančneja pojasnila daje gosp. Ivan Zaje, nadučitelj v Velikem Gabru na Dolenjskem. 29 8 3—2 Izšel je težko pričakovani g Koledar 8 I Uredil deželni nadzornik J. Legvart. 811. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata goveje 8 S S I pravila živinoreji, krmljenje goveje B živine in prašičev. ^ BPrašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje p mleka, bolezni mleka. Obdelovanje U _ travnikov, naprava in osuševanje trav- J 1 nikov, umetna in naravna gnojila. I 0 Sadjereja; naprava sadovnjaka. Q Vinoreja, priprava dobrega vina. Kme- fl tijski zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje g lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. | Koledar, sejmi in še mnogo drugega, m Vezan je letos v posebno močno n plafno. Cena s pošto K 18O, U in se naroča pri Iv. BONACU v | Ljubljani. — Vsled prihranitve dra- 9 gega povzetja se naj znesek naprej 0 & dopošlje. g .»O OI o pod navadno ceno prodajamo blago, pripravno tudi za novoletna darila, kakor: zastore, zagrinjala, preproge, namizne prte, stenske slike, dekoracije itd. čudov if o ceno otomane, divane, garniture, pohištvo in drugo sobno opravo ter tapetniško blago. Prevzemamo popolno opremo stanovanj in naročila za tapetniške izdelke in dekoracije. — Postrežba točna, blago solidno. 2769 8-6 -Puc & drug v Ljubljani, Sodnijske ulice. o v Kamniku na proda). Enonadstropna hiša Iz proste roke se proda pod zelo ugodnimi pogoji hiša, obstoječa iz 7 sob, 2 kuhinj, 1 podstrešne sobe, lepo obokane kleti, dalje 2 hleva, 1 šupa, nova drvarnica s čedno novo uto, 1 svinjak in 1 soba za posle, ter nekaj vrta. Hiša je v dobrem stanju ter ima korporacijsko pravico, od katere se dobiva letno do 6 sežnjev drva in hlodov. Hiša stoji pri glavni cesti, 2 minuti od kolodvova in 400 korakov od farne cerkve oddaljena. Zelo pripravna je za kakega gospoda penzijonista, kakor tudi za trgovino. Hiša ima zelo lep in prijazen razgled na vse strani. Na željo proda se tudi še posebej 1000 □ sežnjev druzega vrta v zelo dobrem stanu ter zraven železnice. Natančnejša pojasnila, kekor tudi cena hiše, daje gosp. Franjo Vidic, tajnik in odbornik 1. okrajne hranilnice v Kamniku. isit 5-3 ja mim SVOJE ČIŽME SA >0 P; ly CIO DAN POVODI 4tj HODAT! BEZ ' DA SU Ml riOGE VlAŽNE J&J - ''- r, m " ii mM tjk^J h Lovci! Turisti! Vojaki! Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje ovea x 2947 32-2 Prospekte pošilja Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv. Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg ul. 4. Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Vašim Heveaxom sem jako zadovoljem, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan, lovski pisatelj (častni predsed. „klui;a strelcev" na Dunaju.) Pruti lubljansha veliks žšalnica kaue Karel Planinšek, Ljubljana, Dunajska cesta, Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi. 2574 52 7 Prodaja iz higijeniških posod za kavo. Martin Lampert gostilna „Port Artur" v Kolodvorske ulice štev. 31 prodaja najboljši Obenem se priporoča slavnemu občinstvu za razne vožnje in selitve po°*nizkih cenah. 2553 7-8 Hiša na proda]! Iz proste roke pod zelo ugodnimi pogoji, obstoječa iz 3 sob, kleti, kuhinje, sušilnice za meso, veliko šupo, prostoren zasajen vrt z zemljiščem Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila daje Ludovik Kotnik, Opekarska cesta št. 36, v Ljubljani. 2761 5 Prodaja na debelo in drobno. Prva zaloga železnine, stavbenih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin itd.; mlatilnic, gepel-now, čistilnic, slamoreznic, stiskalnic CPreš) za grozdje in sadje, sesalk (pump) in cevi za vodo in gnojnico ter najraznovrstnejše oprave za mlekarne je pri 1886 19-1» ►-i* « mm g* m c* m v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. I in na Valva-zorjevem trgu št. 6, nasproti križanski cerkvi. C^c^jia.«^ K, w» a*, p«Nti*