Ivan Trobej. Dne 24. februarja 1922 smo spremili na pokopališče v Slovenjgradcu v 72. le- tu Dreminulega zaslužnega vppkpjenega učitelja g. Ivana Trobeja. Kdo izmed sta- rejših in še tudi inlajših stanovskih tova- rišev bivše Štajerske ni poznal vrlega moža, ki je cclih 42 let vzorno služboval. Zaslu_žil je. da se ga spomnimo kot bla- ofe0:? moža in družinskega očeta, kot vestnega učitelia. dobrega tovariša m Dne 15. V. 1875 1. je dobit itčitelisko mesto v Slovenjgradcu, kjer |e dtioval in živel do svoie smrti. Kot človek ie bil blag In miroljuben, kije živel šoli in svoji družini. V mlajših letih je bil dober družabnik, vesele in dovtipne narave. zato se sra ie vse raz- veselilo. kjerkoli se fe pokazal. Kpt učitelj ,'e bil temeljitp napbražen. marljiv in vesten. Stanpvski ppnos mu ie bil nad vse. — 1884 1. ]e bil med ustanovniki slovenigraškega učiteljskega društva, njegov Drvi tajnik in ppzneje tudi načelnik. Skprai vsi sedanji Slpvenjgradčani iii/ okoličani so bili njegoV učenci, vsaj ie poučeval otrok otroket ker ie služboval nad 40 let v Slovenigradcu. .. V času od 1887. do 1893. leta je b« tudi šplski nadzornik in kot tak vesten vodia učiteljstva. Izven _ol. nouka mu je bila ljubj<a pesem in godha naimilejše razvedril0Kaj rad ie oskrboval orgl.iarsko službO'? cerkvenim petjem, a vodil ie tudi druffjj pevske zbore. Imel ie mnogo pohvalj1' Disem šolske oblasti in ko ie doP°'n 40-letnp šolsko službo, je bil odlikovajj s častnp kolajno za svoje neumorne službovanje. Knezoškof dr. Napotnik mu ie Zctiivaui zu «._. _.»i— n Uv«O v t \^ r>ri. l+fli^ r\otict c r\rtcahtiim nri^tia^oirutri f^aKV^r^ tn*?.- ¦-olska mladež ga ie rada imela, ker je  bil sila dober in nežnočuten. Vsi ga ima io v hvaležnem spominu. Od meščana  kakor tudi od okoličana se sliši: »_koda Kospoda Trobeia. vsai je bil takp dober in liubezniv.« Kot stanovski tovariš je bil odkritosrčen in prizanesljiv. Za vsalcega tovariša ie imel v vsčfiNslu-ajih dobro besedo ali pa orisrčen dovtip. Ni ga bilo tovariša ali Driiatelia. ki je prišel v Slovenigradec. da ne bi povprašal po Trobeju in ga ne bi bil noiskal, da se z njim malo pogovori. Kai pa ie bil kot Drijatel.i. to ve najbolje ceniti pisec teh Vrstic, ki ga je ppznal iz dijaških let. Kpt Kimnazijska di.iaka sva se našla in popri^ateliila. kot učitelia sva. delovala skupaj fla isti šoli dolgo vrsto let v najboljši Složnosti. Dober ie bil vsem. a posebno ^dan pa še svoiim ož.jim prijateljem, kp|'b ie imel mnogo v vseh slojih. Vedno je el_dal, kakp bi prijatelja razveselil. ^ako bi mu ustregel. Da so mu vsi Vračali liubezen. to ie pričal tudi njegov ^ogreb. Prišli sp tovariši od blizu in daleč. Drišlo ie izreduo mnogp duhovnikpv, Vse_ uradništvo. meščani in okoličani ter ^eščansko- in liudskošolska inladina. vsi K.so xa sprennli na njegovi zadnii Doti. %em že \idel dolgo v Slovenjgradcu ,^-'Vr% nncrrpbniii snreinHevalcev. kakpr JliA : - ?*^.li ...1.. T«..*!.-* '~ tinci i u.uuvi i iuucj. Pred hišo žalosti ic zapel rnoški zbor žalostinko »Blacor mu«, ob odprtem grobu pa mešan zbor. sestoječ tudi iz nekdanjih njegovih , cerkvenih pevk »Nad zvezdami«. Od dolgoletnega orgljavca in vpdje cerkvenih Desmi se ie poslovil z blagimi besedami mestni župnik č. g. Čižek. V imenu učiteljstva mu je v sIpvo govoril niegov mladpstni prijatelj in stanovski tovariš ravnatelj Fr. Vrečko. ki ea ie slikal kot izbornega učitelja. blaeeea nad vse ljubeznivega tovariša in oriiatel.ia. Ostavil si nas. dragi Janko, ob koncu bele, mrzle zime. Nisi mogel ppčakati, da bi se vzbudila vse oživljajpča pptnlad: tvoie srce ti ni pustilo! Ljubil si naravo in cvetke. večkrat si mi dejal: »Ljubke so mi naše vrtnice. a klinček mi ie naimilejša naša sloven.ska cvetka.« Da bi bil dočakal rdečih vrtnic, bili bi ti iih nasipali za slovo v tvoj hladni grob, kier si bo odpočilo tvoje od udarcev izmučeno. a blago in zlato srce. Nismo irneli cvetia, da bi ti ga poklonili v.slovo. a vedi. naša srca ti pstanejo zvesta. dokler ne nastppimp poti za teboi. Mir in ookoi tvoii blagi duši! Bil si človek. kakršniji je dandanes \ eJno mani. Casten ci spomini V. f