PMUHtns Številka S Ul>
Leto II.	Trbovlje, 28. januarja 1949.	Štev. 5. t
V trboveljskem okraju, postavljamo frontne plane za leto 1949
V okraju je najboljši OF odbor na Kleku
V mesecu januarju je bito delo OF v trboveljskem okraju zelo poživljeno. Okrajni aktivisti so si nadali nalogo, da sestavijo frontne plane KOOF tako, da bodo zajeli res vso problematiko dotičnega terena in da bodo ti plani izvedljivi. Frontni odbori se zavedajo prav dobro, da je od pravilne sestave frontnih planov odvisen uspeh njihovega dela pri aktivizaciji frontovcev, zato je bila sestavljanju planov za leto 1949. posvečena vsa pažnja. Sprejemanje planov in njihova sestava nam pričata, da hoče fronta v trboveljskem okraju čimveč pomagati pri izvedbi petletnega plgna. Plani KOOE' nam dokazujejo, da so odborniki pravilno razumeli poziv za sodelovanje Pri prostovoljnem delu in dvigu članstva pri širšem razmahu kulturno prosvetnega dela in pri ustanavljanju frontnih kotičkov. V krajih, kjer se gradijo zadružni domovi, obljubljajo da jih bodo dogradili v tem letu. Zanimanje za sprejemanje planov OF
nam je porok, da se bodo plani izvajali s sodelovanjem vseh in da se bo na ta način v letu 1949. v trboveljskem okraju Fronta vsestransko dvignila.
Vaščani Planinske vasi, Kleka iz Prapreč in Partizanskega vrha pravijo v uvodu k planu svoje vaške frontne organizacije, da je bilo v letu 1948. vloženega mnogo truda v delu fronte na vseh področjih, ni pa se vodila evidenca in zato ni točnega pregleda. Klek in njegova okolica sta vezana neposredno na mesto Trbovlje: V preteklem letu so sicer pričeli graditi zadružni dom, vendarle šele v zadnjem mesecu, Nad novimi člani bodo po planu za leto 1949. točno vodili evidenco ter hočejo doseči 100“/0 organiziranost. Vso pomoč bodo nudili ustanovitvi kmetijske zadruge na Kleku in pomagali pri njenem nadaljnjem razvoju. Do 1. maja 1949. bodo prispevali h gradnji zadružnega doma 1800 prostovoljnih ur, dali 70 voženj in pripravili 25 m> lesa. Organizirali
bodo popravo poti na Kleku, v Pra-prečah in Partizanskem vrhu v dolžini 1% km. Izlakar Andreju, kmetu s Partizanskega vrha, ki mu je bilo med okupacijo vse požgano, bodo nudili vso pomoč. Tudi dvig kulturno prosvetnega dela, je važna točka frontne organizacije na Kleku. Ustanovili bodo ljudsko knjižnico, organizirali proslave vseh večjih praznikov, priredili 5 iger in izvedli 2 kulturni prireditvi. Na Partizanskem vrhu bo Fronta organizirala ob nedeljah skupno poslušanje radia. Organizirali pa bodo tudi študijski krožek ter dva izleta, enega za starejše člane OF in enega za mladince. Frontna organizacija na Kleku bo med letom izpolnjevala plan v tesni povezanosti z mladinsko organizacijo in organizacijo AFZ. Plan hočejo preseči in s tem dokazati, da hočejo nadaljevati delo njihove soborke za pravice delovnega ljudstva tov. Tončke Čečeve.
Člani OF v Zagorju bodo poleg Izvrševanja svojega plana pomagali tudi drugim
Teren, na katerem ima svoj delokrog OF v Zagorju, je naseljen pretežno z delavskem razredom, zaposlenim v rudarski industriji. Zato ima Zagorje sličen položaj, kakor ga imata industrijska predela v Trbovljah in Hrastniku, kjer se bije predvsem nenehna borba za dosego plana v rudarstvu. Kljub temu pa so frontovci v Zagorju sprejeli plan za leto 1949., ki izkazuje njihovo predanost Partiji in OF. Letni plan je bil najprej sprejet na širšem sestanku vseh nriasovnih organizacij, nato pa so ga odobrili frontovci na sestanku, ki se je vršil v ponedeljek dne 24. I. 1949. Po obširnem Političnem referatu so frontovci iz Zagorja sprejeli plan, ki predvideva Predvsem prostovoljno delo in poživ-Henje kulturno prosvetnega dela. Na osnovi postavljenega plana bo Fronta nudila vso pomoč KLO-ju pri vseh akcijah, podpirala bo zadružništvo ter nudila vso pomoč okoliškim krajevnim odborom. Pomagala bo pri izgradnji zadružnih domov v Mlinšah, Trojanah in v Cemšeniku na ta način, da bo organizirala prevoz ter nudila pomoč z delovno silo. Zagorski frontovci bodo izvršili po planu pri važnih delih 70 tisoč delovnih ur. Posamezni tereni si bodo porazdelili delo sledeče: Topliški teren bo popravil pot od Toplic do Resnika ter jo vzdrževal tekom vsega teta. Napeljali bodo zasilni vodovod v dolžini 400 metrov od rudniškega rova v Kotredežu do rezervoarja nad kolonijo. Zagorski teren bo poglobil strugo Kotredešce od Bajdeta št. 87 Pa do terenske krivine pri Apnenicah Ki.O-ja v Zagorju. Posebno pozornost
bodo posvetili študijskim krožkom, katerih bodo imeli 10. Poleg teh krožkov pa bo še vsaka organizacija študirala v lastnem delokrogu ob pomoči članov OF. Tekom leta bodo ustvarili frontne kotičke in to Mestni odbor OF do
1.	maja, terenski odbor OF Toplice do septembra 1949, teren Zagorje pa do konca oktobra t. 1. Članarino OF hočejo dvigniti za 20»/0, podpornike socialnega fonda za 10%, podporni znesek pa za 30°/o- S povečanjem socialnega fonda hočejo pomagati predvsem tistim, ki so pomoči res najbolj potrebni. Zagorski frontovci so si zadali nalogo, da bodo poleg izvrševanja prostovoljnega dela nudili svojim članom tudi razvedrilo, zato bodo organizirali tekom leta masovni izlet v Postojno in Opatijo, skupno s planinskim društvom pa bodo organizirali več krajših izletov. Določeno je. da bo Planinsko društvo organiziralo skupno z OF 8 celodnevnih izletov v bližnjo okolico, poleg tega pa še 8 izletov v Kamniške planine in Julijske Alpe, da se bodo člani fronte seznanili z lepotami naše domovine. Mladinska organizacija pa bo organizirala izlete in ogled tovarne Litostroj, izlet v Postojno in Opatijo. OF bo zainteresirala okoliške OF odbore za ogled kmetijsko obdelovalnih zadrug, s čemer se bodo člani OF seznanjali z delom kmetijsko obdelovalnih zadrug v drugih okrajih. Da bi se poživilo kulturno prosvetno delo, je sklenila OF v Zagorju uprizoriti 6 dramskih predstav, 1 spevoigro, 6 pevskih koncertov doma in 3 na podeželju. Vso pomoč bo nudila fizkulturi, da bo fizkultumi nastop
aprila, 1. maja, 20. oktobra, 7. no* vembra, 29. novembra in 22. decembra. Posebna pažnja bo posvečena proslavi 100 letnice Prešernove smrti in Prer šernovemu tednu. OF bo nabavila za knjižnico 200 novih knjig, dvignila bo poset obiskovalcev za 100 ter poslala v knjižničarski tečaj 2 člana. Obvezali so se, da dvignejo število naročnikov; za časopisje in to za Slovenskega poročevalca za 30 naročnikov, za Ljudsko pravico za 25, za Tovariša za 25 in za lokalni list za 50 naročnikov. Vso skrb bodo posvetili pravilni preskrbi in nudili vso pomoč KLO-ju. Da bo industrija imela dovolj delovne sile, bo odbor poživil agitacijo v centru za polno zaposlitev ženske delovne sile, na podeželju pa bo stremel za tem, da bo pridobil čimveč moške delovne sile za industrijo. Plan OE v Zagorju je bogat po programu teti bo treba točne evidence, da se bo plan izvrševal neprekinjeno. OF v Zagorju se zaveda besed, katere je izrekel predsednik vlade LRS Miha Marinko na zborovanju v Zagorju da »zagorski proletariat ne bi bil zvest svojim re-; volucionarnim tradicijam, če sedanj« borbe ne bi zmagovito izbojeval.«
Te besede so frontovcem Zagorja' svete in sklenili so, da se bodo borili za izvršitev svojega plana prav tako, kakor so se borili rudarji za izpolnitev plana v letu 1948. Ce pa bo nastala potreba, bodo pomagali tudi s
čimbolje uspel, obenem pa si bo prizadevala, da bi šole-ob zaključku čimbolje uspele s kulturnimi prireditva- I delom v rudniku, da bo dosežen plan, mi. OF bo organizirala proslave 27.1 predviden za leto 1949.
Članstvo OF v Bobnu si ]e zadalo nalogo postaviti zadružni dom t v letošnjem letu
Območje krajevnega odbora OF v Bobnu, ki je neposredno navezano na krajevni odbor v Čečah je stavilo v plan za 1949, da se zadružni dom v Čečah'v letošnjem letu v celoti zgradi. Za izgradnjo zadružnega doma bodo izvršili 6000 prostovoljnih ur, do spomladi bodo pripravili ves les ter organizirali prevoz zidakov iz Hrastnika na stavbišče. Težave bodo imeli le pri prevozu gramoza, ker ni dovolj prevoznih sredstev na razpolago, to pa bodo skušali rešiti ob pomoči rudnika, steklarne in kemične tovarne v Hrastniku.
V zvezi s temi prevozi bodo popravili ceste, za izvedbo elektrifikacije pa bodo prispevali 5000 prostovoljnih
ur. Dvignili bodo članarino OF za prispevek za socialni fond pa za 3*/«. Ob dnevih pomembnih proslav bodo organizirali prostovoljno delo in s tem najlepše proslavili te zgodovinske dneve. Izvedli bodo skupinski izlet v Postojnsko jamo ter v Opatijo. Organizirali bodo ekskurzijo, na katerih sl bodo ogledali kmetijske obdelovalne zadruge ter kmetijske šole. S pomočjo masovnih organizacij bodo poživili kulturno prosvetno delo ter izvedli štiri dramske uprizoritve, AFZ pa bo organizirala šivalni tečaj.
Odbor OF pa se bo posvetil tudi temeljitemu študiju vseh važnih problemov, da bo na ta način lahko nudil vso pomoč KLO.
Hraslniški rudarji v borbi za izpolnitev plana
Na pobudo Partije in v cilju izpolnitve plana za mesec januar je sindikalni pododbor obrata Ojstro 26. januarja 1949 sklical masovni sestanek delovnega kolektiva obrata Ojstro, ki je enodušno sklenil napovedati tekmovanje delovnemu kolektivu obrata Hrastnik. Tekmovanje, ki bo trajalo od 26. januarja 1949 pa do 1. februarja 1949 Je delovni kolektiv obrata Hrastnik z veseljem sprejel, oba kolektiva pa sta se obvezala, da bo v nedeljo
dne 30. t. m. polnoštevilna udeležba na delu, da bo plan za vsako ceno izpolnjen.
S sklepom o napovedi in odzivu na tekmovanje so hrastniški rudarji ponovno dokazali, da pravilno pojmujejo izpolnjevanje planskih nalog in da se hočejo na vsak način ponovno vključiti med najboljše rudarske kolektive Jugoslavije, kakor so bili v prvem poh letju preteklega leta.
Plenum rudarjev in nameščencev Je sprejel nove naloge
V Trbovljah so se sestali v nedeljo 33. 1. 1949 delegati sindikalnih podružnic rudarjev na svojem rednem plenumu. Plenuma so se udeležili po-leg delegatov, predsednik centralne uprave rudarjev Jugoslavije, Jakšič Nikola, tovariš Ribič Lojze, generalni direktor rudnikov Slovenije, tov. Bore Mavricij, član glavnega odbora sindikatov Slovenije ter tov. Pirc, inšpektor dela pri ministrstvu za delo. Plenum je otvoril predsednik republi-Ikega odbora tov. Piki Jože, ki je naglasil važnost zasedanja plenuma, ki se vrši v prvem mesecu tretjega planskega leta, ki naj prinese važne zaključke za izvrševanje nalog, ki se postavljajo pred sindikalne organizacije.
Sekretar republiškega odbora rudarjev tov. Kamnik Stane Je podal poročilo o uspehih in nepravilnostih v drugem letu petletke z neposrednimi nalogami v letu 1949. Posebej je naglasil, da je od 18 slovenskih rudnikov Izvršilo letni plan 10 rudnikov, 8 rudnikov pa plana ni doseglo. Podrobneje »e je dotaknil delovne discipline v rudnikih, vsled česar marsikateri rudnik ni dosegel plana. Navedel je primer »labe delovne discipline v Ilirski Bistrici, kjer so imeli v novembru me-tecu 13.42 •/• neupravičenih in 28.12 •/. bolezenskih izostankov.
Pohvalil pa je rudnik v Idriji, ki Je Imel v letu 1948. povprečno samo
0.7 "h neupravičenih izostankov. Delovna disciplina se je po izidu nove nredbe znatno popravila. Najpomembnejša oblika sodelovanja sindikatov pri graditvi socialističnega gospodarstva, je socialistično tekmovanje, ki se
ni razvijalo tako, kot bi se moralo, razvijalo se je namreč le na papirju. Tekmovanja so se napovedovala, ni pa se o tem vodila po vseh rudnikih točna evidenca. Sedaj se postavlja pred sindikalne podružnice velika naloga, ki obstoji v pravilni in dobri izvedbi občnih zborov. Uspehi in napake preteklega leta naj nam bodo napotki v letošnjem planskem letu. O nalogah pri zaščiti dela, je govoril tovariš Martinčič. Po obeh referatih se je razvila obširna diskusija. O nadaljnjem delu, v zvezi z nalogami, ki jih je postavil I. kongres Zveze sindikatov, je govoril tov. Jakšič Nikola, predsednik Zveze rudarjev Jugoslavije, ki je plenumu izročil pozdrave centralne uprave ter naglasil, da je diskusija pokazala zrelost naših sindikalnih organizacij, ker so delegati jasno in odločno nakazali tudi napake v svojem delu in napake v upravah podjetij. Poudaril je važnost in pravilnost tekmovanja med rudniki. Plan, ki se postavlja pred rudarsko stroko, bomo lahko izvrševali le z dobro organizacijsko pripravo, s tesnim sodelovanjem s partijsko organizacijo ter z upravami podjetij. Naša naloga pa je, da se borimo za čim močnejšo organizacijsko utrditev sindikalne organizacije. Dobro bo treba izvesti občne zbore, kar bo obenem najlepša priprava za Kongres rudarjev Jugoslavije, ki se bo vršil v aprilu mesecu v Beogradu. V imenu generalne direkcije rudnikov Slovenije je pozdravil plenum direktor tov. Ribič Lojze, ki je naglasil, da se mora delovni polet slovenskih rudnikov, ki se je stopnjeval zlasti v zadnjih mesecih drugega planskega leta še bolj stopnje-
vati, tako da bomo dosegati že v prvih mesecih dnevne planske naloge.
Izvrševanje investicijskih del ne sme biti ovira pri doseganju plana. Investicijska dela se morajo izvrševati točno in po planu. Slovenski rudniki so meseca januarja dosegli pla» z 98*/». Plana pa ne dosegajo rudniki Kočevje, Hrastnik ifi Zagorje. Poudaril je važnost pravilnega sodelovanja s strokovnjaki, katerim je treba d^iti vse priznanje, na drugi strani pa je grajati tiste, ki še stojijo ob strani. Letošnji plan je težak, s skupnimi napori pa ga bomo dosegli. Je pa letos naš plan toliko lažji, ker imamo pred seboj jasno perspektivo, ker vemo, s kom lahko računamo in ker se ne bomo zanašali na nikogar drugega.
Članica IO Republiškega odbora rudarjev Slovenije Gričar Rezika je govorila o delu žena. Mi vsi vemo, da je ogromno število žena zaposlenih v rudarstvu, mnoge so si pridobile celo častni naslov udarnice. Predlagala je plenumu, da sindikalni funkcionarji posvetijo vso pažnjo ženam delavkam pri izgradnji socializma. 2enam je treba nuditi vso možnost, da se bodo lahko udejstvovale pri delu, zato naj sindikalne organizacije mislijo na domove igre m dela ter na ustanavljanje otroških jasli.
V	popoldanskem nadaljevanju plenuma je govoril član Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije tov. Bore. Nakazal je naloge za bodoče delo ter poudaril zlasti vprašanje zaščite dela in usposabljanje novih kadrov.
V	zadnji točki dnevnega reda so bili po temeljitem pretresu sprejeti naslednji sklepi za izboljšanje dela in za okrepitev sindikalne organizacije.
Občni zbori sindikalnih podružnic naj bodo temeljito pripravljeni
Sindikalne podružnice trboveljskega okraja se podrobno pripravljajo na sindikalne volitve. Med drugimi so rudarske podružnice že izvedle volitve grupnih poverjenikov, z izvolitvijo pododborov pa bodo izvršene vse priprave za volitve novih upravnih odborov rudarskih podružnic. Tako je Izvedla občni zbor dne 20. I. 1949. sindikalna podružnica uslužbencev, zaposlenih v mestnih gostinskih podjetjih v Trbovljah. Udeležba je bila 99%. Poročilo o delu starega odbora ni bilo obširno, delno radi stalnega izmenjavanja kadra, delno pa zaradi nedelavnosti članov sindikata. V diskusiji, ki se je razvila po poročilu in referatu, so člani iznašali razne težkoče, katere Imajo v službi, dosti pa je bilo govora o odnosu gostov, ki so včasih zelo nerazumevajoči. Izvoljen je bil nov »dbor podružnice, vsi člani pa so si
Z uredbo vlade FLRJ (Uradni list FLRJ št. 111-911-48) se vrši od L—15. februarja 1949 popis živine, sadnega drevja in čebelnih panjev v celi Jugoslaviji. Za to gospodarsko akcijo so predprirave po vsej naši državi.
Namen tega popisa je, da dobimo s statistiko točne in realne podatke o živini, kar bo vsekakor velike važnosti za naše nadaljnje plansko gospodar stvo. Popis živine, ki bo od 1.—15. februarja 1949, mora dati jasno sliko o gibanju živine, o zdravstvenem stanju živine in o pridelku sadja, ker bodo le na ta način pravilno razdeljena razna zdravila za živino, galica za trto itd. Socialistične izgradnje si ne moremo zamisliti brez točnih in realnih popisov.
Predpriprave se vršijo v našem okraju že od dneva, ko je izšla uredba zvezne vlade. Postavljena je sedemčlanska okrajna popisna komisija, ki Skrbi, da bo popis živine y našem
zadali važne sklepe. Posamezne gostilne bodo tekmovale med seboj, glede boljše postrežbe gostov in glede večje delovne discipline. Sprejeli so sklep, da se bodo 100% naročili na »Delavsko enotnost« in »Zasavskega udarnika«. Organizirali bodo študijski krožek ter ga 100% posečali. Pri prostovoljnem delu na gradbiščih bodo naredili 1.000 prostovoljnih ur. Skupno s podružnico gospodarskih podjetij bodo otvorili rdeči kotiček in ga opremili s šahi, časopisi in knjigami. Upravni odbor bo sestavil komisijo, ki bo kontrolirala izvedbo zadanih nalog. Občni zbor se je zaključil z obljubo vseh članov, da bodo skrbeli za izvedbo vseh zadanih nalog in da bodo dovedli podružnico na ono višino, katero mora imeti podružnica, ki je v službi ljudstva.
okraju brezhibno izveden.' Popis Izvajajo osnovni forumi, t. j. KLO-ji s svojimi popisovalci, za ves popis na KLO-jih pa odgovarjajo krajevne popisne komisije. Krajevne popisne komisije so postavljene že po vseh KLO-jih, prav tako pa so tudi odrejeni popisovalci. Krajevne popisne komisije, ki odgovarjajo za svoje popisne teritorije so se že večkrat sestale in skupno študirale snov za popis živine. Okrajna popisna komisija je napravila instruk-torske konference za popisovalce v Trbovljah in Radečah, kjer so se popisovalci usposobili za popis. Pr! terenski kontroli, katero je vršila okrajna popisna komisija dne 20., 22. in 23. februarja 1949, je bilo ugotovljenih precej pomanjkljivosti, ki jih bo treba pravočasno odpraviti, da bo popis brezhibno urejen. Nekateri KLO-ji ne vzamejo dovolj resno take važne gospodarske akcije. Najbolj resno so zagrabili stvar odnosno z vso resnostjo
izdelujejo pomožne spiske po gospodarskih kategorijah KLO Zagorje, Hrastnik in Zidani most. Malomarne odnose in premalo čuta odgovornosti pa imajo KLO-ji Turje, Dole pri Litiji in St. Lambert. Opozarjamo na nekatere najznačilnejše stvari, pri katerih je na terenu največ nejasnosti.
L Vprašanje po gospodarskih kategorijah v popisne pole se vrši po skupni površini — ne pa obdelovalni.
2.	Treba je strogo ločiti, kaj spada v kategorijo kmetovalci brez lastne zemlje in kaj v kategorijo nekmetoval-ci. Kmetovalci brez lastne zemlje so taki, ki se v glavnem preživljajo iz kmetijstva, bodisi, da imajo kaj zemlje v zakupu, obenem pa pomagajo drugim gospodarjem, najčešče za plačilo v naravi. Nekmetovalci pa so tisti, ki imajo sicer zemljo ali tudi ne, pa se v glavnem preživljajo iz dohodka nekmetijskih zaposlitev. Pri teh je treba zabeležiti njih glavno zaposlitev po skupinah, kakor so bile odrejene pri zadnjem popisu prebivalstva, n. pr. delavec (industrijski, transportni, obrtni, kmetijski, ostali), obrtnik, trgovec, ribič, aktivni uslužbenec odn. nameščenec, upokojeni uslužbenec odn. nameščenec, svobodni poklic, privatnik, gospodinja. Pri nekmetovalcih, ki imajo zemljo, se mora izkazati površina m vse ostalo.
'1. Opozarjamo, da je treba popisati vsa privatna kmetijska gospodarstva, ki imajo nad 500 kv. m zemlje, če tudi nimajo živine, odn. sadnega drevja ali trt. V takem primeru zabeležimo v stolpce površino in družinske člane, v ostale pa vnesemo vodoravne črtice.
4. Opozarjamo krajevne popisne komisije na odbiranje kmetovalcev, ki jih zajame anketa.
Zaradi boljšega pregleda glede tega, kaj in kako je treba odbirati za anketo, glej sledeči pregled, s katerim dobro seznanite kontrolorje, ti pa popisovalce.
Kategorija gospodarstev:	Odbira se
za anketo
a) člani kmet. obdel. zadr. L, 21. itd.
b) priv. kmet. gosp. do 2 ha 2., 22.					»
č)	»	))	»	nad 2—5 ha 3., 23.	»
č)	»	)>	»	» 5—8 ha 4., 24.	»
d)	»	»	»	» 8-10 ha 3., 23.	»
e)	»		»	» 10-15 ha 2., 22.	»
Predpriprave za popis živine v okraju Trbovlje
f)	»	»	»	»	15 ha L, 21. »
g)	kmetovalci brez lastne
zemlje	1., 21. »
h) nekmetovalci	1., 21. »
i) kmet. obdelovalne in	
kmetijske zadruge	vse
j) drž. kmet. posestva	
v resoru kmet. min.	vsa
k) druge drž. ustanove in	
družb, organizacije	vse
Ako so n. pr. v kategoriji, v kateri odbiramo za anketo vsako 4., 24. itd. samo 3 gospodarstva — za anketo ni kaj odbrati. Ako je n. pr. v kategoriji privatnih kmet. gospodarstev nad 2 do 5 ha skupne površine, vsega 35 gospodarstev, tedaj odberemo 3., 23. in 33, (23 + 10) gospodarstvo. Ce pa bi tu bilo samo 32 gospodarstev <23 + 9 = 32), odberemo samo 3, in 23. gospodarstvo.
Opozarjamo krajevne popisne komisije, da nas loči od dneva začetka popisa le še par dni. Ker se bodo še med popisom pojavljali najrazličnejši problemi, svetujemo našim krajevnim popisnim komisijam, da v takem primeru takoj vprašajo za svet okrajno popisno komisijo. Le z resnostjo in pa z vestnim delom, bo omogočil popis pravilno orientacijo našega planskega gospodarstva.
Okrajna popisna komisija.
Občni zbar kmetijske zadruge
V nedeljo dne 16. januarja 1949 se je vršil v prostorih osnovne šole v Trbovljah II. občni zbor kmetijske zadruge v Trbovljah. Iz udeležbe je razvidno, da zadrugarstvo na trboveljskem sektorju še ni na tisti višini, kot bi morali biti, upoštevajoč današnje naloge, ki se postavljajo pred kmetijstvo. Navzočih je bilo samo 42 članov, obveščenih pa je bilo okrog 100 članov.
Zboru je prisostvoval tudi delegat OLO v Trbovljah tov. Goršek Ernest, ki je podal političen referat v zvezi z reorganizacijo kmetijstva v 1. 1949, govoril pa je tudi o nalogah zadruge pri tem. Delegat Okrajne zveze kmetijskih zadrug tov. Serona Rudolf je v svojem referatu nakazal vse pomanjkljivosti zadružnega dela ter je nakazal, kako bi morala zadruga delati, če bi hotela zadostiti vsem nalogam, obenem pa je izrazil željo, da bi bodoči odbor odpravil te pomanjkljivosti.
Po kratkem razgovoru je bil izvoljen nov upravni odbor, čigar naloga bo odpraviti vse napake, ki so v zadrugi in za katere upamo, da jih bo tudi odpravil, saj so v odboru sami dobri, sposobni gospodarji, ki bodo uživali vso podporo ljudske oblasti, ki je dolžna posvečati pažnjo zadrugi in izpolnjevati želje zadrugarjev, da bi imeli tudi v Trbovljah, ki so znane po svojem dobrem zaledju, kmetijsko zadrugo, ki je enakovredna ostalim zadrugam.
Kje je ostala koruza za kontrahlrani krompir
Nesporno je, da se naša ljudska oblast trudi, da bi čimprej zadostila potrebam delovnega ljudstva po življenjskih potrebščinah. Ker je krompir važen artikel v naši prehrani, je 'izdala vlada z namenom, da se odkupi čim več krompirja, uredbo, na podlagi katere prejmejo kmetovalci, ki so kon-trahila krompir, ustrezno količino koruze, seveda proti plačilu.
Aktivisti so na podlagi omenjene uredbe uspeli ter je bilo vsled tega odkupljenega dosti več krompirja kot bi ga sicer bilo. Kmetje so v prepričanju, da dobijo koruzo za krompir, krompir radi oddajali.
Kakor so imeli aktivisti ob kontra-hiranju krompirja na terenu, sorazmerno lahko nalogo, tako jim je sedaj, po poteku treh mesecev, ko je bil krompir oddan, ta otežkočena, ker obljubljene koruze še ni v Trbovljah, dočim čujemo, da je po drugih krajih ^ že bila ter so jo kmetje že prejeli. Ni nam znano, kje je krivda, dejstvo pa je, da ni nekje nekaj v redu, vsled česar bi bilo umestno, da se organi, ki so za to postavljeni, za stvar mulo pozanimajo.
Število naročnikov na Prešernovo knjižnico bodo dvignili na 2500
Ob zasedanju okrajnega Ljudsko-prcsvetnega sveta v Trbovljah
V	nedeljo 23. t. m. je Imel po enem letu Okrajni Ljudskoprosvetni svet svojo plenarno sejo, na katero so bili povabljeni poleg članov plenuma tudi vsi ostali ljudskoprosvetni delavci. Plenarne seje so se udeležili delegati iz 13 KLO-jev oz. ljudskoprosvetnih svetov oz. SKUD-ov, obsojanja vreden pa •je primer, da ni bilo Zagorje zastopano niti z enim delegatom, kar le še podčrtava dejstvo, da v vsem minulem letu tolikšen delavski center, ki je vložil toliko truda za dosego plana, ni ■toril ničesar na kulturnoprosvetnem področju.
Zasedanje plenuma je otvoril poverjenik za prosveto tov. Ferluga Ferdo, ki je uvodoma pozdravil delegata Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije tov. Borisa Mišja, nato pa je nanizal nekaj tipičnih napak v ljud-skoprosvetnem delu, ki jih kljub prizadevanju ni bilo mogoče odstraniti. Poudaril je, da smo imeli v naših rudarjih lep vzgled, kako je treba delati, da se doseže plan, prosvetni delavci pa so se od njih naučili le prav malo, vsled česar jim tudi pi uspelo, da bi dosegli plan, ki so si ga zadali. Omenili je kongrese, ki so za nami in ki nam dajejo bogato snov za nadaljnje delo, nadalje se je dotaknil vaških Izobraževalnih tečajev, delovanja ljudskih univerz in kulturnoumetniških skupin, nakar je podal referent za ljudsko prosveto tov. Trinkaus Vinko politično poročilo in politični pregled dela v okraju.
Tudi on je kritiziral mrtvilo, ki vlada ponekod po centrih in podeželju ob času, ko se vrši razredna borba in diferenciacija na vasi. Nakazal je potrebo ustanavljanja kulturnih društev z voljenimi odbori na naših vaseh, s katerimi bomo razbremenili OF in v katere bomo pritegnili predvsem borce za hektarski donos in one, ki so in še danes največ doprinašajo k skupnosti in ji največ dajejo.
Pri izobraževalnih tečajih so prišle na dan napake, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Na Dolah pri Litiji je zakrivil neuspeh tečajev prevnet predavatelj s svojimi delno zgrešenimi nazori. V St. Juriju so zajeli samo mladino, drugod se bore še z začetnimi težavami, dočim v Razborju, Cemše-niku in Čečah tečaji zadovoljivo delujejo.
V	kulturnoprosvetno delo je treba vnesti načrtnost. Nekateri so mnenja, da prosvetnega dela ni mogoče planirati, izkušnja pa je pokazala, da je možno planiranje tudi na tem sektorju dela, in da bo moralo vsako društvo nujno planirati svoje delo, če hočemo, da bodo tudi okrajni plani realni.
V	delovnem poročilu, ki ga je podal referent za prosveto tov. Rak Milko, je zajel večino dela, opravljenega v
minulem letu, tako po centrih, kot po podeželju, nakazal napake in uspehe, končno pa naznačil naloge, ki jih bo treba izvršiti do zasedanja II. kongresa Ljudske prosvete Slovenije. Težišče poročila je bilo v navodilih za ustanavljanje novih kulturnih društev, na ustanovitvi okrajnega kulturnega centra, v lcaterem bo pričela delovati okrajna knjižnica že v Prešernovem tednu, v organizaciji raznih tečajev, kategorizaciji gledaliških skupin itd., kar je bilo ob zaključku plenuma zajeto v konkretne sklepe.
Po obeh referatih se je razvila diskusija v kateri so podali diskutanti iz vseh prisotnih SKUD-ov in LPS-ov pregled dela v svojem območju, premalo pa se je razgibala diskusija v politično-ideološko smer in v nakazovanje problemov, ki se porajajo na terenu in ki ovirajo prodiranje nove miselnosti na naše podeželje. Vaške izobraževalne tečaje je omenilo le nekaj diskutantov, nobeden izmed njih pa ni nakazal dobrih oz. slabih prijemov, ki bi naj služili kot vodilo pri delu v obstoječih in ustanavljanju novih tečajev.
Po diskusiji je opozoril tov. Mišja navzoče, da vidijo celotnd prosvetno delo predvsem v številu prireditev, ne vidijo pa nalog ljudske prosvete. Današnji kulturnoprosvetni delavci bi morali imeti pred očmi napore za dosego petletke in za zgraditev socializma, izboljšanje življenjskega standarda ne samo v materialnem pogledu, temveč tudi v dvigu kulture in to socialistične kulture. Ljudskoprosvetni sveti niso nekaj, kar bi lahko odtrgali od ostalega dnevnega dogajanja, marveč so eno izmed sredstev za preobra-ževanje našega življenja.
Kulturnoumetniške prireditve so le odraz dela, popularizacija vsebine našega novega življenja. Na delo ljudske prosvete je treba gledati s širšega stališča. S prepričevanjem, vzgajanjem in preobraže vanjem kulturnoprosvetnih skupin bi dosegli potrebno širino in globino delovanja. O ljudskih univerzah, popularizatorjih ljudske tehnike in vprašanjih s področja poljudne znanosti ni bilo v diskusiji nobenega govora, prav tako pa so se diskutanti premalo zadržali pri vaških izobraževalnih tečajih, s katerimi želimo preobraziti našega kmeta v naprednega socialističnega kmetovalca.
Tudi prireditve so važen člen v kulturnoprosvetnem delu. važno pa je dejstvo, če se pri vsaki prireditvi zavedamo, koliko smo uspeli s prireditvijo prevzgojiti naše ljudstvo.
Po zaključnih izvajanjih delegata lO LPS so bile volitve v okrajni plenum ljudske prosvete, ki se je moral zaradi večjih nalog močno razširiti. Izvo-I tenih je bilo 34 predlaganih, ki bodo
jamstvo za poživitev dela in za pie-našanje navodil ožjega odbora v vsi predele okraja. Končno je predlaga referent za prosveto 8 sklepov, ki na bi jih plenum sprejel. Sklepi so bi h sprejeti soglasno: Glase se:
1.	Vse ljudskoprosvetne svete, ki imajo pogoje za ustanovitev kulturno prosvetnih, umetniških društev z voljenimi odbori, bomo reorganizirali, vse ostale LPS-e pa bomo utrdili. Do II. kongresa Ljudske prosvete Slovenije bomo pripravili vse potrebno za udeležbo novoustanovljenih društev na kongresu.
2.	Tekmovanje med vaškimi izobraževalnimi tečaji bomo dvignili tako po udeležbi, kot po vsebini dela, ob Prešernovem tednu pa bomo pregledali prve usuehe.
3.	Zgradili bomo Okrajni kulturni center, katerega prvi člen bo okrajna knjižnica,
4.	Oigamzirali bomo režiserski knjižničarski in pevovodski tečaj v okrajem merilu s prilagoditvijo podeželja .n s posebnim ozirom na dvig novih .mid rov
3.	Za kategorizacijo gledaliških sku-jin bomo tudi v našem okraju uvedli ..ulletno tekmovanje
tt. Oživili bomo nase ljudske univerze in z njimi popularizirali znanstvene probleme in ljudsko tehniko obenem pa bomo spremljali vse politične dogodke, ki se dnevno porajajo
7.	Praznovali bomo lOOletnico smrti rranceta Prešerna s kvalitetnimi proslavami in s poglobitvijo v probleme socialistične kulture.
8.	Število naročnikov Prešernove
knjižnice bomo dvignili na 2500, s tem pa prispevali svoj delež k uresničitvi plana, dvigniti število na 100.000 naročnikov v Sloveniji.	R. M.
Proslavili smo 25. obletnico Leninove smrti
Poleg številnih proslav, katere so se izvršile po obratih in kolektivih trbo veljskega okraja, kjer so govorniki poudarjali pomen in delo velikega učitelja marksizma in leninizma, so se izvršile svečane akademije v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah. V pe tek zvečer dne 21. januarja se je vršila proslava v Delavskem domu v Trbovljah, kjer se je zbralo številni • občinstvo, da častno proslavi 25 obletnico smrti V. 1. Lenina. Dvorana je bila svečano okrašena z zelenjem in zastavami in Leninovimi izreki Internacionali, ki jo je zaigrala rudniška godba, je sledil govor o življenju in delu Lenina, katerega je podal tovariš Trinkavs Vinko. Pevsko društvo »Zarja« pa je zapelo dve pesmi. Prav lepo so uspehe proslave v Hrastniku in Zagorju, kjer se je prebivalstvi številno udeležilo proslav Lenina
LENINOVA PROSLAVA V HRASTNIKU
Hrastniško delovno ljudstvo Je dne 20. t. m. dostojno počastilo 25 letnico smrti Vladimirja lljiča Lenina V pri-
merno okrašeni dvorani Doma kulture, ki je bila domala polna, se je' vlršila spominska svečanost. Po uvodnih besedah sekretarja rudniškega Korhileta Kreže Franca, je godba zaigrala Internacionalo nakar je predsednik KLO tov. Brun Franc imel slavnostni govor. Za tem je nastopil moški pevski zbor SKU.D-a Aleš Kapla, ki je zapel tri borbene pesmi, pionirji in pionirke hrastniške sedemletke pa so prav prisrčno izvajali »Razgovor o Leninu«, najprej v slovenščini in nato v ruskem jeziku. Proslava je bila zaključeno z igranjem himne »Hej Slovani«, zbrano ljudstvo pa se je nato razšlo na svoje domove z zavestjo, da je skromno, a dostojno počastilo spomin nesmrtnega L-enina — tvorca lepše bodočnosti delovnega ljudstva vsega sveta.
Vrh.
Mi si že poravnal naročnino
Film „Na svoji zemlji44 je gledalo v trboveljskem okraju preko 13.000 obiskovalcev
Prvi slovenski film »Na svoji zemlji« je vzbudil veliko zanimanje v revirjih. Film se je že Igral v Zagorju Hrastniku in Trbovljah Samo v Trbovljah si je tilm ogledalo preko 8.000 obiskovalcev, vkljub temu. da se jc film igral samo šest dni In si ga niso mogli vsi ogledati Na deloviščih, na cesti, v lokalih, povsod so se pogovarjali o prvem slovenskem filmu, tisti, ki poprej ni nikoli hodil v kino si je sedaj hotel ogledati ta film Veliko zanimanje je bilo tudi v Hrastniku, kjer pa se je igral film samo dva dni, ogledalo si ga je preko 1500 obi-
skovalcev. V Zagorju pa je film gledalo preko 3500 obiskovalcev. Zelja vseh je, da se film v revirje še povrne. Preko 13.000 obiskovalcev si je oglt ialo lepoto prvega slovenskega filma, ltl je veren odraz borbe primorskega ljudstva v NOB.
Prve dni februarja bodo film igrali v Radečah. Ze sedaj je veliko zanimanje zanj. Okoliški odbori OF, pripravljajo masovni obisk za ogled tega filma. Tako organizira OF Vrhovo in v Svibnem množično udeležbo ter so že najavili za vsak kraj po 100 obiskovalcev.
Volavšek-Trinkaus:
Zmagal je Tone
Predno je stopil v-pisarno k personalnemu referentu, je še enkrat dodobra premislil, ali bi šel v rudnik, ali ne. Spomnil se je zadnjega sestanka v Armiji. Bili so že vsi zbrani, ko je prišel v sobo komisar. Imel je kratek govor. »Industrija vas čaka! Tudi vi se morate vključiti v plan, v industrijo. Sli boste v rudnike ...«
»Pa je premog tudi industrija?« je Prekinil komisarja Jovo. »Seveda«, tnu je ta odgovoril. »Srce naše industrije je! Brez njega si naše industrije niti zamisliti ne moremo ...«
»Jaz, tovariš, obljubljam, da bom po odpustu šel na delo v rudnik,« je dejal Tone.
»Jaz tudi, če je tako.«
»In jaz!«
Precej se jih je obvezalo! Tone Je razmišljal; »Ali bodo odšli vsi v rudnik, kot so se obvezali? Težko, toda jaz grem,« je odločil in potrkal na vrata. Malo je še dvomil, če bo zmogel, kar je tudi povedal personalnemu.
»Ti, da ne boš zmogel? Se starejši in šibkejši zdržijo. Pa še kako pridni so. Tudi udarniki so med njemi, Ti oa močan kot dren ...«
»Grem!« je vesel vzkliknil Tone.
Personalni mu je segel v roko: »To sem tudi pričakoval od tebe.« To je moška beseda, mu je dejal in povedal, kam mora še iti, da bo dokončno sprejet na delo v rudniku.
Spotoma je srečal Jožeta, s katerim sta skupaj služila vojake. »Ali greš tudi ti na delo v rudnik?«
»Kaj misliš, da sem neumen. Bodi vendar pameten. Nikar ne rini pod zemljo. Tam jc garanje doma, pa samo devetdeset dinarjev boš imel na šiht. Jaz že ne grem,« mu je govoril Jože. »Grem drugam, ven iz te kotline. Delal bom na svežem zraku, pa tudi bolje bom zaslužil.«
Začudile so ga njegove besede. Torej ga Armija ni prekvasila. Ne čuti z nami. Bo že še začutil. »Ze veš.« je rekel Jožetu. »Jaz bom svojo obljubo držal. Plačali mi bodo, kolikor bom pač zaslužil. Ce ne bom več zaslužil. bom pač samo devetdeset dinarjev dobil.«
Pustil je Jožeta na cesti in odšel k zdravniku na pregled
Zamišljen je korakal Tone s svetilko v roki po temnem podkopaneni rovu. Pred njim je stopal starejši rudar s sekiro na rami. Došla jih je druga skupina. Ti so živahno govorili. Nekdo iz gruče je dejal: »Se malo bomo stisnili, pa bo konec leta Potem se bomo pa kmalu oddahnili.«
»Kar misli si,« ga je prekini! drugi. »Ali nas ni letos izučilo, da moramo že takoj v začetku stisniti če hočemo kaj doseči. Zato ker smo se to leto v začetku oddihavali. nam gre sedaj hudičevo za nohte.«
Cim globlje je stopal, teni bolj zamišljen je postajal Zunaj sončno jutro, tu pa takšna tema. Butnil je z glavo v stropnik, da se mu je zameglilo pred očmi
»Ali ni na pravem mestu?« ga je vprašal prednji rudar.
»Kdo?«
»E stropnik! Hotel si ga nekaj premikati!«
Ostali so se zasmejali. Tone pa se je sklonil in sklonjen nadaljeval pot.
Po lestvi sta se spustila globlje v
rov.
»Previdno stopaj,« ga je opomnil rudar »Pazi, da ti ne zdrsne, tu je precej globoko. Skoraj 30 metrov bo.«
Začela sta z delom. Izmenjavala sta od zemeljskega pritiska polomljene podpornike. Kopač je bil napram Tonetu redkobeseden. Zato ga tudi ni mnogo vpraševal, čeprav ga je vse, kar je videl, silno zanimalo, f.akla-dal je z veliko lopato, kateri je kopač dejal »as«, da je njegov tovariš lahko izmenjaval stropnike. Plaho se je oziral okoli sebe in se zdrznil ob vsa-kpm škripanju. Jaka. kakor je bilo kopaču ime. je opazil njegovo plahost, zalo mu je dejal: »Nikar se ne plaši. Tu vedno škriplje, kakor v stiskalnici, prevelik pritisk, pa škriplje. S? boš že privadil. Jaz sem se temu tako privadil. da mi je dolg čas, če ne škriplje. Kljub škripanju vem, da je vse v redu.«
Pomirjen je po teh besedal delal naprej. Sam ni vedel kdaj mu je pre tekel šiht. »Tu gre pa naglo! Misli/ sem, da ga je šele polovica!« je dejal, ko mu je Jaka velel, naj posprav* orodje.	(Se nadaljuje.).
Glas naših čiiaieiiev
Na tečajih za poročevalce KLO, dobivajo predstav-nlki ljudstva smernice za svoje delo
Okrajni ljudski odbor v Trbovljah je organiziral s ciljem, da bi se delo Krajevnih ljudskih odborov čim bolj izboljšalo ter, da bi se poročevalci seznanili s svojimi nalogami, po načrtu predsedstva Vlade LRS, sekretariata za koordinacijo lokalne uprave, tečaje za poročevalce KLO.
Tečaji so se pričeli v mesecu decembru na okrajnem posestvu v Ma-rija-Sirju, sprva za kmetijske poročevalce, nato pa za poročevalce za delo KLO. Med odborniki KLO je vladalo veliko zanimanje za poset tečajev. Ker pa prostor na Marija-Sirju ni bil primeren, je bil po sklepu OiO tečaj prenesen v Trbovlje. Do sedaj so bili zaključeni tečaji za kmetijske poročevalce, tečaj za poročevalce za delo na KLO in tečaj za finančne poročevalce. Na Marija-Sirju se je zaključil tečaj finančnih poročevalcev, katerega je posečalo 19 tečajnikov iz 25 KLO-jev. Tečaj se je zaključil 9. januarja. Na tečaju so se tečajniki seznanili z vsemi nalogami s področja financ. Poleg predavanj so imeli študijske krožke, kjer so obravnavali tekoče politične zadeve. Obširna diskusija v teh krožkih pa je bila dokaz, da so tečajniki z velikim zanimanjem sodelovali. Odnosi med tečajniki so bili prav prisrčni ter je v tečaju vladal res pravi tovariški odnos.
Drugi tečaj za poročevalce za delo na KLO-jih pa je bil po vsebini in značaju poudarjen s predavanji o politični ekonomiji. Tečaj je bil z uspehom zaključen. Sedaj se vrši tečaj za poročevalce na sektorju komunalnega gospodarstva. Vršijo se redna predavanja z večerno diskusijo. Tem tečajem bodo sledili še drugi tečaji, tako da se bodo vsi odborniki seznanili z nalogami, vsak na svojem področju dela, za katerega odgovarja v odboru.
Nekaj o objektivni kritiki
Na podlagi dejstva, da je v Trbovljah malo gostiln, je mestni ljudski odbor odprl novo gostilno pri Pravdiču, kjer so prostori prav primerni za gostilno. To se je zgodilo iz razlogov, da se odpravi kritika gostov, ki je bila dostikrat opravičena. Ne razumemo pa sedaj, da se pojavljajo še vedno enake kritike. Prostori so pri Kol-beznu skorajda vedno polni, tako da imajo uslužbenci dovolj dela, če hočejo vse izvršiti. Res je, da se s strani uslužbencev dogajajo napake, res pa je tudi, da zagreše mnogo napak gostje. Pri Pravdiču so prostori večji, pa so neizkoriščeni vkljub temu, da imajo gostje isto postrežbo kakor pri Kolbeznu. Ob takih ugotovitvah so seveda kritike neopravičene, kritikom pa predlagamo, da se poslužijo tudi gostilne pri Pravdiču, kjer bodo s postrežbo ravno tako zadovoljni, na dlani pa je, da se vsem gostom naenkrat ne more postreči.	M. Z.
Boks
ŽELEZNIČAR — RUDAR (Trbovlje) il:7
V	soboto zvečer je bil v dvorani Poleta prijateljski boksarski dvoboj med ekipama domačega Železničarja in Rudarja iz Trbovelj. Domači boksa-či so izvojevali zasluženo zmago, ker so imeli v posameznih kategorijah tehnično boljše boksače, ki so v kratkem času pod vodstvom trenerja Rehbergerja ogromno napredovali. Dvorana Poleta je bila do zadnjega kotička napolnjena s približno 1500 gledalci, kar je ponoven dokaz, da je boks zelo priljubljena športna panoga v Mariboru. V posameznih kategorijah so bili doseženi naslednji rezultati:
Mušja kat. Sest kg lažjemu in dosti mlajšemu Kajzerju je uspelo se boriti s slovenskim prvakom Boruše-kom neodločeno.
Bantam kat. Hadžia je izgubil s Caksom po točkah predvsem zaradi nedopustnih udarcev.
Pero-lahka kat. Jezernik, toplo pozdravljen od gledalcev, je že v 20. sekundi premagal Bukovlja s ko in izenačil rezultat 3 :3.
V	isti kategoriji je uspelo Ramenskemu svojega partnerja Lavšeka v IX. kolu premagati s ko.
Lahka kat. Hrastnik je po lepi borbi premagal Tišlerja po točkah. Prav tako je Vohl premagal po točkah v isti kategoriji Mlakarja.
Velter kat. Šuster in Sefer sta pokazala najlepšo borbo večera, ki se je končala neodločno.
Srednja kat. Pinterič in Mar-dramski odsek ter pripravljajo za za- tinčič sta pokazala najslabšo borbo ključek tečaja kulturno prireditev. Tako se poleg usposabljanja v kmetijstvu spoznavajo tudi z delom na kulturno-prosvetnem polju ter s svojim delom dokazujejo, da so res med najboljšimi.
Kmetijsko izobraževalni tečaj v št. Juriju pod Kumom je najboljši
Kmetijsko izobraževalni tečaj v St. Juriju pod Kumom, ki se je začel 31. decembra preteklega leta, uspešno vrši svoje delo. Vodstvo tečaja je znalo zaktivizirati prebivalstvo. Udeležba je izmed vseh tečajev na območju trboveljskega okraja, najboljša. Napaka je edino v tem, da se tečaja udeležuje samo mladina v starosti pod 25 let. Tečaj obiskuje 61 udeležencev, med njimi 20 moške in 41 ženske mladine. Vodstvo tečaja je sklenilo skupno s Frontno organizacijo, da bo v prihodnji tečaj pritegnilo čimveč starejših kmetovalcev. Poleg vseh predmetov, ki jih predvideva učni načrt za kmetijsko izobraževalne tečaje, so vključili tudi gospodinjstvo kot predmet. Tečajniki so si izvolili svoj odbor, ki ga sestav-ljajo predsednik, tajnik, propagandist In referent za dopisništvo. Z velikim zanimanjem posečajo tečaj. Med tečajniki in predavatelji pa vlada pravilen odnos, kar dokazujejo vidni uspehi. Poleg zanimanja za snov, ki se predava, so si pa postavili še fiz-kulturni ved, ki šteje 28 mladincev In mladink ter je v sklopu SSD Proletarca iz Zagorja. Osnovali so si tudi
Maj posamezni KOL-ji še niso pobrali davčnih zaostankov
Stopili smo v novo leto borbe za zgraditev boljše bodočnosti delovnega ljudstva in istočasno napravili obračun dela za preteklo leto. Pri tem ugotavljamo, da je še mnogo obveznosti, ki niso izpolnjene. Dolžnost dobrega državljana je, da vse kar od njega država zahteva, v interesu skupnosti tudi da. Med take obveznosti spada tudi plačevanje dohodnine, katero odmerjajo krajevne davčpe komisije. —
Medtem, ko delovno ljudstvo izpolnjuje svoje obveznosti, pa konstatira-mo, da prav izkoriščevalski elementi, ki vsepovsod sabotirajo ukrepe ljudske oblasti, tudi davkov nočejo plačevati in s tem v zvezi v posameznih krajih kvarijo celotno sliko davčnih vplačil. Nezadovoljivega stanja glede davčnih plačil pri posameznih KLO-jih pa so v veliki meri krivi tudi odgovorni faktorji v teh krajih, ki se ne zanimajo dovolj za davčno politiko. KLO-ji, ki so znali pravilno organizirati plačevanje zaostankov in kjer izvajajo potrebne ukrepe, da bi bili vsi zaostanki pravočasno poravnani, so imeli dobre uspehe, je pa še gotovo število KLO-jev, ki imajo slabo evidenco in so temu primerno tudi uspehi pri izterjavi zaostankov. Med najslabšimi KLO-ji, ki niso znali prav pristopiti k izterjavi zaostankov in imajo še precej zaostankov, so Trbovlje, Sv. Juri) pod Kumom, Dole pri Litiji in Radeče.
Dolžnost vseh KLO-jev je, poskrbeti s pomočjo prepričevanja političnega aktiva svojega kraja na masovnih sestankih, da bodo vsi zaostanki v najkrajšem času poravnani, prvenstveno pa prisiliti zaostankarje — špekulante, ki se branijo izpolniti dolžnost do države, da to brezpogojno store. Ce pa tega ne bi hoteli, naj občutijo, da ljudska oblast ne more in ne sme imeti obzira do njih.
Poverjeništvo za finance OLO Trbovlje
' OBJAVA
Poverjeništvo za finance OLO Trbovlje poziva, da vsa zadružna, državna, privatna podjetja in obrtniki vložijo do 31. jan. 1949 letne obračune (prijave) davka na promet proizvodov za leto 1948.
^'izkultura in šport
dvoboja, ki je sličila vsemu drugemu prej kot pa boksu.
Poltežka kat. V tej skupini sta nastopila Engelbert (Zel.) in Habjan. Prvi je bil zaradi udarca sodniku
V nedeljo ob 14.30 na stadionu SŠD Rudar prijateljska nogometna tekma
6D MLADOST (Zagreb) s SŠD RUDAR s predtekmo
diskvalificiran, ter je bil mnogo slabši Habjan proglašen za zmagovalca in s tem je bil dosežen končni rezultat 11 :7.
ŠAH
Marljivi šahisti
Dijaki trboveljske gimnazije so porabili dan v semestralnih počitnicah za šahovske turnirje. Organizirali so medrazredni brzopotezni turnir in pionirsko brzopotezno prvenstvo. Dokazali so velik razvoj šaha in se udeležili v rekordnem številu — skoraj 100 šahistov.
V	razrednem turnirju je presenetil
7.	razred, ki je premagal 6. razred, svojega najhujšega dosedanjega konkurenta in obenem zmagal na turnirju. Na drugem mestu je 5. razred, tretji so pionirji, četrti je 6. razred, peli
8.	razred in zadnji 4. razred.
V	pionirskem izločilnem turnirju pa je zmagal Turk M.
Mladinsko šahovsko prvenstvo Trbovelj
V	petek so igrali mladinci 3.
4.	kolo.
Gomboc je z lepo igro premagal Klančarja. Turk J. je uporabil proti Plevčaku kraljevi gambit. Plevčak se je pred izgubo dame vdal. Hodej je zmagal nad Jerebom. Turk M. je v italijanski partiji odvzel Drobežu dragocene pol točke. Zmagal je še Jelen. Partija Jazbec ml. : Kavbac je bila odložena.
4. kolo
Gomboc je igral z Jelenom. Jelen je osvojil dva kmeta in prešel v končnico. Svoje premoči pa ni znal realizirati in pozneje se je moral celo vdati. Jazbec ml. je igral s Turkom J. priljubljen damski gambit. Po začetni prednosti belega je prešel črni v močan napad in zmagal. Doseženi so bili še sledeči rezultati: Drobež : Klančar 1 : 0, Turk M. : Jereb 1 : 0, Garmoš : Plevčak 0 : 1. Odložena pa je bila partija Kavbac : Hodej.
Stanje po četretm kolu je naslednje:
Gomboc, Turk J. 4, Drobež 3, Kastelic 3, Hodej 2 (1), Turk M. 1 (1), Kavbac 1 (2), Jazbec, Plevčak 1 (1), Jereb, Jelen 1, Klančar 0 (1), Garmoš 0.
Šah v revirjih
Šahovsko življenje je v Trbovljah močno razvito o čemer nam pričajo številne šahovske prireditve, ki se vršijo. V mesecu decembru se je vršil redni mesečni brzoturnir, katerega se je udeležilo 10 igralcev. Zmagal je Rugelj s 7 točke. Vodilni šahisti so odigrali več simultank. Tovariš Rugelj je odigral dve in sicer proti mladini trboveljske gimnazije na 25 deskah. Dobil je 20 partij, 2 izgubil, 3 pa remiziral. Proti aktivu separacije je dobil 6 partij, 3 pa je izgubil. Tudi tovariš Taušič je odigral dve simultanki, prvo proti aktivu elektrarne na 15 deskah, kjer 11 partij dobil, 3 izgubil in 1 remiziral. Proti aktivu zunanjega obrata pa jih je dobil 8, 1 izgubil in 1 remiziral.
Zelo aktivna je gimnazijska mladina. Za mladinsko prvenstvo v šahu, ki se vrši v Mariboru, se je vršil v mesecu decembru izločilni turnir za bivše celjsko okrožje, na katerem je trbo-veljčan Drobež zasedel 2. mesto in se na ta način plasiral za mladinsko prvenstvo Slovenije. Trboveljčan Drobež igra tudi na turnirju v Mariboru uspešno. Trenutno je po 8-kolu z dne 24. januarja na tretjem mestu skupno z Njegovanom s 5>/s točke, vodila pa Podkrajšek in Roblek.
Po desetem kolu vodi Podkrajšek z 8 točkami. Drobež je na petem mestu s 6 točkami.
Šahovsko življenje v trboveljskem okraju, se bo brez dvoma še bolj poživelo, ko bo osnovan okrajni šahovski odbor, ki bo imel pregled čez celotno šahovsko delovanje v okraju.
Kino Trbovlje
predvaja sovjetski film
„SIN JA POTA«
Predstave v nedeljo in ponedeljek
Zaradi fizkulturne akademije odpadeta predstavi v soboto.
UPRAVA.
Ali že veste
da pošilja OLO Trbolje še vedno dopise, opremljene s kuvertami »Land-rat des Kreises Trifail«;
da imajo v poslovalnici okrajnega magazina Radeče še bloke z napisom »Hebst Edvard, Gemischtvvahrenhand-lung«;
da, če hočeš privatno govoriti z osebo, ki stanuje v papirniškem stanovanju, se moraš javiti pri vratarju z osebno legitimacijo;
da so v okraju pripravljene tri smučarske skakalnice za otvoritev, vendar prošnja za sneg dosedaj še ni bila uslišana;
da morajo v Zagorju gostovati z dramskimi uprizoritvami podeželska društva, ker v Zagorju je to vprašanje na mrtvi točki, baje se nekaj snuje, vendar prireditelji to drže v strogi tajnosti;
da v Hrastniku razdelitev vina z listki ne posluje prav dobro.
da je dosedanji sistem enkratnih nakaznic za vino imel to prednost, la so nekateri zelo »žejni« mesto teh listkov oddali listke za petrolej, drobovino itd., kar pri novih ni mogoče ...
da se je pri priložnostni kontroli kovčegov na kolodvoru v Trbovljah ugotovilo, da Trboveljčani, ki gredo na obiske na Dolenjsko zelo varčujejo z obutvijo, ker nosijo s seboj nove delovne čevlje ... pravijo ker v Trbovljah ne dobe kreme za Čevlje jih na Dolenjskem tu in tam namažejo z mastjo
Uredništvo Trbovlje . Uprava rudnika Trbovlje telefon 54 — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar