Leto UM
[Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
U redništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v sredo, dne 14. septembra 1938
DRUGA IZDAJA
Štev. 211
Cena 1.50 Din

VENEC
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03. 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cek. račun; Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Pamet in mirno kri
Česar se je balo toliko milijonov ljudi, ki trepetajo za mir na svetu, se ni zgodilo; vodja nemške države Hitler ni v svojem govoru 13. t. m. glede usode sudetskih Nemccv postavil Češkoslovaški in njenim prijateljem nobenega ultimatuma. Pametni ljudje, ki dobro vedo, da ni države in državnika na svetu, ki bi si upal zažgati plamenico vojske na svetu, so šli še bolj pomirjeni domov, in upati je, da so se oddahnile tudi plašne duše, ki jih je izvestni evropski tisk, ki dela iz ljudskih slabosti sijajne kupčije, zadnje čase do dobrega zbegal. Samo ene je Ilitlcr razočaral: tiste, ki so želeli iz njegovih ust besede, ki naj bi sprostila vojno vihro, katere si tako žele, da na ruševinah dosedanje družbe in omike doprinesejo svoj delež za svetovno revolucijo ...
Že prvi najneposrednejši in zato tudi najbolj resnici odgovarjajoči vtis FUkrerjevega govora na človeka, ki ni podlegel v sporu zaradi nemških državljanov češkoslovaške republike vplivu ne enega ne drugega tabora, je bil ta, da nihče, ki hoče vojsko, ne govori tako, kakor so govorili v Niirnbergu Gobbels, Goring in Hitler. Preden je zasedla nemška ,armada Avstrijo, so vsi trije molčali ko grob... Kdor količkaj pozna dušo, in je sledil vsemu razvoju sodobne mednarodne napetosti ter se spomni diplomatske zgodovine, je moral v Hitlerjevem širokem in donečem govoru spoznati prej umikanje, nego napad, in vse, kar v njem na prvi pogled izgleda ko pretnja, samopovzdigovanje in toga neuklonljivost, je kulisa, za katero je vodja nemškega rajha doprinesel žrtev za mir, ki mu jo jialaga tako položaj kakor lastna uvidevnost Nihče ne dvomi, da je nemški narod močan, da bi se v primeru vojne še bolj strnil in da bi se znal žrtvovati v jekleni disciplini do kraja, toda tudi tisti in ravno tisti Nemci, ki sedijo na najbolj odgovornih mestih za blagor države in vedo, kaj sc pravi vojska posebno še za nemški narod, ki si novo državo šele z ogromnimi napori gradi, so gotovo ohranili trezno pamet, ko so slišali voditelje pred množico v Niirnbergu navajati številke, slikati nepremagljive utrdbe in dvigati ljudskega duha z navedbami nemške sile, ki da je ne more podreti niti naval vsega sveta... Kdor misli udariti, se takih govorniških sredstev ne poslužuje, in zato gre popolna vera Goringu, ki je najbolj pretiraval, je pa tudi najbolj odkrit, ko je sredi najbojevitejšega patosa vz.kliknil, da noben narod na svetu ne želi miru tako goreče, kakor Nemčija, ki je od vojske najbolj trpela. Naj so bile besede v Niirnbergu še tako odločno in žal večkrat tudi v prccejšnem nasprotju s tistim taktom nasproti narodom in osebam, kakor je med državniki tudi v najbolj kritičnih trenutkih v navadi že več stoletij, vendar niso imele nobenega drugega namena, kakor tega, da sudetski Nemci dosežejo v borbi za narodno samovlado skrajno mejo tega. kar se da doseči, z moralno podporo vsega nemškega naroda. To je soglasno mnenje tudi vsega tistega svetovnega tiska, ki ni vdin.jan antifa-šistični fronti, in tako v Angliji kakor v Severni Ameriki so ga vsi listi, ki ne spadajo h kon-cemu Ljudske fronte, sprejeli kot znak, da je vojna nevarnost odstranjena, pa da je sporazumu med Čehi in Nemci zopet odprta prosta pot, čeprav so njegove oblike slejkoprej zavite v meglo in se je Hitler izrecno otrese! vsekakor malo prijetne dolžnosti, ki mu je bila naprtena, da bi on predlagal ali zahteval kakšno konkretno rešitev.
Tudi v Pragi so odgovorni voditelji in čini-telji razumeli stvar tako, čeprav morajo prav tu pa v Parizu čisto naravno pokazati največjo rezervo, da nc bi nasprotnik mislil, da so se ga ustrašili. Izkazalo se je, da je odločna pa miroljubna politika predsednika vlade dr. llodže bila prava, ki se, kakor je za pametne in poučene ljudi zadosti jasno povedal njegov »Ven-kov«, ni dal spraviti s tira od brezvestne gonje, ki so jo z moralno podporo vseh levih elementov v čelioslovakiji in izven nje uprizorili češki komunisti s tovarišem Gott\valdom, češkim Nemcem na čelu, ki je bliskal na poboje in pogro-me ter na preventivno vojno, točno tako. kakor se glasijo njegova navodila iz tiste diktatorske stolice, kjer pošiljajo po kostanj v žerjavico druge, sami pa se no upajo sprožiti vojske, čeprav bi jo goreče želeli... Kakor se je modTa politika predsednika češkoslovaške vlade znala do sedaj izogniti tiranju stvari do skrajnosti, ki bi lahko izzvala nevarno reakcijo, tako je upravičeno upati, da jo bo znal dovršiti do konca v pametni spravi, naj so zahteve Nemcev postavljene na šc tako skrajno točko. Du vodja nemškega rajha ni zahteval v imenu rajha samega plebiscita, kakor sc je splošno pričakovalo, ampak je sudetskim Nemcem samim prepustil konkretno obliko njihovih postulatov v več ali manj maksimalni meri v smislu neke samoodločitve, to je spričo tako zapletenega položaja in napetega ozračja že veliko, čeprav lahko rečemo, da se bodo prave težave šele začele, ko se bo treba na vsuk nami iz območja strastnih teženj skrajnega nacionalizma in žaljenih čustev spustiti nn tla praktičnega sporazuma v okviru dosegljivosti. In kdor ima na svoji strani tolike simpatijo vsega sveta in pomoč, kakor jo ima češkoslovaška republika, se mu ni treba bati, da nc bi znala njen poglavar in in njen vodja vlado najti kljub vsemu odporu nasprotne strani, načina rešitve, ki tudi ob najširši zadovoljitvi naravnih pra-
Po zgodovinskih govorih, Beneševem in Hitlerjevem
Vsa Evropa
v mrzlični napetosti
V sudetskih deželah obsedno stanje - Ultimat praški vladi - Vrata še niso zaprta - 400.000 ljudi čaka na praških ulicah razvoja dogodkov -11 mrtvih
Praga, 13. septembra. Tu prevladuje splošno prepričanje, (la ho kritični dan 15. oktober, ko se sestane kongres sudetskih Nemcev v Ustjih na Lahi. .(Ie se do tedaj ne doseže sporazum, bodo sudetski Nemci nedvomno na kongresu formalno zahtevali plebiscit.
Že po Hitlerjevem govoru je v številnih su-detsko-nemških krajih prišlo do živahnih manifestacij in odobravanja. Množice so sc zbirale po ulicah, prepevale nemško himno in v zborih vzklikalo: »Plebiscit! Plebiscit«
Praga, 13. sept. c. Reuter poroča iz Prage, da je vodstvo sudetske nemške stranke sklenilo izjaviti, da sedaj, ko je vlada proglasila obsedno stanje v osmih nemških okrajih, zanjo karlovarske osmere točke več ne veljajo ter da sedaj sudetska nemška stranka zahteva samo plebiscit.
Danes Kundt in Rosche nista prišla k Hodži, da bi se pogajanja nadaljevala, ampak sta odšla v Cheb, kjer sta takoj bila sprejeta pri Henleinu. Govore, da so vsi trije sklenili zahtevati plebiscit in da bo jutri Henlein sam šel k Benešu in zahteval plebiscit.
Rim, 13. septembra. »Popolo (li Roma« piše, da jc plebiscit edina možna pot k trajni in mirni ureditvi sudetskega vprašanja. Vsa Italija odobrava tozadevne nemške zahteve. Os Rim-Bcrlin je bolj kot kdaj trdna realnost. List pravi, da je bil Hitler miren in jasen.
Listi o Hitlerjevem govoru najbolj poudarjajo oni del, kjer jc Iiitler zahteval za sudetske Ncm-cc pravico do s a m o 0 d 1 o č b e. Govoreč o tej-stvari priohčuje »Giornale dTtalia« v svoji posebni izdaji Hitlerjev govor brez komentarja, zato pa pravi v naslovu, ki sega čez vso stran: Hitler zahteva plebiscit za tri in pol milijona sudetskih Nemccv.
Obsedno slanje
Praga, 13. septembra. AA. (ČTK) Ker je ponoči prišlo do neželenih spopadov, je vlada sklenila proglasiti v vseh kočljivih pokrajinah izredno stanje. Ta ukrep je začasno izdan že v tehle osmih pokrajinah: Cheb, Nojdek, Prosečnice, Liket, Kadan, Karlovi Vari.Falknot in Češki Krumbol. Vlada je pozvala prebivalstvo, naj ohrani mir. Za ohranitev miru zadoščajo organi javne varnosti.
Češkoslovaška vlada jc proglasila nagli sod v petih okrajih. Ta odlok češkoslovaške vlade jc bil objavljen tekom današnjega popoldneva po radiu. Nagli sod obsega kraje Heb, Midek, l'ri-sepnice, Lokek in Katan. V primeru potrebe sc bo razširil nagli sod tudi na druge okraje. Na temelju čl. 430. kaz. zakona jc bil v teh pokrajinah proglašen tudi preki sod. Za zločine javnega nasilja je predvidena smrtna kazen, ki se mora izvršiti dve uri po razglasitvi sodbe.
Na podlagi vladnega sklepa so prepovedani politični in nepolitični sestanki tako v zaprtih prostorih kakor pod milim nebom. Ta prepoved se nanaša tudi na sprevode in na vse podobne prireditve.
V zvezi z mednarodnim položajem je češkoslovaška vlada sklenila prepovedati izvoz raznega blaga, ki utegne priti v poštev za narodno obrambo. Med naštetimi predmeti so platno, usnje, bombaž, juta in izdelki iz železa, jekla itd. Ti ukrepi so čisto začasnega značaja in niso izšli v uradnem listu.
Berlin, 13. sept. c. Večerni listi že komentirajo dejstvo, da je češkoslovaška vlada proglasila obsedno stanje v osmih sudetskih okrajih.
»Nachtausgabe« objavlja celo stran: »Nasilje nad sudetskmi Nemci!«
Nocojšnja »Deutsche AUgemeine Zeitung« piše, da ČSR na Hitlerjev govor odgovarja s tremi mrtvimi sudetskimi Nemci in z novim nasiljem nad njimi.
Obsedno stanje še v dveh okrajih
Obsedno stanje je proglašeno šo v dveh pokrajinah in sice v Tachauvu in Domžalicah, južno od Mirijanskih Lažni. To obsedno stanje 'je bilo proglašeno šo prej, predenn je prispela v Prago nota stranke sudetskih Nemcev
Ultimat se konča z zahtevo, da se morajo te zahteve sudetskih Nemcev sprejeti in upo-staviti normalne razmere, v katerih sc lahko nadaljujejo pogajanja, v teku (i ur do 11.30 ponoči ter se moru to objaviti vsemu prebivalstvu po radiu.
Če se to ne zgodi, odklanja nemška sudetska stranka vsako odgovornost za to, kur sc lahko zgodi.
Mnenja velesil
Ultimat
Cheb, 13. septembra, c. V prvih popoldanskih urah sta prišla v Cheb sudetska poslanca Kundt in Rosclic, ki sta sc začela takoj s Henleinom posvetovati o tem, (la je češkoslovaška vlada proglasila obsedno stanje v sudetskih okrajih. Seja je trajala do 17. ure in po seji jo bilo objavljeno:
Besedilo ultimatuma
Praga, 13. sept Ultimatum, ki ga je vodstvo sudetske nemške stranke poslalo češkoslovaški vladi, kakor je bil sklenjen na seji političnega odbora stranke skupaj z delegacijo, ki je bila svoj čas izvoljena, da se pogaja zaradi sporazuma s češkoslovaško vlado, se začenja z uvodom, v katerem podpisnici pravijo, da je predsednik vlade dr. Hodža ponovno izjavil, da češkoslovaška vlada ne bo storila nobenih odredb in nobenega važnega sklepa, preden bi sc ne posvetovala s sudetsko stranko v vseh zadevah, ki se tičejo sudetskih Nemcev. Kljub temu je, trdi ultimatum, ministrski predsednik v četrtek zjutraj, ko so bili v Pragi navzoči štirje delegati sudetske nemške stranke, ki so bili ves čas telefonično v zvezi z njim, ne dn bi obvestil predstavnike sudetske stranke, izdal uredbo o obsednem stanju v vseh krajih, v katerih jc nemška večina ter poslal vanje policijska in orožniška ojačenja. in sicer kar po povelju po radiu. Nato je bilo na konferenci Konrada Henleina s posiancein Hermanom Frankom sklenjeno, da se predsedniku dr Hodži v torek ob 5.30 popoldne pošljejo sledeče zahteve:
Z ozirom nn to, da je bilo veliko število Nemccv nn meji od obmejnih itraž ubitih in ranjenih, iu dn je bilo s tem, kakor tudi s to proglasitvijo obsednega stanja ustvarjen položaj, da se sudetska stranka nc more več pogajati z vlado o pravicah sudetskih Nemcev v polni svobodi in brez vsakega pritiska, stav-ijajo Nemci vladi sledeče zahteve:
I. Obsedno stanje se inora takoj preklicati.
II.	Policija in orožništvo se mora iz vseh okrajev, v katerih prebivajo Nemci, odpoklicati ter se mora policijska oblast poveriti županom, ki bodo skrbeli za mir in red.
III.	Orožništvo in drugi varnostni organi se morajo reducirati na normalno število ter stopiti v zvezo z župani, dn se preprečijo na-daljni izgredi in spopadi.
IV.	Vojaški oddelki sc morajo umakniti v vojašnice ter se ne smejo mešati med civilno prebivalstvo.
Pariz, 13. sept. c. V večernih urah je zaradi vsebine ultimatuma sudetske nemške stranke zavladalo izredno vznemirjenje. Francoski vladni krogi izjavljajo, da sicer lahko vplivajo v Pragi, da naj se ultimat upošteva, nikakor pa ne bi mogli svetovati, da naj Češkoslovaška prizna, da ni sposobna vzdržati reda in miru in da naj zato odpokliče svoje policijske in vojaške oddelke.
London, 13. sept. c. Do 19 še niso prejeli v Londonu potrdila o ultimatumu sudetske stranke. Poudarjajo pa, da je lord Runciman šc v Pragi in je zato še mogoče, da bo sedaj moral nastopiti kot »razsodnik« v zadnjem trenutku.
London, 13. sept Po izjavi odgovornih' čeških krogov je sudetski ultimat nesprejemljiv. Obenem izjavljajo merodajno osebe, da oja-čenjc policije v sudetskih krajih ne pomenili vojnega stanja, ampak daje policiji samo posebno pravice z ozirom na položaj.
Washington. 13. sept. V državnem tajništvu za zunanje zadeve smatrajo, da je ultimatum sudetskih Nemcev nesprejemljiv i,n da ga ne more sprejeti nobena država, ki hoče ostati neodvisna.
Edino upanje -Runciman
Pariz, 13. sept. Vsa javnost čuti, dn je napetost mednarodnega položaja dosegla svoj višek, s katerega je mogoče samo nagel preokret, bodisi k miru ali k vojni, kakor je to bilo leta 1914 ol) znanem ultimatumu Avstrije Srbiji. Upanje, ki so ga stavili v Hitlerjev govor, je bilo razpršeno po nepričakovanem razvoju položaja. ki ga jc ustvaril ultimatum sudetskih Nemcev, ki bi pomenil, dn sc je češkoslovaška odrekla svoji suvereniteti, ako bi ga sprejela. Gotovo je, dn bi sudetski Nemci tega ultimata ne bili |>oslavili brez Hitlerjevega odobrenja. Edino upanje, ki jc ostalo, je. dn bo sir Runciman zastavil ves svoj ugled in vpliv kot formalno neoficielen, v resnici pn dejanski posredovalec v imenu angleške vlade, da sc doseže v zadnjem trenutku kompromis med obema nasprotnima strankama.
Vlada jo p r e p o v e d a 1 a v s e j a v n e shode i n d e monstracije, ki bi bil e. v zvezi z m c dna r o d n i m položaje m.
Odgovor praške vlade na nemški ultimatum:
Vrata še niso zaprta
Praga, 13. sept. Ministrski svet jc po dve-u in eni posvetovanju poslal nemški sudetski stranki odgovor na njen ultimntuni. Dasi besedilo odgovora ni bilo objavljenim, se sliši, d n č e. š k os 1 o v a š k n vin da nemške z n -h t e v e odklanja, v e n dar pa ne zali i r a v r n t /. a n n d a 1 j n a p o g a j a n j a. Če se bodo Nemci s tem zadovoljili, sc ta odgovor li e b o objavi I.
Po seji se je dr Hodža posvetoval z	angleškim in francoskim poslanikom. List	Die Zeit«, kakor tudi »Presseblief«, ki objavlja	liu-letine, sta bila ustavljena.
vic narodnih manjšin republike in njihove enakopravne udeležbe v vladi zadostno varuje neodvisnost in teritorialno eelost države.
Padlo bo še veliko grozečih besed, pojavilo sc bo še dokaj težkoe, in je gotovo, da bosta obe strani ostali v budni pripravi, da nc bi bili presenečeni, toda mirnemu sporazumu tudi po niirnberškem govoru nc stoji nu poti nobena nepremagljiva ovira, in vojska, ki sc jc vsi do ilnn duše boje. služi le za strašilo v borbi za največje koncesije na eni in kolikor možno manjše popuščanje nn drugi. Proti čemur se jo treba boriti najbolj, so neodgovorni elementi, ki z govorjeno in pisano besedo dražijo strasti ideološke naravo, da ustvarijo nerazpoloženje za krvavo razpravo, ki naj objame ves svci,
:la bi prišli nn račun vsi oni, ki si od splošnega nereda, moralnega propada in razdivjanosti množice v splošnem vojnem
liirtežu obetajo dobička, oblasti tn vpliva v meglenem »kraljestvu bodočnosti«. Naše ljudstvo, ki je odločno tako zoper vojsko kakor zoper vsako pustolovsko politiko v smislu »ljudske fronte«, in noče, ilu bi sc žrtvovalo dragoceno življenje jugoslovanskega vojaka, dokler se nc bo kdo dotaknil naših meja obsoja prikrito in neprikrito hujskanje na vojsko. Rilo bi dobro, da bi se tako početje, ki škoduje tudi našemu dvigajočemu sc gospodarstvu, z odločnimi oblastnimi ukrepi zatrlo. Vojeke pa ne bo. če se ne bo dul kdo zapeljati v tej uri do kakšnega nepremišljenega koraka, in plušljivci nuj su zaenkrat pomirijo.
Praga, 13. sept c. Seja vlade sc je končala ob 23.3(1. Po seji ni bilo objavljeno obeno uradno poročilo, pač pa so člani vlade izjavili, da se je položaj nekoliko izboljšal Vlada je na seji sklenila, du se bodo pogajanja nadaljevala, ko bo zopet vzpostavljen red in mir v sudetskih pokrajinah.
Na povabilo vlade sc ni oglasil po seji niti sudetski poslanec Franck, ki je podpisal ultimatum, in tudi nc dr. K u ndt.
Praga, 13. sept. Po polnoči je med sejo vlade poklical dr. Iloil/u k sebi poslanca sudetsko-neniške stranke Francka, ki je podpisal ulti-matum sudetske stranke. Franck je odgovoril, da ne pride, pač pa bo prišel k predsedniku vlade poslanec dr Ktindt.
Praga, 13 sept. r. Računajo, da je od II do polnoči bilo nn praških ulicah okoli 400.000 ljudi, ki čakajo na razvoj dogodkov. Vse nemške hiše v Pragi so strogo zastražene, število mrtvih v zadnjih spopadih znaša II, in sicer S Čehov in 3 Nemci.
Nadaljevanje na 2. strani
Zagrebška vremenska napoved: Veter v vsej kraljevini, zlasti pa v zaho.dni polovici in v Pri-morjit. Precej oblačno v sredini države in v vzhodnih krajih, kjer ie pričakovati tudi nekoliko dežja. Temperatura se nc bo bistveno spremenila.
Dunajska vremenska napoved: Na zapadu in jugu jasno, naraščanje toplote, zjutraj megia.
l
Nemiri s smrtnimi žrtvami
Praga, t3. septembra. AA. (ČTK.) Po prenosu Hitlerjevega govora po radiu je v mnogih krajih z mešanim prebivalstvom prišlo do manifestacij in spopadov, ki so se ponavljali tudi ponoči vse do davi, V ponedeljek zvečer se je v Aschu zbralo nu ulicah okoli 8000 ljudi. Trgali so češke napise z zidov in mazali plošče s trgovskimi označbami. Nekega redarja so vrgli z motornega kolesa in ga nevarno potolkli. Ob 23 je v mestu zavladal spet mir.
Nemška poročevalska služba (DNB) pa o dogodkih v istem mestu poroča:
V	Aschu je demonstriralo 8000 oseb. Po govoru sudetskega nemškega senatorja Bocka so se vsi mirno razšli. V Karlovih Varili se je zbralo 25.000 oseb, ki so tudi priredile popolnoma disciplinirano manifestacijo. V Chebu se je zbralo 8000 sudetskih Nemcev pred hišo, v kateri stanuje član Runcimanovega odposlanstva major Saton. Množica jo vzklikala tako dolgo, da se je major pojavil na balkonu. Major je med drugim rekel:
»Z velikim zanimanjem sem spremljal dogodke v sudetski nemški pokrajini ter uvidel, da morajo sudetski Nemci dobiti svoje pravice.«
V	Ustju na Labi se je tudi zbralo 25.000 oseb, ki so manifestirale. Edino tu je prišlo do spopadov med sudetskimi Nemci in Čehi.
V	Češkem Krumlovu so učenci vseh šol priredili v družbi svojih mater sprevod in nosili zastavo s kljukastim križem.
Davi kmalu po polnoči je v Krasnem Breznu neka skupina ljudi, ki je po radiu poslušala Hitlerjev govor, krenila v sprevodu po cesti. Ko je prispela do hiše št. 27, sta iz množice, ki se je udeležila sprevoda, padla dva strela proti Čehom in Nemcem, ki so bili popolnoma tuji temu sprevodu. Nato sta odgovorila nova dva strela s kraja, odkoder je sprevod krenil. 19 letni Helmut Lahu, član sudetsko-nemške stranke, je pri priči obležal mrtev. Drugi strel je zadel Čeha Vaso v trenutku, ko je zapiral okno v svojem stanovanju. ,Vasa je izdihnil na poti v bolnišnico.
Malo pred polnočjo je v Trutnovem prišlo do velikih manifestacij. Velika množica je manifestirala za samoodločbo. Znak za začetek manifestacij je dalo zvonjenje po vseh cerkvah. Sudetski poslanec Kellner je v svojem govoru navedel vse žrtve, ki so jih sudetski Nemci prestali v korist mirnega sodelovanja narodov v ČSR in v korist evropskega miru. Te žrtve doslej niso rodile sadov. Zato jih sudetski Nemci ne mislijo dalje jalovo prenašati. Sudetski Nemci štejejo 3 in pol milijona ljudi in se zavedajo, da so člani 80 milijonskega naroda. Sudetski Nemci niso nikoli hoteli prizadejati kakšne škode Čehoslova-kom, zato zahtevajo, da se tudi njim priznajo njihove pravice.
Resen incident se je snoči pripetil tudi v Ustjih na Labi. Velike množice so poslušale na
ulicah Fiihrerjev govor in nato priredile manifestacije. Med manifestacijami je prišlo do spopada in revolverskega napada na sudetske Nemce. Neki sudetski Nemec je nevarno ranjen, neki Rudolf Bacha pa je bil smrtno zadet iz revolverja.
Tiskovni urad sudetsko-nemške stranke poroča iz Tachaua pri Chebu: I'o manifestaciji na glavnem trgu, ki je potekla v popolnem miru, je orožništvo brez prejšnjega opomina začelo streljali v ljudi, ki so se vračali domov. Trije so ubiti, mnogo jih je pa ranjenih in so jih prepeljali v bolnišnico.
V	Wa-rnsdorfu je množica 6000 ljudi priredila |h> Hitlerjevem govoru manifestacije pred carinarnico ter zahtevala ključe od carinske barierc. Cariniki so jo odprli in jc okoli 5000 ljudi prešlo v Nemčijo. V lluselbachu so ustavili dva tuja avtomobila. Iz prvega avtomobila sta skočila dva človeka, od katerih je eden po-begnnil v bližnje polje ter ranil carinika, na katerega je izstrelil pet strelov. Tega napadalca so izsledili in zaprli. Iz drugega avtomobila v okolici vasi, je skočilo več oseb. ki so začele streljati na carinike in orožnike, ki so se podali na kolesih za njimi, da jih zasledujejo. Ranjen ni bil nihče. V Nemanicah so ustavili vojaški avtomobil, iz katerega je posadka streljala. Oblastni organi so odgovorili tudi s streljanjem. Med osebami, ki so streljale na orožnike, je bil tudi predsednik občine Miznice. V kiuju Teplice Šunou je po Hitlerjevem govoru skušala množica ljudstva predreti policijski kordon, ki je v dveli ulicah preprečeval dostop na mestni trg. V Sternbergu je manifestiralo okoli 5000 ljudi, v Krnovu pa okoli tisoč. V Kal-nnih vodah pri Trutnovi je bil ranjen šofer neke češke tvrdke Člani sudetsko-nemške stranke so zavzeli železniško postajo v Perteinu. Na zgradbi so razobesili zastavo s kljukastim križem. Po nalogu orožnikov je bila zgradba izpraznjena brez nadaljnjega posredovanja. V Bezdručah je skupina 1500 manifestantov iz-slrelila 12 nabojev na uradnika češkega sodišča Kratisa. Prav tako so streljali tudi na orožnike. Kraus je v obrambi štirikrat ustrelil s samokresom, a ni nikogar ranil. Sam pa je bil tež/ko zadet v glavo.
V	Tropauu, Neutitu in Odranu ter nekaterih drugih mestih je prišlo danes do navdušenih manifestacij za Hitlerja. Sudetski Nemci so v sprevodih korakali po mestnih ulicah ter peli nemške pesmi. Klicali so tudi: Hočemo v rajh!« ter >En narod! Ena država! En voditelj!« Incidentov ni bilo.
Praga, 13. sept. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo pri izgredih v ponedeljek in torek ubitih 8 Nemcev in več ranjenih.
Zadnje vesti:
Pogajanja se nadaljujejo
Praga, 13. septembra, c. Ob pol polnoči je potekel ultimat, ki
B ... r	.	.	- t___i____iL:	Do i.lol,«
s pogajanji.
Pariš, 14. septembra, c. Predsednik vlade in vojni minister sta zapustila vojno min., potem, ko sta prejela zadnje vesti iz Prage.
Vlade velesil se zbirajo k šefom
Tiondon. 13. sept. r. Takoj po Hitlerjevem govoru se je sinoči sestala v Dovvning Sreetu konferenca treh članov angleškega kabineta in sicer Chamberlaina,' Ilalifaxa in Simona. Konferenca je trajala nad eno uro. Ministri so tedaj že imeli pred seboj popoln prevod Hitlerjevega govora, ki so ga lahko proučevali., Vftndar je bilo še prezgodaj, dH bi ministri mogli v zvezi s tem govorom kaj konkretnega sklepati.
Hitlerjev govor, bodo na današnji seji vlade znova proučevali, vendar še ni znano, ali ga bodo prepustili odboru štirih ministrov, ki se pečajo s temi vprašanji.
Dasi ponoči še ni nikdo uradno ničesar izjavil, vendar londonski pristojni krogi izjavljajo, da Hitlerjev govor ni prav nič doprinesel za zboljšanje položaja.
Popoldne je bil nov sestanek med Chamber-lainom, Halifaxom, Simonom, Hoareom in Vansi-tartom. Na sestanek je nato še prišel stalni tajnik zunanjega ministrstva sir Cadogan. Ta sestanek je trajal do 17. ure.
Medtem je prišlo v London poročilo o obsednem stanju v sudetskih krajih. Vendar vlada še ni sklepala o tem, ker čaka na poročilo lorda Runcimana. Popoldne se je izvedelo iz Prage, da je s tem namenom odšel v Karlove Vary lordov sodelavec Gwatkin.
Zvečer se bodo ti štirje člani vlade zopet sestali. jutri bo pa nova seja vlade.
Pariz, 13 septembra, b. Francoska vlada se je danes dopoldne sestala na seji pod predsedstvom predsednika Lebruna. Na dnevnem redu je bilo proučevanje Hitlerjevega govora. Minister zunanjih zadev Bonnet jc prečital obširen ekspoze o mednarodnem položaju. Ob 12.30, ko se je seja končala, je notranji minister Albert Sarraut prebral poročevalcem listov tale sporočilo:
»Gg. Daladier in Bonnet sta podala ministrskemu svetu svoje vtise o zunanjem položaju in okoliščine, v katerih ima francoska vlada nadaljevati svoje čuječno delovanje za ohranitev miru. Ministrski svet se je soglasno pridružil tem sklepom.«
Mrzlična posvetovanja v Pariza in Londonu
Pariz, 13. sept. c. Dasi je bila že danes dopoldne seja ministrskega sveta zaradi položaja na Češkoslovaškem, je vendar predsednik vlade Daladier sklical zvečer vse ministre k izredni seji, ki je trajala ves večer.
Istočasno je zunanji minister Bonnet |>o-vabi! k sebi vodilnega člana senata senatorja Caillauxa in pa voditelja parlamentarne opozicije bivšega ministrskega predsednika Flan-dina Ob JI je sestanek še vedno trajal, ko je bil povabljen v zunanje ministrstvo še angleški veleposlanik sir Ericli Pliippe. Ko je prišel angleški državnik, ga jc čakalo uradništvo zunanjega ministrstva. Od tod je ob 22 odšel k predsedniku vlade, kjer je ob 23 še vedno na posvetu
London, 1". sept. AA. (Havas) Pri predsedniku vlade Chamberlaiuu je konferenca, katere se udeležujejo lord llalii'ax, sir Samuel Hoare, sir John Simon, sir Tliomas Inskip, Hoare Bc-lisha, Duff Coper, sir Kingsley Wood in šefi glavnih gencralštabov. Tu je torej govora o
drugi ministrski konferenci, pri kateri sodelujejo politični predstavniki in tehnični šefi ministrstva narodne obrambe.
Glasilo sudetske stranke prenehalo izhajati
Praga, 13. sept. c. Glasilo sudetsko-nemške stranke »Die Zeit« je danes prenehalo izhajati. Glasilo ni hotelo več objavljati "komimMiojfv češkoslovaške vlade ter je svojevoljno prenehalo.
Voditelji Nemcev se izselili iz Prage
Praga, 1". sept. c. Danes popoldne so se izselili i/ Prage vsi vodilni uradi sudetsko-nemške stranke ter se preselili v kraje, kjer ži\e strnejeuo sudetski Nemci.
Strel za letalom
Heb, 13. sept. c. Ko sc je zvečer član Runcimanovega odposlanstva Gvvatkin zvečer z letalom vračal proti Pragi, je nekdo streljal za nnjim ter je krogla prebila trup letala. K sreči ni bil nihče ranjen.
Seja slovaške ljudske stranke
Bratislava, 13. septembra. AA, (ČTK) Glavni odbor slovaške ljudske stranke se je včeraj sestal v Bratislavi pod predsedstvom g. Tisa. Proučil je notranji in zunanji položaj in sprejel resolucijo, s katero ponovno opozarja vlado na nujnost ureditve slovaškega vprašanja. Dalje je glavni odbor slovaške ljudske stranke sklenil poslati predsedniku republike delegacijo, ki ga bo obvestila o položaju na Slovaškem in mu izračila zahteve stranke.
Švica v varstvo
svoje meje
Bern, 13. sept. b. Švicarska vlada je z ozirom na nevarno situacijo podvzela najenergičnejše ukrepe, da zavaruje svoje meje. Zadnje dni so bili pozvani na vojaške vaje gotovi kontingenti švicarske vojske in špecialisti posameznih oddelkov. Tekom včerajšnjega dne so bili pozvani rezervisti, oddeljeni na odrejena mesta na meji. Vsega skupaj je bilo pozvanih pod orožje 20.000 mož, ki so bili poslani na mejo proti Nemčiji, deloma pa na francosko mejo, v Bernske Jure in okoli Bazela.
V oMobru manevri francoske mornarice
Pariz, 13. septembra. AA. (DNB) »Petit Pa-risicn« je izvedel, da se v začetku oktobra začno manevri francoske mornarice v Rokavskem prelivu. V ta namen bodo več enot Atlantskega bra-dovja poslali iz Bresta v Cherbourg. Teh manevrov se udeleže tudi podmornice in letalstvo ter obalna obramba.
Židje izgnani iz Italije
vsi, ki so se priselili po I. 1918
Rim, 13. septembra. A A. (DNB.) V uradnem listu je izšel zakon o izgonu vseh tistih Židov iz Italije, ki so sc priselili po 1. januarju 1919. Zakon jo stopil v veljavo 12. t. m. Po tem zakonu morajo vsi Židje, ki so se priselili v Italijo 1. januarja 1919 ali pozneje, zapustiti Italijo najkasneje do 12. marca 1939. Zakonita določila veljajo tudi za Libijo in za italijanske posesti v ligejslccm morju.
Domače vesti
Lord Lloyd prinaša na Balkan novo angleško gospodarsko politiko
Belgrad, 13. sept. m. »Jugoslovanski Kurir« poroča: Kakor je že znano, 16. t. m. se začno pogajanja med Angiijo in Romunijo, ki bodo v Bukarešti. Na čelo angleške delegacije je postavljen znani delegat za gospodarska vprašanja lord Lloyd, ki naj bi prišel v zadevi pogajanj v Bukarešto. Zaenkrat pa bo odpotoval lord Lloyd v Belgrad, kjer se bo prav tako sestal z merodajnimi faktorji Jugoslavije. Pred odhodom v Bukareštvo in Belgrad je imel lord Lloyd daljši razgovor z zunanjim ministrom Halifaxom. Kakor poroča »Jugoslovanski Kurir«, je potovanje lorda Lloyda v Bukarešto in Belgrad v zvezi z novo gospodarsko politiko Anglije v jugovzhodnem delu Evrope, v prvi vrsti z Romunijo, Jugoslavijo, Turčijo in Madžarsko. Lord Lloyd bo ob priliki svojih obiskov v Bukarešti in Belgradu sporočil odgovornim činiteljem v Romuniji in Jugoslaviji osnovna načela in smernice svoje gospodarske politike, kakršno Anglija želi voditi uapram balkanskim in srednjeevropskim državam, želi pa tudi slišati mnenja teh držav o tej politiki. Obisk lorda Lloyda se pričakuje v Belgradu konec tega tedna. Z lordom bo govoril ravnatelj podružnice Simens.
Smrt dobre matere
Dobrova pri Ptuju, 13. sept.
Po dolgi in hudi bolezni je umrla v 78. letu starosti gospa Ana Gotz, roj. Frajnkovič. Pokojna je bila tiha žena in dobra mati. Rodila je osem otrok, med njimi tudi prol. dr. Franca Gotza. Kakor vse kmečke matere. je tudi ona v življenju mnogo trpela, zlasti pa je svetovna vojna zahtevala od nje velike žrtve. Bodi ji zcmljica lahka!
Druga licitacija za cesto Jeperca — Labore
Belgrad, 12. septembra, m. Ker prva licitacija za modernizacijo ceste Ljubljana—Kranj na odseku Jc-prca—Labore ni uspela (javil se je en sam ponudnik),
Poljski parlament razpaščen
Varšava, 13. sept. c. Poljski predsednik republike, Moscicki, je ob 14 podpisal ukaz o razpustu parlamenta in senata. Datum novih volitev še ni razpisan, pač pa določa ustava, da se morajo volitve vršili v 30 dneh po razpustu narodnega predstavništva.
Baje je pu^euiiu opozicija zadovoljna z razpustom
parlamenta, pa tudi vladni krogi izjavljajo, da so volitve razpisane zaradi tega. da bi bile čim širše lljud-ske množice pritegnjene k sodelovanju Vsekakor pa sc bodo volitve vršile pod devizo: časi so taki, da sc moramo zbrati vsi, da okrepimo državo!
je sedaj ministrstvo za gradbe razpisalo drugo ofer-talno licitacijo ?a modernizacijo te ceste, obenem z zgradbo nadvoza za 28. september 1938. Licitacija bo v ministrstvu, soba št, 27, Masarykova ul 2. Proračunska vsota je ista kot pri prvi licitaciji: 13,193.468,65 dinarjev.
Francoski pavil on na belgrajshem velesejmu
Belgrad, 13. sept. m. Danes je bil slovesno odprt francoski paviljon na belgrajskem velesejmu v prisotnosti bivšega trgovinskega ministra Pavla Bastida, ki je samo zaradi tega dopotoval v Belgrad. Slovesnosti so prisostvovali v imenu kralj, vlade g. inž. Kabalin, trgovinski minister, in g. Milko Buič, minister za telesno vzgojo naroda. Prav tako so prisostvovali slovesnosti predstavniki našega narodnega gospodarstva, Narodne banke in Drž. hip. banke. V svojem govoru je i bivši trgovinski minister Bastid poudaril, da se dela z obeh strani za razširitev trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Francijo. Zaradi tega je službeno udei-stvovanje na belgrajskem velesejmu še posebno značilno. Odgovoril mu ie predsednik velesejma g. Stoja-novič, ki je v svojem govoru podčrtal značaj udeležbe Francbzov na belgrajskem velesejmu in je apeliral na razširitev in povečanje trgovskih odnošajev med obema državama.
Brzca 9 in 10 na progi Belgrad — Jesenice bosta vozila do konca oktobra
Po odredbi Generalne direkcije vozita brza vlaka šl 10—9 na progi Belgrad—Jesenicc še pre ko 15. septembra nepretrgoma dalje dnevna redno do 31. oktobra 1938, in sicer iz Belgrada zadnji krat dne 30. oktobra in z Jescnic zadnjikrat dne 31. oktobra 1938. Vlak štev. 10 odhaja iz Belgrada o.b 20.55. prihaja v Ljubljano gl. kol ob 7.26 in pride na Jesenice ob 9.34. Vlak št. 9 odhaja z Je senic ob 20.15, iz Ljubljane gl. kol. ob 22 ter pri haja v Belgrad ob 8.16.
Dr. Stojadinovič
spet v Belgradu
Belgrad, 13 septembra. Predsednik vlade in zunanji minister dr Stojadinovič se je danes dopoldne ob 1030 pripeljal v spremstvu ministra za gozdove Bogoljuba Kujundjiča, gradbenega mini stra Dobrivoja Stošaviča in ministra brez portfe lja dr. Miha Kreka ter kabinetnega tajnika zunanjega ministrstva Nenaucviča v Belgrad.
Spopad orožnikov s tajno napadalno organizacijo
Zagreb, 13. sept. AA. 11. septembra okoli 20 ure sta se vračala z avtomobilom iz Varaždinbrega v Zagreb zagrebška trgovca Slavnič Nikola in Turk Anton s svojima soprogama. Na poti med vaseda Luzana in Putarnice je okoli 20 članov ilegalne organizacije »Hrvatske seljačke zaščite«, ki so se vračali z zborovanja v Varaždinu. zaustavilo avtomobil ter ga napadlo s kamenjem. Napadenim se je posrečilo pobegniti do orožniške postaje v Novem Marofu, kjer so ta napad prijavili. Orožniška patrulja se je naglo napotila z istim avtomobilom na kraj napada, da izvede preiskavo. Pri vasi Prosečno v občini Novi Marof je ista skupina napadalcev spet ustavila ta avtomobil in s koli in kamenjem navalila na orožnike. Pozivu orožnikov, da se razidejo,, se napadalci niso pokorili, ampak so skušali obkoliti orožnike ter jih napadali z raznimi predmeti in kamenjem, tako da sta dva orožnika ranjena. O osebni obrambi sta se orožnika po predpisih svoje službe poslužila najprej bajonetov, nato pa sta začela streljati. Nek napadalec je lažje ranjen z nožem v nogo, ostali pa so se razbežali. Pri nadaljnjem poizvedovanju so aretirali še sedem napadalcev, proti katerim se bo postopalo po zakonu,
Breztrošarinski sladkor za vlaganje vinskega mošta
Belgrad, 13 sept. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra predpisal uredbo, po kateri se sladkor za sladitev vinskega mošta oprošča državne trošarine. Po tej .iredbi se odobrava za sladitev vinskega mošta v letu 1938 nabavka sladkorja brez državne, banovinske in občinske trošarine iz državnih sladkornih tovarn, in sicer največ 4 kg na vsakih 100 l vinskega mošta. Potrdilo za nabavo sladkorja bodo izdajale pristojne finančne direkcije pod pogojem, da kmetijski referent potrdi na lastno odgovornost, da grozdje v dotičnenm kraju ni moglo dovolj dozoreti zaradi izredno slabih vremenskih razmer ali da je bilo zaradi elementarno škode prezgodaj obrano. Finančne direkcije bodo dostavljale zaradi tega vsako prošnjo prej na ministrstvo in šele na zahtevo tega so bodo izdajala dovoljenja.
Pol milijona
za Dioklecijanovo palačo
Gradbeno ministrstvo je mestnemu poglavarstvu v Splitu "odobrilo kredit v znesku pol milijona din za restavracijo in vzdrževanje Dioklecijanove palače v Splitu.
Osebne vesti
Belgrad, 13. septemba. m. Kraljevski namestniki so razrešili častnega konzula g, Viljema Ma-jera njegovega službovanja.
Premeščena sta Dragotin Prpič, višji tajnik V, skup. iz finačnega ministrstva v Maribor, Mihajlovič 2ivko v istem svojstvu iz Maribora v finančno ministrstvo.
Postavljen je pri rudarskem po.glavarstvu v Ljubljani za rudarskega glavarja 4, skup. Ernest Čuček, dosedaj direktor rudnika Ljubije. Postavljen je pri državnem rudniku Ljubija za ravnatelja 4. skup. II. stop. inž. Šinkovec, dosedanji višji rudarski svetnik pri centralni direkciji.
Premeščeni so naslednji učitelji(ice): Zakraj-šek Albina, iz drž narodne šole v Blatni Brezovici (okr Ljubljana) v Notranje go,rice (Lj. okol.), Kovič Marija iz Radmožanjecev v Sinkov turn, Nanut Viljem iz Loškega potoka v Dvorsko vas, Sušnik Marija iz Laz pri Novem mestu v Šenčur pri Kranju, Zupan Ivan iz Velike doline (okraj Brežice v Blatna Brezovico (okol. Ljubljana), Eržen Franc iz Horjula (Ljubljana okol.) v Ligojno, Vodopivec Olga iz Sodražice v Zaplano (okol. Ljubljana), Zalar Marija iz Vedanovca (Murska Sobota) v Markovce, Gostinčar Vida iz Dvorske vasi (Kočevje) v Poljane (Škofja Loka).
Premeščeni so po službeni potrebi: Turko Al-fons in Barica iz Štrigove (Ljutomer) v Goričane (prelo.ški okraj), Flajs Andrej iz Zelimclj (Ljubljana okol.) v Horjul, Miroslav Venigerholc iz Središča (Ptuj) v Lipo (lendavski okraj), Hočevar Marija iz Velikih Lašč v Goro (Kočevje), Menart Viljem iz Novega mesta v Žutno (Šmarje), Ivanetič Alojzija iz Novega mesta v Malo Slatino (okraj Novo mesto), Sušnik Milan iz Novega mesta v Čr-nomošnjice (Novo mesto), Madon Olga iz Trbovelj v Ilovo go.ro (Kočevje), Marija Rant iz Št. Vida pri Lj. v Veliko dolino (Brežice), Lušin Alojz iz Braslovč pri Celju v Daljno toplo Rebro (Kočevje), Pečnik Ivan iz Radeč (Krško) v Ko.smarje (Slovenske Konjice).
Belgrad, 13. septembra, m. Postavljen je na postaji v Škofljici pri Ljubljani za prometnika 10. skup. Hromeč Josip, dosedanji narednik vodnik III v ministrstvu za vojsko in marnarico.
Tenis
i
.. Newyork, 13. septembra AA. (DNB) Pri včerajšnjih tekmah za teniško prvenstvo Amerike je Američan Mako premagal Jugoslovana Punčeca 6/2, 6/4, 9/7.
Ženeva, 13. septembra. AA. Havas: Za predsednika skupščine Zveze narodov je bil izvoljen de Valera, za podpredsednike pa zastopniki Velike Britanije. Francije, Švice, Švedske, Siama, Turčije, Poljske in sovjetske Rusije.
Tallinn, 13. septembra. AA. (DNB) Predsednik republike je za eno leto podaljšal izredno Stanje v vsej državi. Predsednik vlade je obrazložil 6klcp predsednika republike tako, da je to potrebna zaradi napetega mednarodnega položaja. Vladi pa je tudi potrebno eno leto, da bi utrdila svoj notranji položaj s predložitvijo primernih zakonov.
Santiago de Chile, 13. septembra. AA. Havas: Vsi člani vlade so se solidarizirali z zunanjim ministrom, ki je odstopil in včeraj predložili predsedniku republike svoi odstop.
\
1
i