ORINTOLOŠKI POTOPIS
KUBA 
ŽIVELA REVOLUCIJA! 
Kljub temu, da sva se osredotočila na raziskovanje 
biotske pestrosti, se ne da izogniti edinstveni družbeno-
politični situaciji, v kateri je trenutno ta država. 
Obisk otoka ni le potovanje v prostoru, temveč predvsem 
preskok v času nazaj, kar omogoča sproščujoč oddih od 
potrošniške družbe. Socialni varnosti in zdravstvenemu 
varstvu navkljub se revolucionarna zavest vse bolj 
umika želji po materialnih dobrinah Zahoda.
ga kakava iz bližnje tovarne kar vabi v eno izmed 
čokoladnic, ki obdajajo glavno ulico. Le nekaj deset 
kilometrov od mesta pa lahko ljubitelji narave 
uživajo tudi v neokrnjeni naravi Narodnega parka 
Alejandro Humboldt. 
REDKO OBISKANI NACIONALNI PARK
Nacionalni park Alejandro de Humboldt sesta-
vlja krpanka različnih tipov življenjskih okolij. 
Borov gozd se izmenjuje s sestoji mešanega gozda, 
drevesa preraščajo bromelije, v podrasti pa lahko 
najdemo številne vrste praproti, mnoge izmed njih 
endemične. Vodniki po parku so predvsem okoliški 
kmetje. Raziskane dele parka poznajo tako dobro, 
da brez težav najdejo žabico vrste Eleutherodactylus 
iberia, ki ne meri več kot osem milimetrov. To pa 
je le ena izmed poslastic, ki navdušijo. Ljubitelje 
živali na vsakem koraku pričaka kaj novega, bodisi 
kubanski todi (Todus multicolor), kubanski trogon 
ali po kubansko tocororro (Priotelus temnurus), 
kubanski kolibri (Chlorostilbon ricordii) ali pa katera 
izmed številnih vrst kuščarjev. Več kot polovica 
parka pa za zdaj ostaja neraziskana. Posledica pre-
cejšnje geografske odmaknjenosti parka pripomore 
Kaj pa narava?
/ / besedilo: Tilen Basle, Neža Kocjan
CAYO JUITA je še neokrnjen 
del severne obale, ki ga 
odkrije le redkokateri turist.
foto: Tilen Basle
N
ajbolj vzhodno točko je najino potovanje 
doseglo v Baracoi, najstarejšem koloni-
alnem mestu na Kubi. Danes je mesto 
živahen kolaž pisanih hišic, prašnih cest ter nasme-
janih ljudi. Stisnjeno je v varnem zavetju gozdnatih 
gričev in obdano z morjem, ki vztrajno pljuska prek 
Malecóna. Veter z Atlantika poskrbi za prijetne 
temperature, obenem pa nosi s seboj neizpodbiten 
dokaz, da je Baracoa mesto čokolade. Vonj pražene-
Svet ptic 03, oktober 2016 10

tudi k temu, da park precej redko obiščejo turisti, še 
redkeje pa ornitologi.
OHRANJENO MOKRIŠČE ANTILOV
Pa vendar tudi na Kubi najdemo območja, ki mno-
žično privlačijo lovce na pernate redkosti. Najbolj 
poznano med njimi je dobrih 6.000 km
2
 veliko 
mokrišče, imenovano Cienaga de Zapata. Razteza 
se v neposredni bližini vsem dobro znanega Pra-
šičjega zaliva, kraja spodletele ameriške invazije, 
ki je pomenila dokončno zmago revolucije. Mo-
krišče je bilo že leta 1971 razglašeno za Ramsarsko 
območje, leta 2001 pa so ga razširili še za dobrih 
4.500 km
2
. Sestavlja največje območje ohranjanja 
narave ne samo na Kubi, temveč na celotnem Ka-
ribskem otočju. Območje pa ni pomembno le zaradi 
svoje velikosti, marveč je obenem tudi najbolje oh-
ranjeno mokrišče Antilov. 
RAZVIT ORNITOTURIZEM
V okoliških mestih Playa Larga in Playa Giron 
so skupine (starejših) ljudi v ohlapnih oblačilih 
peščene in kaki barve z daljnogledi okoli vratu 
ter klobukom na glavi precejšen kontrast deskar-
jem, potapljačem ter drugim v kopalke oblečenim 
turistom. So jasen kazalec relativno dobro orga-
nizirane turistične niše, ki zagretim ornitologom 
omogoča, da pod vodstvom mnogih lokalnih vod-
nikov opazujejo številne endemične vrste ptic, kot 
so zapaški mokož (Cyanolimnas cerverai), zapaški 
stržek (Ferminia cerverai) ter kubanski strnadovec 
(Torreornis inexpectata). Poleg močvirnega dela 
blizu vasi Santo Tomás sva si v spremstvu vodnika 
ogledala še gozdni rezervat ter poplavno savano, 
kjer sva lahko opazovala kuščarskega kukavca 
(Coccyzus merlini), pa tudi redkejše kubanske en-
demite, kot na primer kubanske aratinge (Aratinga 
euops), kubanske sovice (Glaucidium siju) in golonoge 
sove (Otus lawrencii). Vsekakor je bil vrhunec izleta 
Površina: 
109,884 km
2
Št. prebivalcev: 
11.238.317
Št. vrst ptic: 
368 (od tega 25 endemičnih)
Št. Območij, pomembnih 
za ptice (IBA ): 
28
KUBA
Atlantski ocean
Karibsko morje
BAHAMSKI 
OTOKI
KAJMANSKI OTOKI
ZDA
Florida
Povprečen turist obišče Kubo iz dveh razlogov - karibskih plaž in 
revolucionarne (pol)preteklosti. Zato ne preseneča, da odkrivanje 
kubanskih naravnih parkov zahteva nekoliko več iznajdljivosti, 
obenem pa nagrajuje na vsakem koraku. 
KUBANSKI TROGON 
(Priotelus temnurus) 
velja za nacionalno 
ptico, saj njegova 
obarvanost in 
operjenost spominjata 
na kubansko zastavo. 
foto: Laura Gooch
Svet ptic 03, oktober 2016 11

čmrlji kolibri (Mellisuga helenae) ali zunzuncito, kot 
ga kličejo domačini, ki s svojimi petimi centimetri 
in pol velja za najmanjšo ptico na svetu.
VONJ PO KAVI IN TOBAKU
Zahodni del otoka pripada provinci Piñar del 
Rio. Kot pove že ime, je večinsko rastje na tem 
območju bor. Tudi v Narodnem parku Viñales ni 
nič drugače. Izjema je le, da se na tem mestu borov 
gozd ponekod umakne kraškim osamelcem iz leh-
njaka, imenovanim mogotes. Slednji so preraščeni 
z različnimi vrstami palm, ki oblikujejo življenjsko 
okolje lokalno endemični vrsti kubanskega pišča-
larja (Myadestes elisabeth). Doline med osamelci so 
obdelane. Prevladujejo kulture tobaka, ponekod pa 
tudi kave. Viñales in okolica ležita na zaščitenem 
območju, zato je tu dovoljena le ekstenzivna ob-
delava tal brez uporabe pesticidov ali herbicidov, 
TRŽNICE - idealno mesto za nakup lokalne hrane
foto: Tilen Basle
Potep po Kubi te na vsakem 
koraku opomni, da ne 
potrebuješ najnovejšega 
telefona, tablice ali avtomobila.
foto: Tilen Basle
namesto kmetijske mehanizacije pa polja orjejo z 
voli. Turistična ponudba v mestu je nadvse raznoli-
ka. Velika večina obiskovalcev obišče katero izmed 
prelepih plaž na severu. Za ljubitelje manj turistič-
nih plaž predlagava plažo Cayo Juita, ki ponuja manj 
infrastrukture in odmaknjene kotičke. Viñales je 
tudi eno izmed redkih območij za športno plezanje 
na Kubi. Turisti se lahko odločajo med različnimi 
dnevnimi izleti, ki vključujejo obiske jam v kom-
binaciji z ježo ali pohodom, spoznavanje procesa 
pridelave ter predelave organsko pridelane kave in 
tobaka pa se zaključi s pristno kubansko cigaro, ki 
jo zvijejo kar pred obiskovalcem.
Viñales je primer, kjer množični turizem hodi z 
roko v roki z varovanjem narave. S tem daje upanje, 
da Kubanci kljub prihodu tujega kapitala ne bodo 
podlegli njegovim interesom za ceno ohranjanja 
narave.
KUBANSKI STRNADOVEC 
(Torreornis inexpectata) - 
kubanski endemit
foto: Tilen Basle
HAVANA - kjer se staro sreča s sodobnim.
foto: Tilen Basle
ZANIMIVE VRSTE PTIC:
kubanski trogon 
(Priotelus temnurus),
čmrlji kolibri 
(Mellisuga helenae),
kubanski kolibri 
(Chlorostilbon ricordii),
kubanski todi 
(Todus multicolor),
kubanski strnadovec 
(Torreornis inexpectata),
zapaški stržek 
(Ferminia cerverai), 
zapaški mokož 
(Cyanolimnas cerverai), 
kalinar  
(Melopyrrha nigra), 
golonoga sova 
(Margarobyas lawrencii), 
žerjavovka 
(Aramus guarauna), 
kubanska aratinga 
(Aratinga euops), 
kubanski piščalar 
(Myadestes elisabeth), 
ameriški škarjekljun 
(Rynchops niger)
Svet ptic 03, oktober 2016 12

ŽABA vrste 
Eleutherodactylus iberia
foto: Tilen Basle
KUBANSKA SOVICA 
(Glaucidium siju)
foto: Tilen Basle
Kubanska KULTURNA KRAJINA
foto: Tilen Basle
ANANAS je splošno razširjen in ga 
ne najdemo samo na plantažah.
foto: Tilen Basle
»Obisk otoka ni le potovanje 
v prostoru, temveč predvsem 
preskok v času nazaj, kar 
omogoča sproščujoč oddih 
od potrošniške družbe.«
Mavzolej revolucionarja 
Che Guevare stoji v 
Santa Clari.
foto: Tilen Basle
Svet ptic 03, oktober 2016 13