Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 30O Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeltska Izdala celoletno vJugo-slavltl 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SCOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po 1-30 ln 2 D,večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, V uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večjem □ naroČilu popust Izide ob 4 zjulroj razen pondeljta ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopllancvl ulici šl. 61111 Roltoplsl se ne vraCalo, nefranklrana pisma se ne spre/emafo - Uredništva telefon št. 20S0. upravnlštva št. 2326
Gospodarski načrt sovjetov
Računi v svetovno revolucijo so propadli In tega ni mogoče več prikrivati niti pred najbolj vernimi komunističnimi pristaši. Zato so bili sovjetski voditelji prisiljeni, da iznajdejo novo geslo, ki naj potolaži v nepremagljivi bedi živeči ruski narod. Na 16. kongresu komunistične stranke je bila ta nova iznajdba slovesno proglašena in od tedaj naprej je vsak sovjetski državljan dolžan verovati, da bo grandiozni petletni načrt gospodarske obnove Rusije prinesel ruskemu narodu popolno blagostanje.
Namen novega sovjetskega gospodarskega načrta je lorej predvsem propagandističen, vendar pa vsled tega ni brez dobrih strani za Rusijo. Predvsem je njegova dobra plat v tem, ker kaže, da so se sovjeti v znatni meri osvobodili onega brezplodnega zanašanja na tujino. Hočeš nočeš so se morali sovjeti, ki so sestavljali novi petletni načrt, postaviti na lastne noge. Ker tega pač niso mogli pričakovati, da bi tuji kapitalisti v sedanjih razmerah tvegali svoj denar za ruske investicije samo zato, da bi se sovjeti rešili iz težke gospodarske krize.
Kakor hitro pa so se sovjeti postavili na lastne noge, da računajo le s sredstvi, ki jim jih daje Rusija, pa so morali vsled sile razmer apelirati tudi na ruska čuvstva. Tako je nastal oni »nacionalistični socializem«, ki ga tako ostro graja Trocki. Ali drugače ni šlo in ko so sovjeti sklenili, da izvrše obnovo Rusije le z ruskimi sredstvi, tedaj so se morali odločiti tudi, da bodo ustvarjali le rusko industrijo, pa naj bi bil njen ruski značaj še tako skrit pod mednarodnimi socialističnimi frazami. V tem nacionalističnem socializmu je resnična motnost za obnovo Rusije, toda le pod pegojem, da se izvaja na način, ki more privabiti vse prebivalstvo Rusije k sodelovanju. Baš tega pogoja pa komunisti ne morejo izvesti, ker bi morali malo zrahljati svojo diktaturo in dati prebivalstvu tudi nekaj pravic, da bi ono potem čutilo, da dela tudi za sebe, ne pa le za svoje, vse prej ko prijetne gospo-iarje.
Zlasti pa bi moralo dobiti nekaj več svobode kmetijsko prebivalstvo. Zakaj brez velikega sodelovanja ruskega kmeta je sploh vsaka obnova Rusije izključena. Najprej mora kmet videti, da se mu delo izplača, da je plod njegovega dela res njegov, potem bo šele poljedelstvo tako napredovalo, da bi od njegovega čistega pridelka moglo nastati in živeti industrijo. Drugače to ni mogoče in sovjetski mogotci so to tudi že spoznali. Tako so napravili velikanske elektrarne, ki pa so postale samo paraden luksus, ker ni odjemalcev. Kmet nima denarja, nima obleke, trpi pomanjkanje, kaj mu bo električni tok, če pa nima nič drugega!
Baš kmetsko vprašanje pa noče rešiti Stalin, kakor zahtevajo principi gospodarstva in kakor propagira desničarska opozicija. So pač komunistične teorije še vedno več ko vse drugo in zato je dobil tudi petletni gospodarski načrt sovjetov njih pečat. Dosledno temu pa se je moral tudi sovjetski apel omejiti samo na pristaše komunistične stranke, ne pa na vse prebivalstvo Rusije.
Razmere v komunistični stranki pa so danes takšne, da je že naprej gotovo, da niti ta apel ne bo imel učinka. Sovjetski delavec je danes slabo plačan, a je tudi nad vse slab delavec. Tako so morali sovjeti v isti sapi, ko so apelirali na sovjetskega delavca tudi izdati celo vrsto odredb, da bo delo po sovjetskih tovarnah bolj uspešno. Vpeljali so posebno »socialistično tekmovanje« po tovarnah. Vsaka tovarna se mora obvezati, da ne bc samo v popolnosti izvršila vse naredbe, ki jih dobi od oblasti, temveč celo nekaj več. Prav tako pa je dolžan tudi vsak posamezen delavec, da stori še nekaj več, kakor je njegova dolžnost. To pričakovanje od delavčevega navdušenja je sicer zelo lepo, v resnici pa zelo neresno. Po tovarnah morajo ustanavljati posebne muzeje pokvarjenega blaga, da delavec vidi, kako škodo dela s svojim površnim, a često celo brezvestnim delom. Sedaj pa se naj zgodi naenkrat čudež in vsi delavci bodo opuslili svoje razvade in postali najboljši delavci, pa čeprav se ni spremenila nobena druga stvar. Pri nespremenjeni bedi in pomanjkanju naj dela sovjetski delavec ko ameriški, ki ima vsega v izobilju in ki vrhu tega ve, da mu jc plod njegovega dela ohranjen.
In v leni pa jc ludi glavna napaka sovjetskega gospodarskega načrta. Brez kapi-
Uprava /e vKopltar/evI ul.št.6 ^ Čekovni račun: L/ut>l)ana štev. 10.6SO m 10.341 xa Inserate, Sara/evošl.7SG3, Zagreb št. 39.011, Praga ln liuna/ št. 24.797
niša Račic pred sodniki
Račic priznava svoje dejanje, hi ga je izvršil sam - Dragutin Jovanovič izjavlja, da ni podpiral Račiča -- Puniša Račic o Stjepanu Radi ca in motivih svojega nastopa
Belgrad, 27. maja. (Tel. »Slov.<-) »Avala« je izdala ta-le izvleček obtožbe drž, pravdnika zoper Punišo Račiča in tovariše:
1.	Puniša Račič, bivši narodni poslanec, rojen v Slatini v andrijevički oblasti, star 40 let, nekaznovan, absolvent gimnazije in enega letnika prava v Parizu, oženjen, oče treh otrok.
2.	Dragutin Jovanovic, bivši narodni poslanec, rojen v Vrnjački banji, 33 let star, ne-oženjen, dosedaj nekaznovan.
3.	Toma Popovič, bivši narodni poslanec, doma iz Gnilega, 46 let star, nekaznovan, oženjen, oče enega otroka.
I.	a) Puniša Račič kot glavni krivec je 20. junija 1928 dopoldne v skupščinski dvorani zgradbe narodne skupščine izstrelil dva strela iz revolverja sistema »Steyr« na dr. Ivana Per-narj«, bivšega narodnega poslanca. Po zdravniški ugotovitvi je izvršil težko telesno poškodbo. To dejanje se karakterizira kot poskus umora. Določena je kazen po § 155 srbskega kazenskega zakonika v zvezi s §§ 41 in 44. Obto-ženčeva kazenska odgovornost jc bila ugotovljena po njegovem priznanju na zapisnik in pričami očividci (navajajo se imena prič).
b) Soudeleženec je tudi kot pomočnik in izvršitelj tega dejanja v smislu ( 46-2 s. k. z. Dragotin Jovanovič, ki je dejal dr. Pemarju, da ga bo ubil. Z revolverjem je napravil prostor med obtoženim Račičem in dr. Pernarjem. Na ta način je pomagal Račiču, da je izvršil svoje delo. Kazenska odgovornost obtoženega Jovanoviča je ugotovljena s pričevanjem dr. Pernarja in prič. (Navajajo se imena prič.)
II.	Račič je 20. junija v skupščini z enim strelom iz revolverja sistema »Steyr« ubil narodnega poslanca dr. Basarička. S tem dejanjem je zagrešil kaznivo dejanje uboja (umora), ki se kaznuje po § 155 s. k. z. Kazensko dejanje jc ugotovljeno s preiskavo na licu mesta, z zapisnikom izvedencev in s pričevanjem prič. Kazenska odgovornost za dejanje je dokazana z njegovim priznanjem na zapisnik in izpoved-bami prič. (Navajajo se imena prič.)
III.	Puniša Račič je 20. junija dopoldne v skupščinski dvorani zgradbe narodne skupščine izstrelil strel iz revolverja sistema Steyr in težko ranil bivšega narodnega poslanca Ivana Grandžo. To Račičevo dejanje vsebuje vse elemente dejanja poskusa uboja (umora). Dejanstvenost tega dejanja se potrjuje po vlogi zasebnega tožitelja, z zapisniki sodnega ogleda in zapisnikom izvedencev ter zdravni-šikimi spričevali in ostalimi okolnostmi. Kazenska odgovornost Račičeva je ugotovljena z njegovim priznanjem na zapisnik in izpovedjo prič-očividcev.
IV.	a. Račič jo kot glavni krivec 20. junija v skupščinski dvorani skupščinske zgradbe izs-trelil iz revolverja »Steyr« na bivšega narodnega poslanca Stjepana Radiča in mu z enim strelom prizadejal poškodbe, radi katerih je kot posledica nastopila smrt pokojnega Stjepana Radiča in je torej z njegovo smrtjo v vzročni zvezi. S tem je Puniša Račič izvršil kazensko dejanje uboja (umora), ki je določeno in kaznivo po § 155 s. k. z. Dejanje je ugotovljeno na podlagi izpovedi ranjenega Stjepana Radiča, na podlagi sodnega ogleda na licu mesta, z zapisnikom izvedencev, z zdravniškimi spričevali, z obdukcijo, ki je dana na zapisniik, in ostalimi preiskovalnimi okobiostmi. Kazenska odgovornost obtoženca Puniše Račiča kot glavnega krivca je ugotovljena z dokazi, ki so bili podani pod prisego prič, ki so bile zaslišane. Navajajo se imena prič.
b) Kot soudeleženec v izvršitvi tega dejanja in kot ščuvar v smislu § 66-1 s. k. z. Toma Popovič, čigar odgovornost je v tem, da jc na skupščinski seji 19. in 20. junija pretil z ubojem Stjcpanu Radiču, trdeč, da bo Stjepan Radič ubit v narodni skupščini. Na ta način je hujskal obtoženega Račiča, da naj izrši ta uboj. Popovičeva kazenska odgovornost je ugotovljena s pričevanjem Stjepana Radiča, dr. Pcr-darja in drugih. To ugotavljajo tudi stenograf-
ski zapisniki od 20. junija. Glavna priča v tej stvari je Gojko Božovič, stenograf, ki je izpovedal, da je pred njim Tomo Popovič dejal, da jih je treba vse pobiti. Isto trdi časnikar Stevo Kluič.
V. Puniša Račič jc na dan 20. junija po izvršitvi dejanj pod I. do IV. z enim strelom iz revolverja ubil pokojnega Pavla Radiča, bivšega narodnega poslanca. S tem je izvršil umor, ki je kazniv po § 155 s. k. z. Dejanje je ugotovljeno z ogledom na licu mesta, z zapisnikom izvedencev, z zapisnikom obdukcije in ostalim ter iz preiskovalnih okolnosti. Kazenska odgovornost je ugotovljena s priznanjem na zapisnik in s pričami.
Na podlagi § 183 kazenskega postopka obtožuje državni pravclnik Punišo Račiča za dejanja od I. do V., Dragotina Jovanoviča za dejanja pod I. in Tomo Popoviča za dejanja pod IV. v smislu kazenskega zakonika in kazenskega pravd, reda predlaga kazen in povračilo stroškov, ki so se povzročili s temi dejanji. Kot olajševalno okolnost navaja državni pravdnik pri Račiču priznanje in lepo obnašanje (§ 59-4, 7 s. k. z.) ter prosi, da se mu kazen odmeri po § 155 s. k. z. z ozirom na število dni, ki jih je že prebil v zaporu, in po § 69. Pri Dragotinu Jovanoviču je olajševalna okolnost lepo obnašanje (§ 59-4 s. k. z.), pri Tomi Popoviču samo lepo obnašanje (§ 59-4 s. k. z.).
Belgrad, 27. maja. (Tel. :Slov.«) »Avala« je izdala danes o razpravi proti Punišu Račiču in njegovim tovarišem sledeče poročilo:
»Danes dopoldne se je v prvem oddelku sodišča I. stopnje za mesto Belgrad začela sodna razprava proti Puniši Račiču kol glavnemu krivcu ter Dragotinu Jovanoviču in Tomi Popoviču kot soudeležencema radi zločina, izvršenega 20. junija 1928 v bivši narodni skupščini.
Sodni dvor tvorijo kot predsednik Milutin Petrovič in dalje Sveta Vukajlovič in Aleksander Marinkovič. Obtožbo zastopa državni pravdnik Dobra Nikolič. Od privatnih tožiteljev ni prisoten nihče. Obtoženci so bili pripeljani na sodišče ob sedmih, razprava sama pa se je začela točno ob osmih. Poleg številnih zagovornikov in zastopnikov inozemskega in domačega tiska je prisotnih nekoliko članov rodbin obtožencev in toliko občinstva, kolikor ga je moglo priti v sodno dvorano. Od prijavljenih 35 zagovornikov je prišlo v dvorano 25, za inozemski in domači tisk pa je prisotnih okoli 30 časnikarjev. Potem, ko so zagovorniki, časnikarji in občinstvo zavzeli svoja mesta v dvorani, je vstopil sodni dvor in predsednik Petrovič je odredil, da se privedejo obtoženci v spremstvu enega narednika.
V dvorano so vstopili Puniša Račič, Dragotin Jovanovič in Toma Popovič, ki so takoj zavzeli mesta na treh posebnih stolih. Potem je takoj dobil besedo državni pravdnik Dobra Nikolič, ki je prečital svojo obtožbo. Samo čitanje obtožnico je trajalo skoro celo uro.
Po prečitanju obtožnice so se čitali vsi akti, v katerih so izpovedbe prič, ranjencev samih, protokoli izvedencev in zaslišancev. Tako so se prečitali: referat komisarja skupščinske policije, protokol policijskega ogleda (nvidjaj) v splošni državni bolnici, na ranjenem Pernarju in Basaričku, protokol šefa javne varnosti, protokol o ogledu preiskovalnega sodnika (državni pravdnik izroči revolver, Račičevo lastnino, s katerim je izvršil zločin dne 20. junija 1928), akt, s katerim se dostavlja poročilo o ogledu tehnične policije, akt, ki ga je notranje ministrstvo poslalo pravosodnemu ministrstvu, v katerem so zahteva, da se za vodstvo preiskavo odredi posebno preiskovalne sodišče, akti pravosodnega ministra, s katerimi so se odredili sodnik in njegova pomočnika za vodstvo preiskave, akt, s katerim so izročata Popovič in Dragotin Jovanovič kot soudeleženca.
Sodnik Vukajlovič čila zapisnik skupščinske seje od 11. junija 1928, zapisnik skupščinske seje od 20. junija 1928 iu končno od skup-
tala — in sovjeti so brez njega — se more izvršiti gospodarska obnova le s sodelovanjem vsega naroda in na individualistični podlagi. Na komunistični podlagi pa je obnova nemogoča, ker la dola le z diktafoni in pritiskom, ue pa s tem, da vzbudi v vsakem posamezniku njegove najboljše moči.
Svetovna revolucija jc veljala deset lot kot ono čudotvorno geslo, ki naj potolaži
lačne želodce ruskih državljanov. Novi gospodarski načrt sovjetov se razteza na dobo petih let in naj bi torej vsaj polovico tako dolgo, ko svetovna revolucija pomiril nezadovoljstvo. Žc sedaj pa in insno. da ne bo imel niti pet let te moči in da bo propadel morda že ob prihodnji jeseni, ko bodo sovjeti spoznali, da ni mo':o"e napredovati, če ni pridobljen kmet, k: jc in ostane glavna sila Rusije.
ščinske sejo 1. avgusta 1928. Nato predsednik čita protokol izvedencev in pokliče izvedenca Andro Bihela in Aleksandra Lazareviča, pu-škarja v Belgradu. Ker Biliel ni prišel, je poklical predsednik Pero Lazareviča, da izreče svoje mnenje. Izvedenec jo s prisego potrdil točnost svoje izpovedi. Nato ga je predsednik odpustil.
Predsednik čila zapisnik o popisu najdenih stvari na stanovanju Puniše Račiča ob priliki preiskave po šefu javne varnosti. Ob 10.20 se jo razprava prekinila za četrt ure.
Po odmoru se je razprava nadaljevala. Čitala se je izjava dr. Pernarja, ki obtožuje Punišo Račiča kot ubijalca, Tomo Popoviča in Jovanovič-Luno pa kot udeleženca. Predsednik pokliče obtoženca Račiča. Račič vstane in na vprašanje predsednika, ali prizna storjeno delo, izjavi, da prizna. Na vprašanje, na koga je prvič streljal in zakaj, jo obtoženec izjavil, da je prvega zadel dr. Pernarja, zato, »ker nas jo on največ žalil in kor sem so prepričal, da je on najslabši med njimi. Na drugo sem streljal zato, ker so me napadli, torej v samoobrambi«.
Nato je predsednik sodišča prečital Račičevo izjavo pred preiskovalnim sodnikom. V lej izjavi slika Račič sejo narodno skupščine. Pritožuje se nad žalitvami, ld so padale od strani Radiča in drugih. Pravi, da je bil žaljen iu da je zahteval zadoščenje od Pernarja, ki ga jo nazval »pljačkaša in lopužo«. Te žalitve ni mogel trpeti; ker se Pernar ni hotel opravičiti, jo streljal na njega, da bi dobil zadoščenje.
Na predsednikovo vprašanje, ali jo delo izvršil sam, je obtoženi Račič odgovoril, da je delo izvršil sam. Predsednik sodišča stavlja obtoženemu vprašanje: »Zakaj ste prav za prav to delo izvršili?«
Obtoženi Puniša Račič odgovarja: »Zato, ker je Ivan Pernar s svojimi tovariši napadel mojo čast kot narodnega poslanca.« Obtoženi Puniša Račič nadaljuje z razlago momentov, ki so ga privedli do tega, da je smatral radi-čevce kot sovražnike države in svojega naroda.
Nato predsednik sodišča pozivlje obtoženca Jovanoviča, ki ne priznava, da je v katerikoli obliki pomagal Puniši Račiču pri izvršitvi čina in da je delal prostor, dokler je Puniša Račič streljal. Predsednik čita nato izjavo obtoženega Dragotina Jovanoviča, katero je dal pred izprašava Mm sodnikom in v kateri obtoženec pobija izkaze prič, ki so g8 obtožile za sodelovanje.
Potem predsednik čita izjavo vdove Ba-saričkovo pred sodnim stolom v Zagrebu, v kateri ona razlaga delo in patriotizem svojega moža, pokojnega Basarička. Po tej izjavi Jelene Basaričkove vpraša predsednik Punišo Račiča, zakaj je streljal na Basarička. Obtoženec izjavlja, da obžaluje, da jo ubil pokojnega Basarička, ali da je nanj moral streljati, ker jo on vodil napad radičevskih poslancev. Obtoženec izjavlja nadalje, da je on od vseh srbskih poslancev bil v najboljšem prijateljstvu s pokojnim Basaričkom. Po prečitanju izjavo dr. Pemarja, katero je dal pred izpraševalnim sodnikom, kako je bil ranjen, obtoženec Puniša Račič prizna, da je ranil bivšega narodnega poslanca Ivana Grandžo. Puniša Račič izjavlja, da je streljal nanj zato, ker jo slišal, ko mu je Stjepau Radič šepnil: »Pucaj! Ubij!« in na ta način smatral, da mu od strani Ivana Grandže preti nevarnost. Nato predsednik prekine razpravo ob 12 in odredi nadaljevanje ob štirih popoldne.
Vejavnost starih finančnih Izakonov ho podaljšana
Belgrad, 27. maja. (Tel. »Slov.«) V finančnem zakonu za leto 1929-30 se nahaja tudi paragraf, ki pravi, da vse odredbe starih finančnih zakonov, ki s sedanjim niso izrecno potrjene, prenehajo s 1. junijem tega leta. Do lega dne bi morala ministrstva vse Ic odredbe zbrati in predložiti zakonski osnutek v vseh potrebnih zadevah. Finančno ministrstvo je vprašalo vsa ministrstva, ali jc ta materijal že zbran in se je na podlagi teli posvetovanj prepričalo, da bi bilo do 1. junija nemogoče vzakoniti ves materija! iz prejšnjih finančnih zakonov. Zato se bo veljavnost starih finančnih zakonov podaljšala do konca septembra.
Naša država in reparacije
Naša država je sprejemala dosedaj na račun reparacij letno 125 milijonov zlatih mark. — Po sporazumu med dr. S c h a c h t o m in Owen Y o u n g o m pa naj bi se znižale nemške reparacije zlasti Angliji in nam in bi dobivala naša država letno 20 milijonov zlatih mark manj ali okoli 270 milijonov dinarjev.
Poročali smo že, da je naša vlada nastopila proti tej nameri z vso odločnostjo in čisto upravičeno, ker se na drugi strani zahteva od naše države, da do pičice natančno izpolni vse tuje zahteve in tudi najbolj pretirane. Na eni strani naj bi torej naša država dala vse in plačala vse v zlatu, na drugi strani pa naj bi se odrekla temu, kar ima dobiti. Da mora vlada tako naziranje z vso odločnostjo odbiti, je le prenaravno.
Naša vlada pa ne nvore sprejeti Schacht-Voungovega kompromisa, ker je ta nasproten mednarodnim dogovorom, ki jih je sklenila naša država z zavezniki. Ne samo v stvarnem, temveč tudi v formalnem oziru je pravica na naši strani in zato mora naše stališče tudi zmagali.
Z Versajskim mirovnim dogovorom (člen 231) je določena dolžnost Nemčije, da plača vojno odškodnino. S poznejšim sporazumom je bila določena višina nemške odškodnine. Z dogovorom med Francijo, Vel. Britanijo in Jugoslavijo, ki jo je tedaj zastopal pokojni D r a š k o v i č, pa je bila določena razdelitev nemške vojne odškodnine med te tri države.
Najvažnejše točke tega sporazuma se pa glase:
Vlada Vel. Britanije, vlada francoske republike in vlada kraljevine S. H. in SI. so se sporazumele v tem:
»Dogovorjeno je, da bosta del, ki pripada od tega bloka (nemških reparacij) kolektivno Francoski in Vel. Britaniji ter del, ki pripada kraljevini S. H. in SI. v razmerju 80 proti 6 m to tako dolgo, dokler plačila Nemčije, razdeljena na vse države, ne dosežejo svote 150 nilijard zlatih mark.
Z areparacije nad 150 milijard pa bodo "eljale te cifre:
80 za Vel. Britanijo in Francijo skupaj,
5 za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2. Isto razmerje bo uporabljeno za razdelitev vseh plačil, izvršenih za reparacije od drugih neprijateljskih držav in sicer pod istimi pogoji in pridržki ko gorej navedeno.«
S poznejšim sporazumom med Anglijo, Francijo in našo kraljevino (ki so jo zastopali dr. Jankovič, dr. Kumanudi in dr. Bošlto-vič), je bilo sklenjeno, da prejmemo od vsot. ki ji hplača Nemčija v ime reparacij pet odstotkov.
Cl. 234. Versajskega mirovnega dogovora pa določa, da se Nemčiji ne more dovoliti nobeno znižanje njenih reparacij, če tega izrecno ne dovolijo vlade, zastopane v komisiji za rešitev teh vprašanj.
Na podlagi te jasne naše pravice je le prerazumljivo, če naša vlada nikakor ne more dovoliti nobenega znižanja nemških reparacij na naš račun.
Kdo je glavar ruske pravoslavne cerkve v tujini
Bivši patriarh Tih on, ki so ga vsi pravoslavni verniki Rusije brezpogojno priznavali za svojega glavarja, je imenoval za glavarja ruske pravoslavne cerkve izven Rusije mitropolita Je v logi j a v Parizu. Po smrti Tihona je postal glavar ruske pravoslavne cerkve Kruticki, po njegovi aretaciji pa popolnoma v soglasju z odredbami sv. sinoda nižnegorodski mitropolit Sergije. Predno je ta potrdil imenovanje Jevlogija, je zahteval" od njega izjavo, da ne bo dopustil vmešavanja cerkve v politiko. To izjavo je Jevlogij tudi dal. Proti tej izjavi pa je nastopil bivši kijeva ki metropolit A n t o n i j, ki je videl v tej izjavi priznanje boljševikov. Ustanovil je nato skupno s svojimi pristaši v Karlovcih nov sv. sinod ter se smatral kot edini glavar ruske cerkve v tujini. Karlovški sv. sinod je tudi vršil vse posle ruske cerkve ter tako tudi dovoljeval ali odklanjal prošnje za ločitev zakonov. Rusi v tujini so skoraj brez izjeme priznavali za svojega glavarja le me-tropolita Jevlogija in tako je vodil pogreb pok. carice majice Marije Fedorovne Jevlogij in ne Autonij. Priznavala pa je kot glavarja ruske cerkve Antonija srbska cerkev.
Sedaj pa je v moskovskem »Cerkvenem vestniku« izšlo »Uverenje«, v katerem potrjujeta metropolit Sergije in volokolamski škol Pilirim v imenu sv. sinoda škofa Jevlogija kot glavarja ruske cerkve v tujini.
Obenem pa je poslal namestnik moskovskega patriarha, metropolit Sergij pismo srbski cerkvi, v kateri jo prosi, da onemogoči delovanje karlovškega sinoda in sabora in tako proži bratsko pomoč ruski pravoslavni cerkvi.
Negotovo je, kakšno stališče bo zavzela srbska pravoslavna cerkev. Kakor pa piše »Vreme«, iz katerega povzemamo tudi vse te informacije, je občina Rusov v naši kraljevini tega mnenja, da je treba priznati metropolita Sergija kot glavarja za pravoslavne v tujini, oni ruski pravoslavni verniki pa, ki žive v Jugoslaviji imajo priti pod upravo srbskega patriarha.
Zahteve pravoslavne cerkve
Popolna avtonomija, cerkveni zakon, šolski pouk, vse pravice, ko
drugim cerkvam
Belgrad, 27. maja. (Tel. »Slov «) Včeraj in danes je zboroval Sveti sinod srbske pravoslavne cerkve. Ob tej priliki se je razpravljalo o zakonu srbske pravoslavne cerkve, pri čemer sta se pokazali različni stališči zastopnikov bosanske pravoslavne cerkve in Svetega sinoda. — Končno se je dosegel v naslednjih točkah sporazum in se je določilo poslati posebno resolucijo ministra pravde dr. Srskiču in drugim kompetentnim faktorjem. V tej resoluciji pravijo:
1.	da se mora popolnoma zavarovati avtonomija pravoslavne cerkve;
2.	da se mora po zakonu določiti za ve-fjavne po obredih pravoslavne cerkve sklenjene
poroke;
3.	da se v šoli zagotovi vpliv srbske pravoslavne cerkve pri vzgoji mladine;
4.	da sc vse pravice, ki bi jih dosegle druge cerkve po morebitnih zakonih, v katerih ne bi bila izrecno povdarjena tudi srbska pravo>-slavna cerkev, eo ipso raztegnejo tudi na njo.
Za spremembo mej
hrvaških škofij
Belgrad, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Nekateri hrvatski škofje so ob priliki svojega bivanja v Rimu predlagali Pellegrinettiju kot navodila pri sklepanju konkordata, naj se ob tej priliki pregrupirajo meje škofij na Hrvatskem in to radi tega, ker so nekatere premajhne, da ne morejo živeti, druge pa prevelike. Istočasno so predlagali, naj se nekatere škofije odpravijo in zvežejo z drugimi. Od druge strani so istočasno izšle tendenciozne vesti, češ, da se je predlagalo, naj se ukine krška škofija in se priključi k sanjski. Proti temu predlogu pa govorijo nacionalni interesi, radi česar so proti njemu škofje in vsa duhovščina.
Belgrad, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Današnje »Službene Novine« prinašajo uredbo o organizaciji ministrstva pravde. V predsedstvo je bil imenovan dr. Angjelinovič, v statističnem oddelku pa Dragomir Markovič.
Osnutek rudarskega
zakona golov
Belgrad, 27. maja. (Tel. »Slov.«) V ministrstvu za šume in rude se je dovršil osnutek rudarskega zakona. Ta rudarski zakon je potreben radi tega, ker so se rudarske razmere po svetovni vojni bistveno spremenile. Zakon bo obsegal ves problem te panoge našega gospodarstva. Določile so se postavke glede raziskovalnih prog, glede rudniške policije in rudniške politike +er državnega nadzorstva itd, V 14 dneh bo zakon končuoveljavno dovršen, nakar se lx> predložil VZS v pretres. V teh dneh se bo razpravljalo o zakonskem načrtu v obliki ankete.
Deputacija pokofainsb.sk zavodov
Belgrad, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je zglasila pri ministru za socialno politiko dr. Drinkoviču deputacija pokojninskih zavodov, v kateri so bili zastopani pokojninski zavodi v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Iz Ljubljane so bili navzoči predsednik Pokojninskega zavoda Vekoslav Vr-tovec, podravnatelj dr. Mirko Božič, Evgen Lovšin in dr. Sagadin. Delegacija je ministru za socialno politiko predložila konkretne zahteve, naj se pokojninsko zavarovanje, ki velja sedaj v Sloveniji in Dalmaciji, razširi na vso državo. Minister za socialno politiko je delegacijo zelo ljubeznivo sprejel, pazljivo poslušal in obljubil, da bo v najkrajšem času pristopil k rešitvi tega problema. Za jutri sc je delegacija prijavila pri prometnem ministru dr. Korošcu.
Ministri mate anfiante
v Splitu
Split, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Danes ob pol 10 dopoldne so prispeli v Split ministri male antante dr. Beneš, Mironescu in dr. Kumanudi s številnim spremstvom in številnimi novinarji male antante. Pri prihodu jih je sprejelo veliko število ljudstva, predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti. Ministri so takoj po prihodu odšli na grič Marijan, da pregledajo Split in njegovo okolico. Potem so si ogledali Dioklecijanovo palačo. Popoldne jim je bil v hotelu »Belvedere« prirejen banket, na katerem je v imenu splitske občine pozdravil m: ' ' ~ dr. Ivo Bulič. Zahvalil se mu je dr.	Popoldne ob treh . so ministri in časnikarji cdšli na izlet v Tro- ! gir in Kaštel. Ob sedmih je bila v hotelu j »Central« skupna večerja. Ob osmih so odpotovali v Zagreb.
Sporazum glede Soluna
Belgrad, 27. maja. (Tel. i-Slov.«) Iz Grčije javljajo, da se je dosegel glede Soluna popoln sporazum v zadevi trgovskega prometa in to v vseh detajlih, ki pridejo pri prometu v poštev, ravzemši iarif, kar se l>o tudi v najkrajšem času rešilo, ker bo železniška uprava razpravljala to vprašanje z grškimi zastopniki Sporazum bo stopil v veljavo 1. julija.
■Shau> odpotoval iz Dalmacije
Split, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Snoči je odpotoval iz Splita z italijansko ladjo »Fran-cesco Morosini« v Benetke Bernhard Shaw s svojo soprogo. Sha\v je demantiral mnogo stavkov, ki izhajajo iz nekaterih njegovih izjav o angleških politikih in o položaju v naši državi. Na tiste vesti je zelo ogorčen, ker so mu položili na jezik besede, ki iih on sploh ni govoril in omenil.	j
Nvbzm padodhe z „Nikagom" j
Belgrad, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Listi ; strokovnih organizacij šnmarjev so poročali, j da se je tvrdka »Nihag« d. d. v Zagrebu, s i katero je minister dr. Žerjav svoječasno sklenil svoječasno pogodbo o eksploataciji gozdov, pogodila z državo in da so ta pogajanja potekla uspešno. Ministrstvo za šume in rude je danes razglasilo, da te vesti niso resnične. Nasprotno je res, da so pogajanja z »Nihag« prekinjena.
PREDSEDNIK HOOVER IN TISK.
Na nedavnem slavnostnem obedu časnikarske organizacije »Associated Pressc je imel predsednik Združenih držav, Hoower, pomemben govor, v katerem je opozoril na zle posledice, ki jih rodi obširno poročanje o zločinih in umazanih dogodkih v jasopisju. Navajal je, da je število telesnih poškodb in umorov v Združenih državah razmeroma 20 krat večje nego na Angleškem. Tako stoji Severna Amerika kljub čudovitemu gospodarskemu iu tehničnemu napredku daleč za drugimi kulturnimi deželami. Časopisje bi se moralo boriti proti I tej socialni rani in se izogibati, obširnemu, po-drobnemu poročanju o zločinih. S takim opisova-I njem se okuži domišljija množic. Razen tega treba misliti na nedolžne žrtve raznih zločinov in zločincev in preprečiti, da bi še več trpele, če se njihova imena in nesreča vlačijo po časopisju. Časnikarji kot voditelji naroda naj se vedno zavedajo svoje visoke naloge.
Socialna vprašanja
Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno, toplo, morda lokalne nevihte.
mn
BOŽJA SODBA.
»Vsak posameznik je član družbe. Prostor, v katerem se razvija njegovo življenje, zahvaljuje skupnemu delu vseh članov družbe. Če se izkaže kot rcgovilež, kot ogroževalec reda, ima družba pravico, da mu njegov prostor omeji. Toda življenje samo ima človek od višje instance. 7, marsikaj so že padle koprene; v svetu, ki je podrl vsa božanstva, skoraj ne more biti več tajen. Toda rojstvo in smrt, nastajanje in minevanje ^segajo še vedno v območje Nepojmljivega, za kar še nobena doba ni našla dragega imena nego to eno: Bog. Zato posega danes, ko je pravo popolnoma ločeno od vere, smrtni razsodba, izrečena po sodniku človeku, v območje, na katerem ti sodniki nimajo nobenega deleža. Celo najvišja sodna instanca, državno sodišče, temelji na človeških določbah, nad katerimi dvomijo mnogi frivolni neverneži. V časih, kakršna je naša doba, ljudje nimajo več pravice izrekati božie sodbe.« — Tako zagovarja »Frankfurter Zeitung« v svojem uvodniku z dne 20. m. m. odpravo smrtne kazni. Dodati bi bilo le še, da morajo veljati taista načela tudi glede nastajajočega življenja in glede samomora.
RIM V JUBILEJNEM IN ^ODO VINSKEM LETU 1921).
V tekočem lehi je katoliški Rim v dvojnem pogledu središče zanimanja vsega kulturnega sveta predvsem pa seveda katoliških narodov: to leto je' prvič jubilejno leto, cl-ugič pa se je z lateran-skimi pogodbami obnovila politična neodvisnost rimske stolice. Trume romarjev in drugih tujcev se že sedaj dan za dnem stekajo v Večno mesto in stremijo v Vatikan. Pij XI. najde komaj še časa za odmor; neprestano si slede avdience, slavnostne službe božje, priprave za konzistortj in kon-| cil, sestava enciklik in apostolskih pisem, vmes i vse neštete druge trenutne naloge in odločitve v 1 tekočih vprašanjih cerkvene uprave in države. Vsekakor se mudi papež sedaj dalj časa m svojih popoldanskih izprehodih. toda zato pa redko kdaj zaključi svoje delo pred polnočjo. Pij XI. je papež, ki dejansko drži vse niti sam v svojih rokah in v vseh stvareh, tudi najmanjših samostojno odloča, tako da so njegovi sotrudniki le izvrševalci njegove voljp. Da se razbremeni promet na glavni cesU vatikanskega ozemljil, napravijo za obisko-
valce vatikanskih muzejev in galerij poseben vhod z via Leone IV. Za pešce zgrade stopnice in dve dvigali, ki bodo vodile neposredno v vatikanske vrtove blizu takoimenovanih »Quatro Cancelli«; za vozove pa zgrade poseben dohod v vatikanske vrtove. Rimska mestna uprava se je obvezala, da uredi reden tramvajski in avtobusni promet prav do vhoda v muzeje.
JAPONSKO VOJAŠTVO PRI KATOLIŠKI SLOVESNOSTI.
V starem japonskem mestu Gifu so pred kratkim zelo slovesno blagoslovili novo katoliško
cerkev. Ob tej priliki je japonsko vojaško letalo	i
krožilo nad cerkvijo in metalo pozdrave. To je od-	j
redil poveljnik japonskega zračnega brodovja ba-	i
ron Tokugakava, ki je sam katoličan. Na javnem	;
zborovanju pred cerkvijo je pa govoril kontreadmi-	j
ral Yamamota, voditelj japonskih katoličanov, in	'
zavračal obrekovanje, da katoličani ne bi bili lo-	: jalni državljani.
UNIVERZA V LOUVAINTT
(Belgija), priredi letos sedmi tečaj Misijologfje, Id bo preučeval topot »Ovire za apostoiat«.
Vsako leto se vsi. ki se zanimajo za vprašanje i katoliških misijonov, zberejo na univerzi v Luvenu j in proučujejo kakšno važno vprašanje, ki se tiče j katoliškega apostolata v misijonskih pokrajinah. j Leta 1928. je bilo skoraj S00 slušateljev. Ta letni sestanek je postal eden od najvažnejših in najbolje obiskanih shodov za preučevanje misijonskih vprašanj.
MOČ VERE V SREDNJI AFRIKI.
Vrhovni general afriških misijonarjev (belih ! očetov) oče Voillard, ki se je vrnil 18. januarja t. 1. v Maison-Carree (Algir) z dolgega 18 mesečnega potovanja po ekvatorialni Afriki, kjer je obiskal , vse misijonske naselbine je izjavil: »To, kar som , videl ustvarjenega v teh misijoniščih tekom 50 let. je pravi čudež.« — Od vseh ljudstev je bil navdu- : seno sprejet, kar priča, kako velik in globok vpliv j so si znali misijonarji pridobiti v svojem požrtvovalnem apostolskem delu. Kako živa je vera v nekaterih zamorskih pokrajinah, kaže sledeči slučaj: Škof De Clerco. apostolski vikar Gornjega Ka-saja, je odredil, da naj se verniki vabijo, da bi tudi oni prispevali svoje skromne darove zn Petrov novčič. Ta prvi poziv temu revnemu ljudstvu je prinesel vsoto 3087 frankov.	A. F.
Pred socialnim mirom v Angliji.
Na občnem zboru klubov Rotary v Anglji Je imel voditelj strokovnih zvez v Angliji, Frank llod-ges, znamenit govor o odnošajih med delodajalci in delojemalci na podlagi rotarijapskih načel. Po njegovem mnenju stoji Anglija na pragu dolge dobe industrijskega miru, ki ga bo prinesel skupien parlament delodajalcev in delojemalcev. Da pride do tega miru, ni nobenega dvoma, a na ustvaritvi dobre volje za sporazum na obeh straneh ima Rotary velik delež.
Individualno ali kolektivno gospodarstvo?
O tem razpravlja ravnatelj delavske visoke šole v Bruslju, Ldon Delsinne v listu »Peuple«. Prihaja do zaključka, da je za izžeto Evropo edina rešitev kolektivno gospodarstvo, v katerem z enako vnemo sodelujejo vsi razredi prebivalstva. Nemčija je v tem pogledu že krenila na pravo pot in dala svoji industriji zelo resna navodila. Nekaj podobnega se pripravlja v Franciji. Tam je izjavil delovni minister v Poincarejevem kabinetu, veleindustrijalec Loucher, v poslanski zbornici: »Potreba racionalizacije je dana, a v najlastnejšem interesu tistega razreda, ki se splošno označuje kot vladajoči ali kapitalistični razred, je ravno to, da se racionalizacija izvrši v jool-nem sporazumu z delavstvom. Racionalizacija spravlja na dnevni red toliko važnih vprašanj, da država pri tem ne sme brezbrižno gledati od strani.« Temu dodaja Delsinne: »Loucher bi bil lahko tudi kratko rekel, da pomeni racionalizacija toliko kakor »napraviti red,« da se pa red ne da napraviti, ne da bi se zasebne koristi prilagodile in podredile splošnim koristim. Potemtakem ni dveh načinov, po katerih bi se mogla produktivna sila kakega naroda dvigniti na višek. Naj pa se že odločimo za neposredno ali posredno pot, vedno moramo priti do kolektivne organizacije proizvodnje in zamenjave.'-
. Zanimiva okrožnica.
Ravnatelj velike italijanske predilnice Lombnr-do je poslal vsem uradnikom in delavcem podjetja okrožnico, v kateri jih poziva, naj se obnašajo tako v tovarni kakor zunaj nje pošteno in dostojno. Delavke morajo biti dostojno in skromno oblečene. Ako jih kdo v tovarni nadleguje ali žali njihovo čast, naj ga takoj naznanijo ravnateljstvu, ki bo nastopilo proti niemu tem strožje, čim višja je njepo.va služba. Uradniki in delavci se morajo v tovarni in zunaj nje nasproti podrejenemu osobju in tovarišem obnašati tako. kakor zahteva krščanska nravnost; v nasprotnem slučaju se na mestu odpuste. Pač pa bo podjetje kakor doslej tako tudi poslei podpiralo re^ne in nravne zveze, ki imajo namen, skleniti zakon in ustanoviti pošteno družino. Delavke, ki bi od 15. maja dalje ne prihajale na delo v obleki, segajoči preko kolen, se takoj odpuste.
Južnoafriško socialno vprašanje.
V Britanski Južni Afriki prebiva 1,519.488 Fv-ropejcev, 165.731 Azijcev in 5,263.361 črncev. Ev o-peici so neomejeno gospodujoče pleme in so uveljavili nasproti nasjrroti domačinom o dno saje., ki bijejo vsem socialnim načelom v obraz. Evropcjci ss;ni spoznavajo, da so te razmere nevzdržljive in se pripravljajo, da jih polagoma izprernene. Tako se že nekaj let prirejajo mirovni kongresi, ki naj do ved? jo do sprrave med belim in črnim plemenom. Četrti tak kongres se je nedavno vršil v Kapstadtu; med udeleženci so bili zastormiki državne oblasti in krščanskih cerkva ter najodločneiši južnoafriški domačini. Kongres je razpravljal o povzdigi kmetijstva med črnci in zahteval, da dobe domačini popolnoma rav-nopravno mesto v industriji. Dalje naj sc za črne« zgrade bolnice in klinike, črnci sami naj se izšola;o za zdravnike, črnke za babice. Kongresu so se predložile težke pritožbe proli pravosodnemu ministru zaradi neenakega postopanja nasproti domačinom pred sodišči. Črncem naj se dovoli svoboda gibanja in odpravi policijsko nadzorstvo nad njimi. — Sklepe kongresa pretresajo potem Združeni sveli Evropejcev in črncev, ki so ustanovljeni po vseh večjih krajih Južne Afrike, da preučujejo medsebojne čd-nošaje in spiore. Po mnogih svetih so med člani tudi katoliški duhovniki. Vsega je v Južni Afriki 253.434 katoličanov.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
¥ Celju
Reslstrovanl zadrugi z neon 2(eno
zavezo v Celiu,--v Sasinl hiši,
Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije)
Stanje hranilnih vlog rad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter
zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
pG5GjSSn!€3 I« k©« km«»kS Za-
druga prosta rentnega davka
Anglija in Francija
Pariz, 24. maja 1929.
So gotove dobe v politični zgodovini Evrope, ki čudovito spreminjajo obraz Evrope. Ob pričetku našega stoletja je bila Evropa še središče sveta. Hegemonija Evrope je bila tako močna, da so v politiki Evrope lahko rivalizirale dve do tri osi obenem. Anglija je bila vodilna velesila v Pacifiku, Amerika pa je bila finančno odvisna od Anglije. V Evropi je bila v največjem razmahu Nemčija in ko sta se v konkurenci srečali osi Anglije in Nemčije, je bil udarec tako silen, da je Evropa izgubila ravnotežje in da se jc središče sveta pomaknilo v Newyork. Izmed vseh držav to spremembo najbolj čuti Anglija, ki je vsled svoje industrije tekom 19. stoletja bila prisiljena, da mora biti gospodarica sveta. Anglija je izgubila monopol, ki ga je imela v gospodarstvu sveta in to dejstvo označuje krizo, v kateri se trenutno nahaja Anglija.
Volitve, ki sc bodo vršile dne 30. maja v Angliji, so eminentno gospodarskega značaja in šele v drugi vrsti ožje političnega. Stanley Baldvvin, ki vodi konservativno stranko v tej volivni borbi, obljublja, da bo v slučaju ponovnega zaupanja vlada vodila isto nespremenjeno politiko brez avantur za dvig in uravnovesenje Anglije. Veliko je storila konservativna vlada. Uravnovesila je angleško valuto in jo postavila vzporedno z dolarjem, prenesla je težišče angleške industrije, ki jc prej ležalo v črti Cardiff — Yorshire v črto južno Bristol — Scarbourgh, ki izvira iz dekadence premogarske industrije in upostavi-tve nove luksuzne industrije na jugu Anglije, ki edina dela brez brezposelnosti in z 20% dividend. Baldvvinov tekmec Mac Donald nastopa s programom, ki je mnogo odločnejši in v gotovih obrisih popolnoma nov. Mac Donald napoveduje rešitev Anglije izpod varu-štva Francije, v katero da je spravil Anglijo sir Austen Chamberlain, novo samostojno zunanjo politiko Anglije, ki naj se približa Ameriki, takojšnjo brezpogojno izpraznitev Pore-nja, uvedbo socialističnih načel v industrijsko življenje.
V Parizu so soglasni v mnenju, da bo konservativna stranka nazadovala in da bo Mac Donald mnogo pridobil. Če pride do Mac Donaldove vlade, se bo tako temeljito spremenila smer zunanje politike, ki sta jo vodila dosedaj Chamberlain in Briand.
S sklepom versailleskega miru je Pariz postal središče celinske Evrope, katere obraz in sestavo ni bilo mogoče več spremeniti, ne da bi Pariz na to pristal. V centralni Evropi so se ustvarile nove politične oblike kakor mala antanta, ki je več ali manj pod vodstvom ali vsaj v soglasju s Parizom, ker je sama interesirana na nedotakljivosti versailleskega miru. Nejasnost Rusije in težki ekonomski položaj Evrope je še Nemčijo prisilil ven iz izolacije. Z Locarnom, Thoiryjem in Ženevo so se še bolj sklenile vezi okoli Pariza. Sir Austen Chamberlain je celo sklenil s Francijo mornariški sporazum, ki so ga smatrali naperjenega proti Ameriki. Z Balfour-jevo noto so bili črtani dolgovi Francije Angliji, v kolikor so presegali angleške dolgove Ameriki.
Ta politika je rodila najhujši odpor delavske stranke. Vsa ta politika ni zmanjšala prav nič brezposelne krize, nasprotno Francija ne trpi na brezposelnosti in ugodni razmah povojne francoske industrije grozi angleški industriji. Amerika, čije konkurenci se je Chamberlain hotel izogniti z organizacijo Evrope preko Francije, plasira svoj kapital s silnimi vsotami v nemški industriji in tako grozi nevarnost Angliji tam, kjer je niso pričakovali. Sovražnost Amerike napram Angliji se je tako poostrila, da je Amerika začela prej računati s Francijo nego z Anglijo v razorožitvenem vprašanju, kjer se je Gibson pridružil francoskemu stališču.
Vsa ta kampanja Mac Donalda je v Angliji silno simpatična. Težka delavska in industrijska zahteva novih in energičnih rešitev. Dejstvo je, da Anglija tekom zadnjih treh stoletij svoje svetovne nadvlade nikdar ni bila tako navezana na ostalo Evropo kakor v zadnji dobi po svetovni vojni. Vsled svoje trgovinske politike Anglija mora biti internacionalna in nikdar ne sme biti popolnoma navezana na Evropo. S svojo svetovno vlogo pred vojno si je Anglija ustvarila 80 milijard rentei ki jih je plasiranih v celem svetu in ki so dajale štiri milijarde letnih obresti.
Vprašanje je kakšni bodo eventuelni odnosi Mac Donalda do Pariza. Mac Donaldov načrt o sporazumni reviziji versailleskega miru gotovo ne bo našel odmeva pri Poinca-reju, trenotnem predstavniku parlamentarne večine v Franciji. Drznost razorožitvenega načrta Mac Donalda gotovo ne bo preprečila kapitalistične akcije Združenih držav v Evropi in ne bo zboljšala angleških financ za 80 milijard, ki so izginile po svetovni vojni. Socialistična politika, ki v kolonijalni politiki Anglije gotovo ne bo mogla biti tako odločna kakor tradicionalistična konservativna, bo imela najbrž silne težave v Egiptu in Indiji.
Trenotne težave, ki bodo nastopile za Anglijo z eventuelnim nastopom Mac Donalda, bodo gotovo narekovale vsaj v začetku zmernejše odnose s Francijo. Ali bo kasnejši levičarski značaj mednarodne politike pomenil razmerje v francoskem parlamentu in postavil namesto Poincare^ Brianda ali pa celo Herriota, bodo pokazali dc.čodki.
Mir med Italijo in sv. Stolica je trajen
Rim, 27. maja. V svojem zaključnem govoru v senatu je šef vlade Mussolini podal nekatere zelo važne izjave. Uvodoma je ugotovil, da se imajo polemike o zadevi lateran-skega pakta smatrati za končane. Kolikor se tiče njega, je imel s svojim govorom v poslanski zbornici samo namen razpršiti vsako dvoumnost in nejasnost ter konstatirati, da z lateransko pogodbo niti kralj ni postal papežev ministrant niti papež kraljev kapelan. Lateranski pakt ni povatikanil Italije niti ni poitalijanil Svete stolice. Potem ko je min. predsednik Mussolini z ozirom na govor katoliškega senatorja Crispoltija nekoliko opravičil, nekoliko pa omilil svoja izvajanja o »rimskem« karakterju katoličanstva, je prišel na vprašanje mladinske vzgoje, trdeč, da se dand:.nes ne more poveriti rodbini pouka, ker ga, mučena od gospodarskih skrbi, ne more dajati. To je v stanu le država, ki pa se tudi ne more odpovedati pravici, da mladino vzgaja državljansko tudi z moralne plati le ona sama, zlasti pa, da jo vzgaja k možatosti in bojevitosti, ker živimo pač med divjimi volkovi. Posebno pa je to potrebno italijanskemu narodu, ki je bil v mnogostoletnem suženjstvu te čednosti izgubil in je bila vojna 1915—1918 prva, ki jo je po vojskah rimskega imperija dobil italijanski narod. Kar pa tiče moderno filozofijo in verski pouk v višjih šolah, ki da sta v konfliktu, treba, je izvajal šef vlade, opozoriti na to, da se baš katoliški znanstveniki, kakor jezuit p. Dunin-Borkovvski, p. Gemelli, p. Cordovani in drugi bavijo z dviganjem pozitivnih vrednot moderne filozofije, ki jo smatrajo po mnogih celo bistvenih straneh za združljivo ne samo s krščanskim življenjskim etosom, ampak tudi s samim sistemom velikega Akvinčana. Kar zadeva garancijsko postavo, ki jo masonski liberalizem povzdiguje, ni vredna tega kadila
kot gnil kompromis; če sta država in cerkev strpljivo živeli druga poleg druge, ni to zasluga te postave. S posebno vehemenco je j Mussolini raztrgal govor senatorja Croceja, ki ' mu je med velikim odobravanjem senata dokazal vso hinavščino liberalizma, ki na eni strani izjavlja, da je versko želel sprave s cerkvijo, na drugi pa obžaluje doseženo stanje miru. Croce meni, da so konkordati zlo. Mari ne ve, da je Cerkev sklenila konkordat že leta 1098. med Urbanom II. in grofom Rudi-gierom kalabrijskim in sicilskim? Od takrat imamo konkordat za konkordatom do srbskega, litovskega, latiškega, poljskega in bavarskega, v razpravi se nahaja pruski in tudi v Franciji se je antiklerikalno razpoloženje temeljito izpremenilo. Sklenjeni mir mod Kvi-rinalom in Vatikanom se bo držal, ker je sad dolgotrajnega in globokega truda, ker je srečno zasnovan in ker je prišel iz srca italijanskega ljudstva. Mali spori pa bodo vedno, to je pač življenje. Na vsak način je rešitev rimskega vprašanja za zmiraj. Mi smo iz telesa Italije izdrli trn in Rim po času cesarja Avgusta napravili dejansko in juridično za stolico Italije. Nato je senat med navdušenimi ovaci-jami ter vzkliki Mussoliniju in papežu sprejel lateransko pogodbo, ki daje papežu za njegovo vesoljno poslanstvo svobodo in prizna njegovo suvereniteto, Rim pa se od strani papeža prizna kot prestolica Italije, s 315 glasovi proti 6. — V zvezi z ratifikacijo, ki se bo izvršila v najkrajšem času, se je izdelal cere-monijel za poset kralja Viktorja Emanuela in kraljica obenem s šefom vlade Mussolinijem pri papežu. Papež jih bo sprejel z največjo slovesnostjo, sedeč na tronu iu bo odgovoril na adreso kralja. Nato bo kraljeva dvojica vprvič v življenju stopila v baziliko Sv. Petra, kjer bo molila pred Najsvetejšim in se pomu-dila ob grobu Prvoapostola Petra.
Volivna zmaga belgijske vlade
Pri belgijskih volitvah nazadovali socialisti in komunisti
Bruselj, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Po dosedaj znanih rezultatih volitev v belgijsko poslansko zbornico je z ozirom na uspehe liberalcev računati z malim preokretom na desno, ker so liberalci zopet pridobili nekoliko j od svojih 25 izgubljenih mandatov. Katoličani, ki so branili belgijski princip v Flandriji proti flamskemu nacionalizmu, so zaradi zmage Flamccv nekoliko trpeli, svoje izgube pa so zopet izravnali s pridobitvami v Valloisu. Socialisti so od svojih dosedanjih 78 mandatov izgubili 3 do 4, izgubili so tudi komunisti, ki so sc delili v pristaše Stalina in Trockega, njihove izgube pa še niso znane. Glavni zmagovalci so flamski nacionalisti. Veliko mora-
lično zmago je dosegla krščanska ljudska stranka posebno v prejšnjih nemških kantonih Eupen, Malmedy in Sanct Vith. Samo v Verviersu so zbrali 11.6 odstotkov vseh veljavnih glasov, vendar pa niso dosegli nobenega mandata. Verjetno je, da bodo oporekali izvolitvi socialista, ker so se vršile pri volitvah razne nepravilnosti. Razdelitev mandatov je po belgijskem volilnem sistemu zelo komplicirano, tako da bo uradni izid znan šele danes zvečer ali jutri. Vsekakor pa ka-toliško-libcralna vladna koalicija ni ogrožena po opoziciji socialistov, komunistov in flam-skih nacionalistov.
Železen režim v ASganiji
London, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Čuje se, da je Amanulah zbežal po nasvetu Nadir kana, ki se je pred par meseci vrnil iz Francije. Novi pretendent prestola Sirdar Ali Ah-med kan Jan je sin starejšega Amanulahovega brata. Ta sam je baje izjavil, da se ne bo vrnil v Afganistan. »Daily Mail« poroča, da je Ha-bib ulahovo vladanje železno. V Kabulu je prepovedal vsako evropsko obleko. Ženske morajo zopet nositi zakrite obraze. Cene za živila so poskočile do blaznosti. V Kabulu vlada vojno stanje. Finančni položaj Habib ulaha je baje zelo močan, ker jc bogatim trgovcem naložil velike kontribucije. Ima tri žene, ki ga podpirajo pri upravi države. Njegova vojska je zelo disciplinirana.
Amanulah v Indiji
London, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Indijski podkralj je brzojavno sporočil Amanulahu, ki je danes dospel v Bombay, da so vsi indijski uradniki dobili nalog, da dovolijo kraljevskemu paru vse potne olajšave, ker je kralj zelo v skrbeh radi kraljice, ki v par dneh pričakuje poroda. Ko je kraljevski par dospel v Bombay, je bil na kolodvoru pripravljen bolniški voz z dvema angleškima bolniškima sestrama. Kralj in kraljica pa sta se odpeljala brez njih v hotel in bo kraljica odšla v bolnico šele ob porodu. Kraljevski par spremlja kraljev brat s svojo soprogo, ki tudi pričakuje otroka.
Indija hoče postati dominion
London, 27. maja. (Tel. »Slov.«) V Bom-bayu so bili včeraj in danes veliki shodi množic, na katerih so govorili Gandhi in dva druga indijska voditelja Nehru in Malaviya. Nehru je izjavil: Bodite pripravljeni na prvi znak dne 1. januarja 1930, če angleška vlada do tedaj Indiji ne bo dovolila stališča domi-nirjona, kakor je to splošna želja indijskega nacionalnega kongresa. Prejšnji večer je Gandhi poživljal narod na splošen odpor proti vladi in zahteval v to svrho globoko segajočo reorganizacijo indijskega narodnega kongresa, v katerega bi sc morala sprejeti ena četrtina vsega prebivalstva kot člani. Samo na ta način se more sklepom kongresa dati pred podkraljem potrebni poudarek.
London, 27. maja. (Tel. »Sk>v.«) »Daily Ex.prcss: poroča, da je zdravje 81 letnega lorda Balfourja, ki se jc pred več tedni umak-
I nil iz vseh javnih uradov, zelo ogroženo.
Nov letalski
višinski rekord
Dessau, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Pri novem doseženem višinskem rekordu je pilot Neuenhofer letel s težkim letalom oceanskega tipa. V višini 11.000 m se je raztrgala cev za kisik, bil je zato deset minut brez zavesti in je očividno nezavestno potegnil za varnostno ravnalo pri krmilu, ker je takrat, ko se je zopet zavedel, bil samo še 7000 m visoko in je nato pristal popolnoma gladko. Pri drugem uspešnem poskusu so bili najhujši trenutki tudi v višini 11.000 m. Ker se je na varnostnih očalih nabral led, je letel brez očal, radi česar mu je zmrznilo eno oko. Ko dosegel višino 12.500 m, se je vrnil na zemljo v čudovito lepem poševnem letu.
Nad 172 ur v zraku
Newyork, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Letalca Robbins in Kelly sta včeraj pobila dosedanji svetovni rekord letala »Question Mark« v trajnem letenju. Ostala sta v zraku 172 ur in 30 minut. Ko sta pristala, ju je pričakovalo nad 60.000 ljudi. V zraku sta 17-krat obnovila zaloge bencina in porabila 1435 ga-lon plina. S povprečno hitrostjo 75 milj sta preletela 12.900 milj. Pristati sta morala radi poškodbe propelerja.
Brodovje hit. morskih razbojnikov uničeno
London, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Po poročilih »Timesa« iz Šanghaja se je v petek pri Vušungu na ustju reke Vanpu 20 milj od Šanghaja vršil hud boj med kitajsko narodno mornarico in morskimi razbojniki, v katerem jc bilo uničeno skoro vse brodovje razbojnikov. Potopljenih je bilo 20 ladij, več kot 1000 razbojnikov je utonilo ali so bili ustreljeni, 250 pa jc bilo ujetih. Zaplenjenih je bilo 2000 pušk in mnogo municije. Morski razbojniki, večinoma bivši vojaki, so ob reki Jangce napadali mesta, vasi in ladje, katere so puščali v miru le proti visoki odkupnini.
Ruski polet v New York
Moskva, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Sredi avgusta bo rusko letalo posebne konstrukcije poskusilo polet v Newyork na progi Moskva —Kamčatka—Aljaska— San Francisco—Nevv-york. Voditelj letala bo Šestakov.
Lloyd George-ov program
Šef liberalne stranke Lloyd George jc označil svoj zunanje politični program na kratko tako-le:
1.	Delati treba za splošno in čim hitrejšo razorožitev.
2.	Podpis fakultativne odredbe glede mednarodnih razsodišč.
3.	Sprejem pomorske paritete z Združenimi državami Sev. Amerike.
4.	Proučitev potem sporazuma postopanja za revizijo napak mirovnega dogovora.
5.	Vpostavitev normalnih odnošajev z Rusijo na podlagi medsebojnega nevmešavanja v notranje zadeve.
6.	Znižanje carine in odklonitev drugih zaprek za svobodno trgovino.
V	notranji politiki pa je glavno geslo Lloyd George-a boj proti brezposelnosti. Z velikanskim narodnim posojilom hoče izvesti velikanska dela, ki naj bi za dve leti zaposlila vse brezposelne. Projekt Lloyd George-a je v resnici velik, a ne brez vzroka te vprašujejo ljudje, kaj bo po dveh letih.
Mnogo si obeta Lloyd George tudi od svoje propagande proti veleposestvom lordov. Če pa bodo imela vsa njegova lepa doneča gesla tudi uspeh, ni posebno mnogo upanja.
V	glavnem bo šel boj le med konservativci in delavsko stranko in vprašanje je v tem, če ostane na krmilu konservativna stranka, ali pa pride na nje mesto delavska vlada, podpirana od kake meščanske skupine.
Zborovanje nemških soc. demokratov
Magdeburg, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Na letnem zborovanju socialnih demokratov, ki se je včeraj začelo v Magdeburgu, jc predsednik stranke Oton Wells podal politični referat. Govoril jc o vstopu stranke v vlado in o reparacijskih pogajanjih. Ideal stranke bi bila čisto socialistična vlada, vendar pa silijo politične in gospodarske razmere h koaliciji. Nemško delavstvo si ne pusti vzeti zavarovanja proti brezposelnosti. Glede vprašanja diktature jc izjavil: Če bi že bila diktatura, naj bi bila naša diktatura. Glede krvavih majskili dogodkov v Berlinu sc jc zelo odobravalo, da je Wclls zastopal stališče zakonitosti in odklonitve vsakršnih nasilnih metod. Nato je avstrijski socialist dr. Ellcnbogcn zatrjeval, da želi 90 odstotkov Avstrijcev priključitev k Nemčiji, socialist Bracke iz Pariza pa jc izjavil v nemškem jeziku, da je francoska socialna demokracija za razorožitev, proti vojni in za sporazum z Nemčijo.	,
Mučenje Voldemarasovega atentatorja
Heidekrug, 27. inaja. (Tel. »Slov.«) Nena« dna usmrtitev Voldemarasovega atentatorja Vosiliusa je povzročila v Kovnu največje presenečenje in številne govorice, po katerih Vo-silius ni ničesar priznal in da je umrl zaradi krutega mučenja po policiji. Potisnili so mu na glavo železno krono z bodicami. Umrl je na srčni kapi. V kratkem bo prišlo pred preko sodišče 13 častnikov. Ravnatelj jctnišnice v Kovnu Reikala je bil odstavljen in izgnan, ker jc z Vosiliusom postopal dobrohotno,
Stamp bo posredoval
London, 27. maja. (Tel. »Slov«.) Voditelj angleške reparacijske delegacije Stamp je imel o priliki kratkega obiska v Londonu, kakor se zatrjuje, samo informatorične razgovore z vodilnimi bankirji in strokovnjaki finančnega ministrstva o stanju pariških pogajanj. Priporočalo se mu jc še enkrat, naj nemškim taborom in reparacijsldmi upniki poskusi posredovali, in sicer na taki podlagi, da se zopet začne obravnava o Youngo-vem predlogu, ki ga je Nemčija že sprejela, s pridržkom, da naj se razdelitev nemških plačil uredi v razgovorih z zavezniki. Čuje se, da je Stamp v tem smislu že danes zopet razpravljal v Parizu.
Polet italijanske zračne eska-drile na izhod
Rim, 27. maja. (Tel. »Slov.« Italijansko zrakoplovstvo, ki je že lansko leto poslalo 60 letal na obisk zahodne sredozemske obale, posebno španske, bo letos poslalo eskadro letal na vzhod. Dne 30. maja bo 36 težkih bombnih letal, katere bo vodil državni pod-tajnik Balbo in se mu bo pridružil De Pine-do, odpotovalo v Odeso preko Aten, Carigrada in Varne. Vrnili se bodo po istj progi.
Francoski dolg Ameriki
Newyork, 27. maja. (Tel. »Slov.«) Senator Smoot, predsednik finančnega odbora, jc predlagal v kongresu, da se dne 1. avgusta 1929 zapadli francoski vojni dolg 400 milijo-nov dolarjev podaljša do 1. maja 1930, če bc Francija do 1. avgusta ratificirala Mellon-Bcrangecjcv dogovor. Ta dogovor določa namesto takojšnjega plačila anuitete.
Eksplozija v tovarni razstreliv
Oslo, 27. maja. (Tel. »Slov.«) V tovarni razstreliv Grubenes pri Oslu so včeraj zapored eksplodirala tri poslopja tovarne. Nekega delavca je raztrgalo na kose, v okolici 6 do j 7 km so popokale vse šipe v oknih
J\a
a)je noncg&
Koledar
Torek, 28. maja: Avguštin.
Ljudski praznik
t' Škocjanu
V nedeljo dne 26. mnja je bila vsa pokrajina od Novega mesta do Krškega elektrizirana. Po vseh potih, stezah in cestah je hodilo ljudstvo v prazničnem razpoloženju v Skočijan; bolj ko smo se bližali Škooijanu smo čutili, da se ljudstvo pripravlja na velik domač praznik. Iz Novega mesta, št. Petra, Št. Jerneja, Mokronoga. Rakeka, Kostanjevice, Leskovca so prihajali ljudje s svojimi duhovniki in župani.
Ob 10 se je bilo nabralo na Idiličnem prostoru pred cerkvijo okrog 3000 ljudi. Tam gori je bila prijazna cerkev vsa v zastavah, pred cerkvijo je bil postavljen v senci košatih dreves oltar. Fantje iz Zloganja so prinesli kar cel gozd mlajev in jih razvrstili po vsem trgu. Na obeh straneh so blesteli veliki napisi Knobleharju v čast in gosiom v pozdrav.
Okrog oltarja se je gnetla šolska mladina. Kot častna straža odraslih se je razvrstila v svojih ličnih uniformah meščanske garde iz Kostanjevice, vrstili so se gasilci iz Grmulja in škocijana, kot mladinska straža so nastopili Orli iz Št. Jerneja, za njimi pa so stali stoteri naši možje 7. župani iz Škocijana, šinarjete, Bučke itd., nadalje pa celo morje žena in deklet v belili rutah. Ko je g. prošt Cerin iz Novega mesta dvignil proti nebu nekrvavo daritev Božjega jagnjeta, je kipela proti nebu iz tisočerih src ena skupna velika molitev za misijone, za Afriko, za kraljestvo božje na zemlji.
Kako je vzdrhtelo vse ljudstvo, ko je služabnik božji z mogočno besedo vzkliknil: Kmetska hiša, kaj si dala ti že državi, narodu, cerkvi! Poleg državnikov, škofov si nam rodila tudi misijonarja, kakor je bil naš Knoblehar. Beseda propo-vednika je izzvenela v poziv, naj tudi naš narod prevzame širom sveta del božjega vinograda v oskrbo.
Nato se je obrnila vsa množica k rojstni hiši Knobleharja. Zavesa nad ploščo se je odgrnila in čitali smo: Tu se je rodil (». iulijn 1819 dr. Ignacij Knoblehar, misijonar v Afriki. Ob slovesni blagoslovitvi plošče je g. župnik Anžič pozdravil vse ljudstvo in nato je skrbni in vestni preiskovalec Knobleharja prof. Bohinjec vzklikal življenje njegovo, pred našim! očmi je rastla osebnost Knobleharja iz tihega Škocijana ven v daljni široki svet.
Njegova smrt je bila veličastna kakor smrt svetnika. Ko je bil dobesedno izčrpal vse duševne in telesne sile za Kristusa, je hotel umreti kot spo-kornik na tleh in oklepajoč se križa je izročil svojo veliko dušo svojemu stvarniku.
Dokler bodo živele na svetu plemenite duše, se bo proslavljalo njegovo ime od roda do roda. Arabci so hodi'i iskat zamorce, da bi jih ulovili za sužnje. Knoblehar je poučeval zamorske otroke in je leta 1852. oblekel prve zamorske otroke v bele halje, jih krstil in jih podaril kot prvenstveni dar Kristusu. Ta veliki prvoboritelj krščanstva, ta prvi pijonir osrednje Afrike se je rodil tu v tej skromni hišici v Skocijanu. Kakšen blagoslov se izliva na ves naš narod. Ni Knoblehar sam zagotavljal, da po vseh svojih molitvah nikdar ne pozablja na svojo ožjo domovino. Ta domovina praznuje danes šele prvo njegovo slavlje.
Predsednik Orlov iz št. Jerneja, Janževcc, je govoril o Knobleharju ljubko in ganljivo, kakor zna govoriti ljudstvo, ki je vgnezdeno med neštetimi goricami in dolinami lepe Dolenjske. Ob koncu je prevzel sedanji posestnik rojstne hiše Knobleharja Ivan Novšek spominsko ploščo v svojo oskrbo.
To ljudsko slavlje je trajalo dve uri. Gg. Ma-lešič, Slapšak, Froblih, gdč. učiteljice, župan in župnik so razvrstili vse množice, uredili vse na razpolago, na vse mislili.
Ob slovesu smo čutili, da so v Skocijanu ljudje, ki čutijo, kakšen biser je dal Škocijan narodu in katoliški cerkvi, škocijan je nam dal pravi pouk, kakor naj narod časti pred svetom svoje vel-može.
Veličastna mladeniška manifestacija
Konjice, 27. maja 1029.
Včeraj predpoldne se je vršila na Brinjevi gori veličastna in prisrčna manilestacija lantov ko-ajiške dekanije. Zbralo se je ob tej priliki na prijazni gori okoli 1000 mladeničev, ki so pod vodstvom svojih duhovnih voditeljev prisostvovali veličastni prireditvi. Najprej se je v cerkvi vršila pridiga, ki jo je imel ravnatelj Franc Hrastelj iz Maribora. Slovesno službo božjo ie opravil arhidiakon konjiški Franc Tovornik. Po službi božji se je vršilo na prostem zborovanje, ki ga je otvoril in vo-
dil Jože Šar<ah iz Konjic. Najprej jc deklamiral I. Sibanc iz Konjic, nato pa so govorili Lojze Kuk za fantovske Marijine kongregacije, Tone Obloušek iz Opio'uice za lantc-Orle, Lojze Skerbinšek iz Priho-ve ;a kmečke fante, Lojze Padežnik pa za zrečke fante. O potrebi kmetijskega nadaljevalnega šolstva je govoril prof. Jože Krošelj iz Maribora, o katoliški prosveti pa urednik dr. Fran Vatovec. Na koncu zborovanja so se sprejele nekatere resolucije, ki zadevajo podrobno organizacijo katoliške prosvete v konjiški dekaniji. Zborovanje je poteklo v znamenju plemenitih teženj mladine za povzdigo verskih ter nravnih in kulturnih sil slovenskega Ijudstvvat
Valvazorjeva rojstna hiša
(Ob odkritju spominske plošče na Starem trgu št. 4 v Ljubljani.)
Ne silite na Francosko!
Važno opozorilo vsem, ki nameravajo iti na Francosko delat.
Merlebarh, it. maja.
Zadnji čas prihajajo celi transporti Jugoslovanov na Fr.uicosko na delo >na kontrakt«, med njimi tudi mnogo Slovencev. To ljudsko gibanje se bo, po vsem soditi, nadaljevalo, najbrž še v vedno večji meri. Prav bo, ako prečitajo vsi, ki nameravajo sem ua delo, sledeče vrste:
Prihajajo sem zdravi in krepki možje in fantje, vmes pa tudi slabotni in bolehni. Zdi se, da tu in tam zdravniški pregled n' zadosti natančen. In ti so tudi veliki siromaki. Prišel je v premogo-kop, rudokop ali v železno tovarno. Naredi en »šiht«, dva. pa vidi, da ne bo delu kos. /mučen je, v prsih ga boli. še parkrat naj gre na delo, pa bo obležal. Kaj sedaj! Prosi za lahko delo. Odgovore: »Za lahko delo imamo tu toliko prosilcev, da še za vse le nimamo primerne zaposlitve.« Pri velikih podjetjih, kakor so tu, kjer je poleg tega delo ša tako nevarno, so nesreče na dnevnem redu. Tu je polno invalidov, kojib invalidnina je premajhna, da bi se mogli preživljati; treba jim dati še kako lahko opravilo, da vsaj še nekoliko prislužijo.
Pa pojde drugam h kakemu drugemu podjetju, kjer je delo lažje, četudi slabše plačano? Ne gre. Glasom delovne pogodbe mora delati vsaj eno leto pri delodajalcu, ki je prevzel nase potne stroške izseljenčeve in nobeno drugo podjetje ga ne sme sprejeti na delo, dokler pogojeno leto ne poteče.
Pa poide domov nazaj v Jugoslavijo? Nima papirjev, nima denarja, ne ve, kam in kod često ne zna nobenega tujega jezika. Kako naj gre potem! Nekateri se obračajo potem na jugoslovansko poslaništvo v Parizu in prosijo, naj bi mogli ustreči takim prošnjam. Kdor je živel nekaj časa med delavstvom, je uvidel, koliko je lu revščine in celo bede in koliko prošenj za podporo teče vsak dan v Pariz na poslaništvo.
Tujina rabi le krepkih in zdravih ljudi. Ti so delu kos in zaslužijo toliko, da se morejo primemo preživeti. Drugi naj ne hodijo sem, ker bodo samo nesrečni.
še to: Fant in mož, ki je delal do 25; ali 80. leta doma na polju, se bo na jamo zelo težko privadil iu prav hitro pri delu ponesrečil, posebno še, ako ne zna nemščine ali francoščine.
Naj bi ponatisnili to svarilo tudi drugi listi, osobito še tudi hrvatski.
Stoletnica Bnvyreve smrti
Vršče, 26. maja.
Stoletnico Davyjeve smrti praznujejo letos 29. maja vsi kulturni narodi.
Koliko nadvse koristnih iznajdb jc ustvaril pred sto leti eden najimenitnejših angleških na-_ ravoslovcev mojster Davy in človeštvu uredil v korist vsakdanjega življenja!
Njegova varnostna svetilka, danes v rokah vsakega rudokopa, mu je zagotovila uevenljivo hvaležnost. Davvjev obločni plamen (obločna luč), Davyjeve elektrode za napravo novih kovin, so odkazale modernim tehničnim podjetjem novo pot do iznajdb, katere vživa danes človeštvo.
Dne 29. ma ja, ob stoletnici Duvvjeve smrti, nai bi posvetile vse brezžične postaje, katere delujejo v izobrazbo naroda in v prosvetne namene, temu veleučenjaku in pospeševatelju tehnične vede za trenutek hvaležni spomin!
Mi pa šc posebno. Pred sto leti (1818—1828) je bival mojster Davy na Gorenjskem v Podkorenu in vžival lepote naših sinjih planin in vsemu svetu oznanjeval prav z vnetostjo te naše pokrajine, kjer živi dober narod, kot najlepše v vsej Evropi. Sam piše takrat s svojega starega gnezda (solrl liaunts« s Podkorena): »Vse, kar živi, je veselo, in vsa narava je tu krasna in veličastna!«
Observatorij pod Triglavom, tu ob Radovni, kjer se je bavil učenjak z ribolovom in ustva-ril umetne niulie za ribolov in napisal prosvetno knjigo »Sabnonia«, se pa kinea danes z imenom tega učenjaka »Sir Iluttipbrv Davy«.
Prof. dr. A. Belar.
Malokateremu Ljubljančanu, še manj pa slovenski javnosti je bilo do danes, ko se odkriva spominska plošča na Valvazorjevi rojstni liiši na Starem trgu 4 znano, da je bil Janez Vajkart Valvazor Ljubljančan po rodu.
Zato bo marsikoga zanimala ta hiša, ki je ena izmed najstarejših v Ljubljani. Kdaj je bila sezidana, ni točno znano, najbrž pa v 15. stoletju. Za časa Valvazor jevega rojstva je bila mestna last ter je služila kot mestna tehtnica in skladišča (VVag- und Niederlagshaus). štiri letu pred rojstvom Valvazorjevim je dalo mesto tedaj enonadstropnemu poslopju nadzidati še eno nadstropje, ki ga je določilo za stanovanja. V to novo stanovanje se je vselil leta 1737 advokat Andrej Vidmavr, leta 1640 pa deželni odbornik Jernej pl. Valvazor, oče slavnega zgodovinarja, ki je ondi ostal do leta 1643, torej komaj tri leta. Med tem časom sc ni u je ondi dne 28. maja 1641 porodil sin Janez Va j ha nI.
Spodnje (prvo) nadstropje je imel nekako kot službeno stanovanje zastonj mestni tehtni-ear in načelnik mestne kruharne (Brotkammer), ki je bila v pritličju in koje oboki se še danes pozna jo.
Hiša je ostala do leta 1784 v lasti mesta Ljubljane. V tem letu so se po ukazu notranje-avstrijskega gubernija v Gradcu prodala vsa mestna poslojija, med njimi tudi sedanja hiša na Starem trgu 4. Kupil jo je »žitni faktor« in član živilskega nadzorstva Fran Anton McrtI zu 3050 II. Hiša je na to prehajala v last Fran-cetu Jerneju čebul ju (1801), Jožefu \Vebru (1840). Avgustu \Veber (1870). Henriku Ničrnanu (1876), Mariji Zcbisch (1896) in slednjič leta 1905 sedanjemu lastniku Josipu Petkosigu, trgovcu /. lnanufnktuniim blagom.
Hiša je videti v veliki «Iiki mesta Ljubl jane v Slavi vojvodi ne Kranjske kot druga v vrsti
Nalivi in neurja
Maribor, 27. maja 1929.
V soboto. 25. maja popoldne okoli 4 se je na meji med župnijami Sv. Jakob v Slov. goricah, St. Ilj, Marija Snežna-Jarenina nenadoma utrgal oblak in voda je tekla z neba, kakor bi iz škafa lival. V trenutku so bile doline polne '.ode in zemlje, ki so jo valovi odnašali s hribov. Najhuje je divjal vihar z nepopisno težkim nalivom na Hlapju, Zgornjem in Malem dolu, Pcčeniku, Srebotju v župniji Sv. Jakoba. Naliv je odnesel s strmin ponekod vso zemljo z njiv in vrtov s posevki vred. Travniki v dolinah, Iri vodijo od severa proti Sv. Jakobu s krasno travo, so vsi debelo obloženi z zemljo, tako da jc letošnje seno j>opolnoma uničeno. Celo krompir z zrahljano prstjo vred je naliv odnesel z mnogih njiv, ravno tako tudi koruzo in druge posevke.
Velika škoda ie (udi na ozimnem žitu, posebno na rži. Med nalivom, ki je trajal skoro eno uro, je padala tudi debela toča, ki je ponekod zbila v tla posebno rž in je napravila v vinogradih veliko škode. Največja pa je vsekako škoda na travnikih in njivah. Zemlje in druge prinesene robe leži v dolinah na travnikih tako na debelo, da bo treba več dni dela, če hočejo posestniki spraviti te stvari iz travnikov in da bo mogla vsaj olava malo rasti.
Občine so se takoj obrnile na okrajno glavarstvo vel, župana, davč. upravo in obl. odbor, da se škoda preceni in potrebno ukrene v pomoč prizadetim. — Tudi Pesnica ie izstopila in poblatila trav-nike. —
Zgodaj je letos narava začela z neuiji. Škoda je za našega kmeta tem hujša, ker letos ni pričakovali v vinogradih radi zimske jx>zebe skoro nobenih dohodkov, ali pa le malo. Poleg lega Mos tudi ne bo sadja, 1ako, cla ni izgleda na kake dohodke. Če uniči neurje še seno in posevke, kaj naj ubogi kmet in viničar začne?
Begunje, 26. inaja.
Dne 25. maja okoli I popoldne je padala toča kakih deset minut v Begunjah in okolici. Naredila je precej škode na sadju in polju.
Sv. Miklavž pri Ormožu, 26. maja.
Včeraj popoldne krog treh se jo nebo raz> srdilo. Nad okolico so priplavali črni oblaki. V daljavi je votlo zabobnelo. Prihrumel je vihar in vsul se je dež. Najprej so padale redke, debele kaplje, jiotem je zarožljala po oknih toča, ki je naletavala kakih deset minut, nato pa je začelo liti ko iz škafa. Tako je deževalo dobro uro. Potoki so se v nekaj trenutkih napolnili in voda se je razlila po polju in travnikih. Brez škode burja ni šla mimo. Toča ie klestila mlado trsje, sadno drevje in zelenjad. Silni dež pa je zbil v tla žito in travo. Ponekod so jo nabralo toliko vode, da jo travo popolnoma zakrila.
Ljubljana, 27. maja.
Lepo vreme je vladalo v Ljubljani v nede* Ijo dopoldne. Tega so bili najbolj veseli »Uirijank, ki so otvarjali svoje novo kopališče. Komaj pa je slovesnost dobro minula, že se je v prvih jKipol-danskih urah vsula gosta ploha, ki pa je trajala le nekaj minut. Proti večeru se je vreme nekoliko pomirilo, dokler ni nastala ob 9.50 pravcata nevihta. Dvajset minut je lilo, kot iz škafa, med lo gosto ploho pa je padala ludi loča. Ob 10.10 je nevihta pojenjala in kmalu je prenehalo tudi rosjti. Kako gosta je bila ploha, priča že to, da je v tem kratkem času padlo skoraj 12 mm padavin. Toča in nevihta nista povzročili v Ljubljani in okolici nobene pomembnejše škode, ker je sadno drevje že odevetelo.
Udrstženje rezervnih oficirjev v Ljub!tam
V nedeljo ob 10 dopoldne so se zbrali v »Dvoru« rezervni oficirji iz Ljubljane in dežele, da se osnuje nov odbor Uprave ljubljanskega pododbora »Udruženja rezervnih oficira i ratnika« v popolnem sporazumu z osrednjo upravo v Belgradu.
Na zborovanju je bil navzoč sam predsednik Udruženja, gosjiod polkovnik Radosavljevič, ki je imel velepomemben patriotičen nagovor, v katerem je poudarjal velik pomen enotne, popolnoma nestrankarske in trdno sklenjene organizacije rezervnih oficirjev za našo državo. (Jdruženje rezervnih oficirjev, tesno sklenjenih okoli kralja v ueomajni zvestobi ter ljubezni do domovine, se ne bo samo uspešno prizadevalo za pravice in potrebe svojih članov, ampak bo tudi trdna obramba časti in ugleda naše države, kakor tudi važen faktor njenega kulturnega napredka. Govor gospoda predsednika je bil od navzočih sprejet z velikim odobravanjem, nakar se je v spontanem navdušenju vzkliknil® trikrat »Zivio« Njegovemu Veličanstvu, kateremu se je odposlala brzojavka popolne vdanosti in zvestobe. Brzojavka se je odposlala tudi gospodu ministru vojne. — Nato je povedal nekoliko prisrčnih besed gospod profesor Jovanovič, istotako od Osrednje uprave, nakar se je razpravljalo o najvažnejših vprašanjih rezervnih oficirjev naše države, kakor o vštetiu vojnih let v napredovanje in penzijo ler drugih nujnih jjroblemih, ki se bodo po strumni organizaciji ugodno rešili. Nato se je izvolil nov odbor in se jc tako spor, kateri je obstojal med Osrednjim vodstvom in bivšo upravo, popolnoma likvidiral ter zasigural nemoten napredek, razširjenje in okrepitev te tako važne patrio-tične organizacije.
Novi odbor je sestavljen iz sledečih gg.J dr. Žilko, Kos, Velkovrh, dr. Kurbns, Grobelnik, štrukelj. Sir, Pristovšek, Fnbiani, Bregant, Špar-hakl, Ilešič in Viktor Schvveiger.
Kar se tiče polemike »Slovenskega t^aroda« z dne 27. maja t. 1 proti novemu odboru, je brez vsake stvarne podlage, ker 26. t. m. v soglasju s Centralnim odborom Udruženja izvoljeni novi o.l-bor ni nobena »tretjo organizacija slovenskih rezervnih oficirjev«:, kakor hoče »Slovenski narod«, marveč je edina zakonita, od Centrale priznana in pravilno obstoječa organizacija Udruženja rezervnih oficirjev naše države v Ljubljani, ki je kakor ona v Mariboru sestavni del državnega udruženja, dočim je stari odbor absolutno likvidiran, neka »Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani« pa je samo privatna zadeva nekaterih gospodov, ki za Udru-ženje ne obstoja. S tem je stvar končana in pričakujemo, da bo taka polemika, kakor je v »Narodu*, ker škoduje ugledu naše države v inozemstvu, ki mora dobiti vtis, kakor da se slovenski rezervni oficirji separirajo od ostalih v državi, enkrat za vselej prenehala.
Gospodje rezervni oficirji se od Ccnlrale in njenega edinega novega pododbora v Ljubljani vabijo, da se čimpreje njej prijavijo.
Osebne vvsst*
Duhovske vesti. Umeščen je bil dne 2*1. maja na podeljeno mu župnijo Sv. Trojica v Tržišču Karel S u p i n , dosle j župni upravitelj v Gorenjem Logatcu. — Zu ekskurendo-upravitelja župnije Duplje je bil imenovan Jožef Ha rt man, župnik v Križali. — Za vikarja v Kranju jc bil imenovan Pavel Sini on č i c - kaplan v Kranju; /n I f. kaplana v Kranju pa je nameščen duhovnik dr. Jože Pogačnik.
it Poročil se je v ponedeljek v župni cerkvi v Višnji gori g. Franc Vozel z gdč. Jožefo S k u-bičevo. Ženin je že 13 let član višnjegorskega Orla ter je bil 3 leta njegov načelnik in sedaj 4 leta predsednik, je obenem načelnik nadzorstva Kmetijske zadruge in občinski odbornik občine MiiiMiiiii>niii»WiiMi n mi mamil1 ji....... A jnDEjrTfm^r;rjg
Harnza Humo:
Odlomek
iz novelice »Pod koracima vremena«. Hamza Humo je Hercegovec in naš najboljši prozni lirik. — In prav radi tega lirizma sem tudi preložil ta drobec.
Arifaga je žalosten in človek bi rekel manjši od makovega zrna. Tudi usodo je nehal preklinjati. Uboštvo je ubilo samozavest in ponos v njem; pokosilo ga je ko nevihta hrast. Da. Čas je pohodil Arifago Aganliča. In nihče ne more vrniti starih časov in pregnati temo iz njegove duše. Zastonj cveto češnje po ogradah. Zastonj zvoni zvon Alija Sevdalije nad Roginimi klanci. Vsako veselje mu izzove žalost, vsaka pesem bol. Arifagi-nica ko skrivaj hodi po sobah ali molče sedi v dvorišču pod murvo z glavo v rokah. Ko da so jo živo pokopali. Samo v Mevli klije mladost in moč in pesem je v nji, ki ji zmanjšuje žalost.
Bezeg cvete po vrtovih in jasmin po dvoriščih. Pesem »Dragi dragoj sitnu knjigu piše« odzveneva v predmestje. Ali Mevla niti brati ne zna. Kako naj ji pišem, kako naj jo potolažim? In če bi ji pisal, ali bi me prav razumela? Saj je samo velik otrok; otrok in nič več.
Mrak lega. Violino jemljem in igram ob oknu. Lastovke preletavajo in cvrkotajo in moder dim tiho niha nad pločastimi strehami. Jaz pa igram in sam ne vem, kaj. Moj Bog, kaj to igram? Pesem o Mevli in o lastovkah v predmestju; pesem o svoji in o njeni mladosti in o svoji mamici. Žalostna je pesem in najraje bi jo pozabil. Ali komu je dano, da trga lastno telo; pokažite mi ga, da mu čast itam!
Zdi se mi, da so tudi lastovke utihnile, da je vse umrlo, poslušajoč mojo pesem. Tudi Mevla prisluškuje za zamreženim oknom in Arifaginica neslišno plaka pod murvo v dvorišču. Samo on, Arifaga hodi mrko po svoji sobi ko strah in trepet, ko ponorel in z razburkano dušo. V maščevanju gori in tristo bolečin in zagat mi pripravlja. Da, vse to jaz vem! Odzgoraj s svojega okna vidim celo hišo Arifage Aganliča. Tudi vrt in dvorišče in okno Mcvline sobe, zaraslo z bršijinom. In vse to drhti na moji struni in joka radi grenke usode. Tudi Mevla, zaprta tica in Arifa-gica, ki večno vzdihuje in strašni Arifaga in njegov obup. O, vse mi je znano!
Ko pade noč, dolgo na oknu sedim in se z Bogom pogovarjam in z njegovo pomladansko nočjo. Opija me njegov dih in mislim,
da so to Mevlini vzdihi. Blesti njegova noč in zdi se mi, da je to Mevlin smeh. Nekje v orehu se je razpel slavček; to so kriki Mevline vroče mladosti. In tako naprej iz dneva v noč.
Včeraj sem jo videl v vrtu in ji z okna pomahal. Skrila se je pod smokvo in zanemela ko splašena tica v skrivališču. Pisemce sem vrgel čez zid, pa ga ni nihče pobral. Šele zvečer sem opazil, da ga ni več tam. Tako-le sem ji bil pisal: »Mevla, zakaj se skrivaš pred menoj ko pred sovražnikom? Po cele dneve mislim nate in na najino mladost. Kaj te ne boli v duši za menoj, kaj me prav nič ne ljubiš? Darov sem ti bil prinesel iz tujine, pa v skrinji samevajo. Najlepše pesmi sem tebi izpel, pa nisi niti slišala zanje. Po svetu sem nesel tvoje ime, a ti ko jetnica živiš. — V tujem svetu sem mislil nate, ko sem bil žalosten in ko sem bil vesel. Mevla, nocoj te pričakujem na vrtnih vratih. Ko bo mladi mesec v murvo sedel, bom odklenil zarjavelo ključavnico in te na panju tiho čakal in štel udarce svojega srca.«
Torej pismo je vzela. Moj Bog, samo kdo ji ga bo prebral!
Mesec je sedel na murvo, a vame nemir. Ključavnico odklepam na vratih in sedam na panj. In čakam, čakam, ali nihče ne pride. Ne-
kaj zašije v zelenju. Mevla! Mevla! kličem še-petaje, pa se nihče ne odzove. Nočne sence se igrajo z mesecem v murvah. Neki glas je jek-nil skozi noč, a jaz še čakam. Potem so zapeli petelini in sem se vzdramil. Osamelec, sem si rekel, kdor ti je plevela v dušo nasejal in ti življenje prazno napravil, naj bo na tem in onem svetu preklet!
Jutro je prišlo, razdanilo se je, a jaz še vedno sedim v svojem skrivališču. Nekdo trka na vrata, a jaz ne verjamem lastnim ušesom.
»Kdo trka?« vpijem ko iz spanja in grem proti konjskim hlevom. Odpiram vrata, pa ne vidim nikogar. Drobno pisemce mi leži ob nogah:
»Dragec moj, vse sem mamici povedala, a ona je samo jokala. ,Naj ti Bog pomaga', mi je rekla, ,in oče naj nič ne zve o tem. Zvečer, ko bo on v mestu, bodi na vratih'.«
Teta Zarifhanuma me je brati in pisati naučila. Tudi ona te pozdravlja. Pravi, da te je nedavno v mestu videla. Oče je slab in nas vse enako muči. Niti slišati noče zate. Kaj, da bi s Turki razgovarjal v lastni hiši, pravi. A jaz pogosto, pogosto jokam, ko v sobi vezem in mi je strašno težko. Do snidenja, dragec moj!« — (Iz srbščine prevel T. Potokar.)
et. ii9.
Draga. Tudi nevesta je Orlica, načelnica višnje-gorskih Orlic in 6 let načeluica trebanjske orliške srenje. Za starešino in pričo pri poroki je bil g. Jožef Erjavec, župan v Dragi Mlademu paru želimo veliko sreče!
* Poročila sta sc v Ljubljani dne 26. t. m. g. Franjo Benedičič, zlatar z gdč. Berto Kern iz Škofje Loke. — Kot priči sta bila gospoda Adolf Kern, tovarnar v Kranju in Joško Batič, trgovec v Ljubljani.
•i	železniške službe. Premeščeni so urad-
niki II. kat. 3. skup. Pavlovčifi Franc, komerc. uradnik, Rakek, v Maribor gl. kol.; Uršič Fr., komerc. uradnik,- Jesenice, na Rakek; Pretnar Blaž, komerc. uradnik, Ljubljana gor. kol., v prom. komerc. odeljenje; i. skup.: Zalesjak Stanislav, komerc. uradnik, Maribor gl. Kol., na Jesenice; Janežič Dragotin, prom. uradnik, Ormož, v Zagorje; 5. skup.: Peternel Franc, prom. uradnik, Zagorje, v Zidani most; uradniki III. kategorije 3. skup.: Srakar Josip, prom. urud-nik, Slovenjgradec, v Ponikvo; Kolar Franc, prom. uradnik, Ponikva, v Slovenj gradeč; Koželj Janko, šef Bubnjarci, za .šefa Mestinje; Iv. Meze, prom. uradnik, Škofljica, v Zidani most; Jug Miroslav, komerc. uradnik, Čakovec, v Celje; 4. skup.: Šepič Ivan, nadzornik signalov, signalna sekcija Ljubljana, v Vinkovce, dir. Subotica; Bregant Slavko, pom. uradnik, Litija, v Sv.Lovrenc na Pohorju.
Ostale vesti
f Župnik Alojzij Jarec. V nedeljo 26. t. m. ob 9 zvečer je bil poklican po večno plačilo g. župnik iz Hotedršice Alojzij Jarec. — Rajni je bil rojen v Ajdovcu 4. jimija 1870., v mašnika posvečen 25. julija 1895, nameščen kot kaplan v Metliki 1896, kjer je služboval tri leta. Bil je kaplan v Gorjah, Železnikih, Slavini do leta 1904., ko je bil nameščen za župnika v Hotedršici 11. 8. 1904. V Hotedršici je bil kot župnik skoro 25 let. Naj počiva v miru!
•jc Slovenska Straža v Ljubljani bo imela letno veliko skupščino z običajnim sporedom dne 16. jimija ob 10 v Beli dvorani hotela »Union«.
it Smrt zavedno koroške Slovenke. Iz Do-brlevasi. Tukaj se je vršil 21. t. m. pogreb pokojne gospe Hele Škof, roj. Toplifi iz splošno znane in spoštovane rodbine Škofove, ki je umria v 74. letu starosti. Vzgojila je tri sinove, v strogo narodno-zavednem duhu, kakor je bila tudi sama vsikdar odločna za slovensko stvar. Pretrpela je hude čase ob pohodih Volkswehrovcev in po plebiscitnem Sašu, ko so jo venomer šikanirali. Eden izmed sirov je moral pred nasilnostjo raznih fanatičnih organizacij bežati po končanem neugodnem plebiscitu in je sedaj postajni načelnik v jugoslovauski službi. Pogreba se je udeležilo veliko ljudstva is Spodnje Koroške Naj počiva v miru v domači zemlji, katero je toliko ljubila!
-^Nesreča šolarja. Iz Zagorja, 26. maja. V popoldne okrog druge ure je prišel pod voz voznika Jelšovarja učenec zagorske šole tretjega razreda Pustotnik. Voz mu je šel čez nogo in mu jo precej poškodoval. Zlasti sta poškodovana dva prsta, ki jih bo siromaeek bržčas izgubil. Voznik je znan kot previden voznik, vendar nesreča se lahko tudi najskrbnejšemu pripeti.
it Žrebanje drž. loterije v prid Slomškove sirotišnice se je preložilo na 24. avgusta t. 1. — Šolske sestro v Apačah.
it Kolkovna prostost pokojninskega zavarovanja namcščcncov. Nekateri uradi zahtevajo, da plačujejo Slani Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani kolke za razne vloge, listine in potrdila. Zato opozarjamo, da so po §-u 87 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev vse obravnave in listine, potrebne za osnovo in ureditev pravnih razmer med Pokojninskim zavodom in njegovimi člani (službodajalci in nameščenci) proste Jtolkovine in neposrednih pristojbin. To kolkovno prostost je minister za finance z odločbo z dne 22. oktobra 1928, št. 89.859, objavljeno v »Službenih novinah« z dne 10. novembra 1928, št. 263/LXXXVI in v »Uradnem listu ljubljanske iu mariborske oblasti Z dne 22. novembra 1928, št. 371/110, potrdil. Zato ni treba kolkovati prošenj za rente, odpravnine ali povračila premij, zdravniških spričeval, potrdil, da je bivši zavarovanec že najmanj 6 mesecev brez opravila, zavezanega pokojninskemu zavarovanju, rojstnih, poročnih in mrtvaških listov, potrdil o skupnem življenju v zakonu, potrdil o življenju ali vdovstvu, pobotnic o prejemu zavarovalnih dajatev, prijav ali odjav v zavarovanje, prizivov zoper zavarovalne odloke in sploh vseh dopisov v zadevi pokojninskega zavarovanja nameščencev.
it Lov ohčiiie Gorenje polje pri Novem mestu 6e bo oddal v zakup na javni dražbi za dobo od 1. avgusta 1929 do 31. maja 1935 dne 15. julija t. 1. ob 11 v poslopju okrajnega glavarja v Novem mestu (soba št. 20). Dražbeni in zakupni pogoji so interesentom razgrnjeni na vpogled med uradnimi urami v sobi št. 17.
it »Odpoved nesrečne žene.« Ta krasna povest je izšla pred desetimi meseci, a je že skoraj popolnoma razprodana. Na razpolago je samo še okrog 300 izvodov. Kdor je še nima, naj si jo nemudoma naroči, da ne bo prepozno. Stane samo 12 Din (brez pošt.) in se dobi v Ljubljani (Jugoslovanska knjigarna in Nova založba) v Mariboru (obe Cirilovi prodajalni) in v Celju (Slomška-' va tiskovna zadruga).
it Orlovie Milan iz Novoseljana išče svojega brata Stojana, ki se nahaja baje v Ljubljani. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi na naslov: Milan Orlovič Novoseljani pri Bjelovaru.
ic »Schulz Universal« tehtnica Vam daje točno težo in s tem zavaruje Vaš zaslužek do zadnje pare. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. Jugo Schulz, d. z o. z., Ljubljana.
it Pri motenjih v želodcu ln črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef«-voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na pro-tinu in hemeroidih. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nocoj vršijo nočno službo lekarne: Baho-vec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
CKflSlillZHTOR - LJUBLJRHH
arrksanorova cesta s
I\mm NAŠA SPEC13AL1IEIA
Velesetem paoiljon H, St. 441-445
0 Veliko romanje na Rakovniku. V soboto in
nedeljo se ie vršilo v salezijanskem zavodu na Rakovniku veliko ljudsko romanje na čast Mariji Po-močnici. Liudsivo je prišlo prav iz vseh slovenskih krajev, celo iz ljutomerske okolice jih je prišlo mnogo. V soboto zvečer se je vršila slovesna procesija do lurške kapelice. Svetišče je bilo krasno razsvetljeno. Cerkvene pobožnosti so trajale do polnoči, pričele pa so se zopet v nedeljo na vse zgodaj. Vernild so v množicah pristopali k mizi božji. Ob desetih dopoldne je govoril v cerkvi prevzv. krški škof dr. Srebrnič, ki je opravil tudi pontifikalno mašo, spremljano s peljem 111 orkestrom. Popoldne se je vršilo v cerkvi in na prostem veliko romarsko zborovanje. V cerkvi je govoril p. Ramšak, na prostem pa salezijanec Jože Meze. Slovesno procesijo s kipom Matere božje je vodil škof dr. Srebrnič. Procesiji je prisostvovalo z gledalci vred nad 15.000 oseb. Pozno zvečer so se šele pričeli romarji razhajati.
0 Otvoritev kopališča »Ilirije«. V nedeljo ob pol 11 dopoldne se je vršila ob lepem vremenu slovesna otvoritev novo zgrajenega kopališča na Celovški cesti. Izčrpno poročilo o tem je prinesel že »Slovenski list«. Otvoritvi je prisostvovalo okrog 2000 oseb. Med udeleženci smo opazili divizijskega generala Savo Tripkovi-ča, zastopnika velikega župana vladnega svetnika dr. Andrejko, zastopnika oblastnega komisarja dr. K o v a č i č a . župana dr. P u c a , ki je kumoval krstu kopališča, častno dvorno damo Fran,jo Tavčarjevo in druge odlične zastopnike. Otvoritveni govor je imel predsednik »Ilirije« g. dr. Milan Dular, ki je prečital koncem govora tudi troje udanostnih brzojavk Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. kraljici in ministru narodnega zdravja dr. D r i n k o v i č u. Govoril je še župan dr. Puc, ki je izvršil krat kopališča in starešina »Ilirije« dr. Berce. Zaključek slavnosti so tvorile razne plavalne točke, kakor skoki, stafetne tekme v bazenu in igre z žogo v vodi. Kopališče ima 900 kvadratnih metrov in je do 4 in pol m globoko. Opremljeno je zelo moderno ter ima čistilne in filtrske naprave. Na razpolago so številne kabine, omarice, solnčališča, tople prhe, restavracija, kavarna in brivnica. Z novim kopališčem je Ljubljana zelo mnogo pridobila, ker je kopališče po nizki ceni dostopno javnosti.
0 Vabila k otvoritvi IX. mednarodnega vzorčnega velesejma so razposlana. Ce komu gospode vabilo pomotoma lii bilo dostavljeno, naproša vele-sejmska uprava, da ga reklamira v velesejmski pisarni.
O Sprejem 120 gojencev v pomorsko-zrako-plovno podoficirsko šolo vojne mornarice v Di-vuljah. Na magistratu je javno razglašen natečaj, iz katerega so podrobno razvidni pogoji za sprejem v to šolo. Eventuelna pojasnila daje tudi mestni vojaški urad na Ambroževem trgu štev. 7.
O Pomoč pogorelceni v Kočevski Reki. Z
ozirom na veliko požarno nesrečo v Kočevski Reki sprejema dobrovoljne darove v Ljubljani mestni magistrat (blagajna). Beda je velika, priskočite pogorclcem na pomoč!
© Krajevni odbor Rdečega križa za mesto Ljubljana bo priredil v nedeljo, dne 2. junija t. 1., nabiralni dan. V ta namen bo igrala godba Dravske divizije v nedeljo dopoldne v Zvezdi na promenad nem koncertu, kjer se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Krajevni odbor smotreno razvija svoj program v dobrobit našega ljudstva. Samaritanski tečaji, liigi-jenska predavanja, akcija za gludujoče, podporna akcija brezstanovalcem v zimski dobi i. t. d. so dela, ki jih je vršil odbor. Najnovejša akcija Rdečega križa pa je ferijulna kolonija v Poljanski dolini, kamor odpošlje odbor primerno število ljubljanskih otrok. Razumljivo jc, da je vse to delo v zvezi z velikimi stroški. Občinstvo vljudno naprošamo, da ostane Rdečemu križu naklonjeno in ga gmotno podpira po vsej svoji moči.
© Pregled in žigosanje mer in merilnih priprav v ljubljanski občini. Mestni magistrat opozarja ljubljanske trgovce in obrtnike, da se vrši od 1. junija dalje po alfabetnem redu kontrola mer in merilnih priprav v ljubljanski občini. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit na občinski deski in ki vsebuje tudi alfabetični vrstni red, v katerem se morajo posamezne stranke prijaviti z merami vred pri kontroli mer in dragocenih kovin, Pred Prulami 17. — Interesenti naj v lastnem interesu natančno prouče ta razglas, ker se bo proti onim, ki ne bodo pravočasno poskrbeli za preizkus in žigosanje merilnih priprav, postopalo po čl. 33 zakona o meTah.
O Kolesar se zadel v mater z otroškim vozičkom. Prav težko nezgodo je povzročil včeraj ob 3 popoldne na Marijinem trgu neki nepreviden mlad kolesar. S kolesom se je zadel v gospo Ž., ki je peljala pred seboj otroški voziček, v katerem je ležal njen otrok. Sunek je bil tako močan, da so se prevrnili vsi trije, kolesar, gospa in voziček z otrokom. Najtežje poškodbe je dobila mlada gospa. Kolo jo je namreč zadelo v členek leve noge, kar ji je povzročilo podkožno krvavitev in ji je noga vsa otekla. Morala je iskati zdravniško pomoč. Otroku sc k sreči ni pripetilo hujšega, kot da se je pri padcu malo potolkel in oprasnil po kolenih. Kolesar je dobil le lažje poškodbe na nogah. Ker ni imel pri sebi nobene legitimacije, ga je stražnik odvede] na stražnico, kjer so ga po ugotovitvi identitete izpustili.
© Avto podrl starčka. Včeraj dopoldne med 9 in 10 dopoldne se je pripetila na Starem trgu pred Trdinovo trgovino resnejša nezgoda. Mesto pred to trgovino je vobče zelo nevarno iu se tain pogosto pripete razne prometne nesreče. 62 letni starček, mestni revež Martin štu-kelj, stanujoč na Karlovški cesti 4. je šel dopoldne tam mimo. Nasproti mu .je privozil neki osebni avto ter starčka pahnil v prsi. Starček je. obležal nezavesten. Rešilni avto je Štuklja prepeljal v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je dobil starček pri sunku težke notranje poškodbe.
0 Nevaren padec z voza. Včeraj dopoldne jc peljal po Kongresnem trgu z vozoin 21 letni Alojzij Gošte. hlapec pri Kodeli na Rimski cesti. Goštetu je postalo na vozu slabo. Padel je z voza na betonski tlak. k sreči pa je dobil le manjše poškodbe. Poklican je bil rešilni avto, ki ie Gošteta prepeljal v bolnišnico hiš od Tranče po Ljubljaniškernu bregu navzgor; tedaj ima še le dve nadstropji, v vsakem nadstropju pot oken. Srednje okno je spremenjeno v steklena vrata, ki drže na železno purgolo pred njimi. Tretje nadstropje se je nadzidalo hiši še le v 18. stoletju.
O FILZ KLOBUKE, damske in tnoike, Ice-milno čisti in lika tovarna JOS. REICll. Izvršitev o 24 urah.
Maribor
□	Predsednik centralnega odbora Zveze rc-zeivnih častnikov in bojevnikov, polkovnik Milan Radosavljevič je včeraj popoldne prispel z brzovla-kom v Maribor. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki tukajšnjega pododbora Zveze rezervnih častnikov in bojevnikov, na katerem je predsednik Milan Radosavljevič fx>ročal o tekočih društvenih zadevah.
□	Mariborska porota. Za jToIetno zasedanje, ki se prične 3. junija, se je razpisala razprava še proti Francu Vršiču radi hudodelstva uboja.
□	Ce si duliaprisoten. Pri tako zvani vrumski carinarnici« pri Hrastniku jc v nedeljo večja družba iz Maribora, v kateri so se nahajali tudi oblastni zdravstveni inšpektor dr. Dern&šek, višji mestni zdravnik dr. Wankmiiller in notar dr. Šorli, lovila ribe. V trenutku je raz skalovja v bližini planil proti družbi modras, ki ga je pa s hladnokrvnostjo prestregel in pobil na tla višji mestni zdravnik dr. Alfonz Wankmiiller. Mariborski ribiči se v interesu lastne varnosti opozarjajo, da se v skalovju v obliž-ju omenjenega mesta skriva veliko število modrasov, gadov in drugih kač.
□	Glede cerkvenih roparjev, ki so jih pred nedavnim zalotili fin. stražniki pri prehodu čez mejo in ki so našli pri njih razbite dele monštranc, kelihov in drugih dragocenosti, se je ugotovilo, da gre za znane cerkvene roparje iz Innsbrucka, ki se bodo izročili avstrijskim oblastem.
□	Prijatelji jahaškega športa se opozarjajo, da se vrši odslej redni jpouk v jahanju vsako jutro ob 6 in zvečer ob 18 v jahalnici v Cvetlični ulici.
□	V zadevi gradnje novega kopališča v Mariboru se je vršila v soboto poj>oIdne na magistratu važna anketa, ki so se je med drugim udeležili predsednik OUZD v Ljubljani M. Krek, tajnik Delavske zbornice F. Uratnik, jx)džupan dr. Lipold, ing. Jelene in Andrej Semenčič za JSZ. Anketa, ki ji je predsedoval župan dr. Juvan, je bila zgolj informativnega značaja. Občina pri gradnji ne bo sodelovala, ker nima potrebnih denarnih sredstev na raz-jsolago in ker bi odpadla cd odobrenega proračuna za gradnjo kopališča kvečjemu dva milijona dinarjev. Potemtakem bosta joostavila novo kopališče OUZD v Ljubljani ter Delavska zbornica; kojjali-šče se seveda ne bo moglo graditi v takem obsegu kakor je bilo prvotno zamišljeno.
□	Vrh mestnega stolpa na Slomškovem trgu je splezal včeraj zjutraj A. Lenart, uslužben pri elektrotehniku K. Pirchu, lastniku tvrdke za montiranje strelovodov. Popravljali so namreč strelovod. Lenart se je vzfiel z veverično spretnostjo na vrh križa, da se je križ pri tem zazibal in da so se med množico, ki je spodaj na trgu opazovala kretanje drznega plezalca, čuli vzkliki strahu za plezalčevo življenje. Smeli plezalec pa se je oprijel vrha križne osi z desnico, levico ob bok, nato pa je jx>ložil jx>-zlačeno zvezdo vrh križa, da so ga spodaj v tej fiozi ujeli na fotografsko ploščo.
□	Iz mestne zastavljalnice. 12. junija t. 1. se dražbeno prodajo zastavljeni predmeti in sicer od afektov št. 2612 do 4211, od dragocenosti št. 12.263 do 14.339, če se najkasneje do 8. junija t. 1. ali dvignejo ali pa jjodaljšajo.
□	Z delovnega trga. Delo dobijo pri tukajšnji Borzi dela: 3 Žagarji, 10 hlapcev, 1 podkovski kovač, 1 lesostrugar, 1 pečar, 11 delavcev za opekarno, 2 čevljarja, 3 sodarji, 2 mizarja, 2 krojača, več vajencev (sodarske, kovaške, čevljarske, mizarske, i pekovske, kotlarske in fotografske obrti), 15 kmečkih dekel, 1 kmečka gospodinja, 12 kuharic, 16 služkinj, 2 sobarici, 1 plačilna natakarica, 2 blagajničarki, 1 nadzorovalka za tovarno perila, 7 šivilj, 2 jx>slrež-nici, 2 otroški vrtnarici in 3 šiviljske vajenke. — Iskale pa so dela v času od 19. do 25 maja 104 osebe, službenih mesl ie bilo prostih, delo je dobilo 58 oseb, odpotovalo jih je 20, odpadlo pa 9.
□	Ljudski oder. Drevi ob 20 na Koroški cesti 1 članski sestanek. Predmet razprave: Kritika uprizoritve Hasanaginice. Za članstvo udeležba obvezna. — Predsednik.
□	Sprejem »Hlahola Vinohradskega« se vrši jutri ob 15 na glavnem kolodvoru. Občinstvo ima prost vstop na peron in naj se predčasno zbere na peronu. Gostom v pozdrav zapojo najprej pevski zbori mariborskih društev, nakar zapoje »Hlahol«. Tudi se vabi občinstvo, da se udeleži prijateljskega večera, ki se vrši po koncertu na galeriji unionske dvorane. Prolektorat nad koncertom je prevzela mestna občina. — Za delavce in dijake so znižane vstopnice za stojišča na 3 Din. Delavci dobe vstopnice v čitalnici in knjižnici Delavske zbornice.
□	Orlice imajo na Telovo ob 6 v Alojzijevi cerkvi skupno sv. obhajilo. Udeležba za vse članice tukajšnjega orliškega krožka obvezna.
□	Stranpota 12 letnega potepa. Prišel je 12 letni Franc J. iz Ruš v Maribor ter si najel sobo v hotelu Kosovo. V noči od nedelje na ponedeljek pa se je splazil v sobo Julije R., sobarice v omenjenem hotelu ter izvlekel iz omare devet stotakov, ki jih je skril pod kamižolo. Brez sledu je izginil. Iztaknili pa so mladega potejja, ki je prejšnjo noč prenočeval pri Spatzeku, v prvem razredu union-skega kina ter našli pri njem še 875.55 Din in pa novo floberlovko. Potepin vedi precej klativiteško življenje in se ie tudi v Rušah na sličen način uveljavljal. Pravi, da ne zdrži doma radi družinskih razmer. Taka je štorija o 12 letnem Francelnu iz Ruš; f>otep in grešnik ali žrtev slabih družinskih razmer?
□	Ne nasedajte! Po mariborski okolici mrgoli vse polno tujih agentov, ki vsiljujejo ljudem srečke raznih tujih tvrdk. Zlasti se jx>javljajo ti agenti na Pohorju ter Kozjem in so že veliko strank ofrnažili za cele juri je. Čini se pokažejo taki agenti, prijavite jih tako bližnji orožniški postaji ali pa županstvu.
□	Smrtna kosa. Umrla sta: Ivan Zwillag. vrtnar in posestnik v Samostanski ulici 11, star 60 let. Pogreb danes ob 15 iz hišo žalosti na meslno pokopališče v Pobrežju. — Jožef Klajžer, ključavničar drž. žel. v p., star 60 let. Pogreb jutri ob 17 iz mrtvašnice na mestnem jxikojiališču v Pobrežju
□	Nezgoda. 35 letni delavec v tovarni za dušik v Rušah Jožef Kos je pred Urbasovo gostilno v Selnici ob Dravi tako nesrečno padel s kolesa, da je pri tem dobil težke poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico. •
CeUe
Koncert Akademskega pevskega zbora, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo ob 4 popoldne v Celjskem domu. ne bo Ic nudil prvorazrednega glasbenega užitka prijateljem glasbe in petja, temveč more ob primernem vpoštevanju s strani glasbenih pedagogov, pevovodij in or-eanistov postati važen mejnik v glasbeni kulturi celjskega okrožja. Zato naj hi se ga ti krogi s svojimi pevci tudi jiolnoštevilno udeležili. Saj je moderno slovenska pesem, kakor tudi vsebinsko bogata in formalno visoko stoječa, baš pri nas še pastorka glasbene vzgoje. Žunanji posetniki koncerta naj si vstopnico pi-
smeno rezervirajo pri Slomškovi tiskovni zadrugi ali pa v knjigarni Goričur in Leskovšek.
fr Smrtna nezgoda na železnici. 37 letna
Marija Čepuš, doma i/, občine Marija Gradec, pa že od svojega šestega leta zaposlena pri posestniku Videč Mihi na Svetini, je hotela v nedeljo 26. maja ob 10 dopoldne prekoračiti Savinjo preko drugega železniškega mostu. Most seveda ni niti najmanj primeren za pasažo. Če-[>ii.š morda tega tudi vedela ni in tako je po-stalil žrtev osebnega vlaka, ki je baš tisti hip privozil od Laškega proti Celju. Strojevodja je — kakor običajno — dal pred mostom znamenje s sireno, Čepuševa je znamenje tudi slišala in začela teči, (oda bilo je piejiozno in stroj vlaka jo jc zagrabil še na mostu ter vlekel še kakih pet korakov od mostu po nasipu, lam so Čepuševo našli v strašno razmesarjenem stanju. Lobanja ji je bila dobesedno razdrobljena, možgani so ležali nekoliko stran od lobanje. Poklicani okrožni zdravnik dr. Hočevar je seveda mogel ugotoviti le smrt, ki je morala nastopiti trenutno. Tragično preminula je sestra železniškega čuvaja Ivana Čepuše in posestnice Terezije Režek, katera dva sta tudi takoj po obvestilu odredila, da jo bilo truplo prepeljano na celjsko okoliško pokopališče.
& Gostovanje mariborske operete. V nedeljo je v tukajšnjem gledališču gostovala mariborska opereta in sicer pojioldne z »Grofom Luksemburšlcim«, zvečer pa s »Poljsko krvjo«. Z zadoščenjem smo mogli ugotoviti, da opereta ni vzbudila v celjski javnosti posebnega zanimanja in da sta bili obe predstavi srednjo dobro zasedeni. Mislimo, da jc tako prav. Na pravem gledališču tako revno Celje jiač ni poklicano, du proti dragi odškodnini goji mariborsko opereto, o katere kvalitetah bi se dalo mnogo govoriti. Poudarjamo, da priznavamo v polni meri trud in ambicijoznost nastopajočega ansambla, da pa ne moremo odpustiti vodstvu gledališča in Dramatičnemu društvu v Celju, ki take predstave v Celju aranžirata.
0 Hmeljarji! Mrčes se že pojavlja na hmelju. Ugonobite ga nnjsigurneje z kvasijo raztopino. Točno navodilo zn pripravo tc raztopine, kvasija les in muzilno milo dobite stalno v drogeriji »Sanitns« v Celju.
& Gostilničarjem priporočamo, da si žigosajo steklenice sami. Jedkoviea za pisanje na steklo se dobi v drogeriji »Sanitas« v Celju.
Spori
Lahkoatletski meeting S. K. Ilirije. Lahko-atletska sekcija S. K. Ilirije priredi na praznik, 30. t. m. svoj prvi letošnji meeting. Meeting je propagandnega značaja in ima v prvi vrsti namen, dvigniti zanimanje za to lepo panogo športa, ki igra drugje veliko vlogo, pri nas pa je še precej zanemarjena. Slartali bodo poleg številnih domačih šc atleti iz Zagreba, tako, da bo boj v vseh disciplinah oster in napet. Podrohnosti objavimo v prihodnji številki.
Službeno iz LNP. Prihodnja redna seja poslovnega odbora se vrši danes, v torek ob 20.30 v kavarni »Evropa«. — Tajnik II.
S. K. Ilirija, nogometna sekcija. Sestanek in trening juniorskega moštva, ki igra na praznik j 30. t. m. v Celovcu, danes, v torek ob 18.30 na igrišču ob vsakem vremenu. Vsi in točno! — Old boys igrajo 2. junija v Sevnici s tamošnjim S. K. Sevnica. Sestanek in trening moštva jutri, v sredo ob 18.30 ob vsakem vremenu. — Danes, v torek strogo obvezen trening skupine 1 (I. moštvo in rezerva). — Načelnik.
Nedeljski športni dogodki.
Nameravani pokalni turnir LNP jc bil v zadnjem hipu odpovedan. Mesto lega se je vršila prijateljska tekma Ilirija : Slovan, ki je končala z 4 : 2 (3 : 0) za Ilirijo. Tekma je bila vseskozi živahna in polna lepih momentov. Ugajal jc zlasti notranji trio Ilirije. Tudi Cirovič je svojo napadalno vrsto dobro vodil. To izrazito borbeno moštvo je počelo v zadnjem času z lepo kombina-cijsko igro. Za razvoj našega športa je nujna potreba, da potom prijateljskih srečanj klubi po končani prvenstveni sezoni ostanejo v formi. To zla-sti še, ako se nudi dober šport kot je bil v nedeljo. Poleg te tekme sta se vršili še dve prvenstveni 1 b in II. razreda. Igra Svoboda : Krakov je končala z 3 : 0, predtekma rezerv pa z 10 ; 0. Druga razredna tekma — profesionalno — Natakar : Grafika je končala z 1 : 1 neodločeno.
Največje zanimanje je vladalo za hazeno tekmo Mura : Ilirija, ki je končala z 12 : 2 za Muro. Družina Ilirija je po predvedeni igri docela nezasluženo podlegla. Krivdo na porazu nosi izredno slaba vratarica. Zmago je pa v korist Mure odločila izborna vratarica Cimpermanova. Premoč Ilirije dokazuje razmerje kotov, ki je 23 : 4 za Ilirijo.
V	Mariboru so se vršile na Teznu velike mednarodne motorne dirke. Prireditev je v celoti dobro uspela. Največ mest so odnesli Gradčani, posebno se je odlikoval Sorger.
V	Zagrebu se jc vršila derby tekma Grad-janski : Hašk. Zmagali so purgerji z 4 : 1, vendar pa ostane prvenstvo Zagreba llašku vsled bolje goal diference. Proti Primorju bo v Ljubljani v nedeljo nastopil Gradjanski.
Teniško prvenstvo Slovenije si je z zmago nad dosedanjim prvakom I.eirerjcm osvojil Hitzel. Prvenstvo Zagreba pa Friedrich z amago nad Sa-ferjem.
SUNEK S KROGLO 17.71 m?
Fantastična je vest, ki prihaja v Evropo, iz Amerike seveda. V Empire v državi Kansas je sunil šele 17 letni dijak Ehvin kroglo o« čevljev in 1®/» colo daleč. Prestavili smo to dolžino v našo mero in smo dobili 17.71 ni. Seveda moramo prevzeti ameriško vest z največjim dvomom. Pred vojsko je imel rekord v sunku krogle Ameriknnec Ralph Rose s 15.54 m, dolgo vrsto let, in nihče mu ni mogel blizu. Šole po vojski, in sicer prav v zadnjih letih, je bil rekord zboljšan; brali smo o 15.(10, 15.70, 15.80, 15.87 m. Odlikovali so se jiosebno AmerlKan-ci in pa Nemec Mirschfeld iz Allensteinn. fn o tem Hirselifeldu smo brali, da je prišel avgusta 191» na 16.045m; a rekorda mu niso priznali, ker nI prisotna komisija poslala Nemški lahkoatletski zvezi nobenega uradnega tozadevnega poročila; in Ilirsch-feld je prišel ob rekord po krivdi komisije. Par desetletij je trajal jirehod od 15.5 na 16 m torej pol metra. In sedaj naenkrat še poldrugi meter zraven! In šele 17 let je Ehvin star! Seveda je treba čakali novih poročil, bolj kot sploh kdnj.
Turistiha
Slovensko planinsko druSlvo otvarja v nedeljo, dne 26. t. m., novo markirano pot na Lim-barsko goro (Sv. Valentini iz postaje Kresnice skozi Dešnik in Mošenik, tri ure hoda tja in toliko nazaj na Kresnice. Prijatelji narave se vljudno vabijo na to otvoritev. Odhod iz Ljubljane gl. kol. s prvini jutranjim vlakom ob 5.8. Povratek zvečer ob 18.15 v Ljubljano. Voditelj g. Al. Knalelc.
gospodarstvo
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev
V	soboto so prišli v Mursko Soboto delegati trgovskih gremijev na svoj 9. redni občni zbor. Srečna je bila misel, da se vrše občni zbori Zveze gremijev po najrazličnejših krajih Slovenije, zlasti pa je pomembno, da se je letos vršil občni zbor v Murski Soboti, — Prekmurju, ki letos praznuje desetletnico osvoboditve.
številno goste iz cele Slovenije (nad 170) je sprejemal na kolodvoru načelnik murskosoboškega gremija g. Franc Čeh, član Zbornice TOI. Mesto je bilo vse v zastavah in .-Novice - so gostom posvetile uvodnik.
V	soboto popoldne se je pod predsedstvom Josipa Kavčiča vršila v gradu Szapurija prod konferenca delegatov, na kateri so predvsem obravnavali predloge posameznih gremijev za občni zbor. V debati so bile iznesene vse težkoče, s katerimi se bori slovensko trgovstvo.
Zvečer se je vršil v hotelu Krona pozdravni večer gostom. Tu je goste najprej pozdravil kot domačin načelnik g. Ceh, kateremu se je zahvalil g. predsednik Weixl, nadalje župan g. Benko, zastopnik Zbornice TOI dr. Pless, okr. glavar dr. I.ipovšek, ki sta zlasti povdarila pomen obiska trgovcev sedaj ob desetletnici. G. glavar je posebno orisal gospodarski položaj Prekmurja nekdaj in sedaj ter ugotovil vedno večje zanimanje Slovenije za te kraje. Pozdravnemu večeru je prisostvoval tudi bivši nar. poslanec Jerič in številni domačini z rodbinami.
V	nedeljo dopoldne se je v gradu vršil občni zbor, ki ga je otvoril predsednik Weixl. Po pozdravu navzočih, zlasti pa: okr. glavarja dr. Li-povška, župana Benka. obrtnega referenta Založnika, podpredsednika TOI zbornice Brudermana in tajnika dr. Ptessa je predlagal predsednik uda-nostno brzojavko Nj, Vel. kralju, nadalje brzojavne pozdrave ministroma trgovine in industrije dr. Mažuraniču ter prometa Korošcu. V predsedstve-nem poročilu se toplo omenja akt G. januarja, katerega je trgovstvo prav iskreno pozdravilo in tudi zase upa temeljite ozdravitve razmer. Slovenska trgovina mora stremeti, da si zopet pridobi svoj stari ugled in mora zato zastaviti vse svoje slie, kajti danes kupčuje vse. zlasti pa občutno konkurirajo krošnja rji, zadnje čase pa celo inozemski trgovski potniki obiskujejo privatne stranke. Zato apelira na vse oblasti, da iztrebijo šušmarje. Nato je okrajni glavar dr. Lipovšek v par markantnih potezah narisal gospodarske prilike slovenske krajine, kjer je izseljevanje rak-rana našega naroda in kjer so zadnjo čase nanesle toliko škode: metljavost. povodenj in toča. Zato je treba skrbeti za odpomoč kmetu, da se bodo tudi v trgovini izboljšale razmere. Sledil ie prisrčen pozdrav župana Benka. nadalje obrt. ref. Založnika, ki je pozdravil občni zbor v imenu vel. župana mariborske obiasti. podpredsednik zbornice TOI Bruder-man in tajnik dr. Pless., ki je zlasti povdarjal vedno večji obseg razčiščevanja o trgovini in potrebo organizacije.
Sledilo je obsežno tajniško poročilo tajnika A. Podgorška. Ker so prilike v našem kmečkem gospodarstvu slabe, zato se tudi trgovina ni mogla razviti in še vedno ne moremo govoriti o dobrih razmerah Podrobno je očrtal delo zveze, ki je intervenirala na pristojnih mestih glede vseh aktu-elnih zahtev slovenske trgovine, zlasti pa glede krošnjarstva, prodaje soli, trgovskih točilnih pravic, glede odpiranja in zapiranja trgovin, delovnega časa v trgovinskih obratih, samoujiravnih davkov, glede konkurznega reda, kjer zahteva, da se naj za konk. upravitelje izstavljajo tudi trgovci; glede načrta zakona o nečedni konkurenci; zlasti pa je zveza posvečala pozornost davčnim vprašanjem. Potrebna pa je trgovstvu močna stanovska organizacija. Ker je osrednji tajnik Podgoršek j>o-stal ravnatelj Trg. boln in podp. društva, mu je občni zbor izrekel zahvalo.
O računskem zaključku za 1928 je podal poročilo poslevodeči predsednik Kavčič. Dohodki so znašali 148.051 Din, imovina zveze se je povečala od 18.000 na 31.000 Din. Proračun za 1928 izkazuje v dohodkih 168.905 Din, v izdatkih pa 168.500 Din. Občni zbor je poročilo, računski zaključek in proračun odobril. Zvezna doklada ostane neizpre nienjena.
Glede izpremembe pravil je občni zbor sklenil, da se naziv zveze izpremeni iz »Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani« v »Zvezo trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani« in da sedanje načelstvo imenuje predsedstvo.
Pri razpravi o obligatornosti Zveze je bil sprejet predlog podpredsednika Kavčiča, da naj jiostane Zveza obligatorna organizacija. V tozadevni resoluciji se naglasa zahteva po obligatornosti. Zveza šteje sedaj 28 včlanjenih gremijev in 2COO organiziranih članov.
Nato so bile sprejete naslednje resolucije:
1. V novem obrtnem redu se naj uvede usposobljenostni izpit in naj določi starostno dobo v kateri lahko kdo postane trgovec. 2. Sprejme naj se okvirni zakon o šolstvu, na jiodlagi katerega naj se izdela pravilnik za trgovske nadaljevalne šole, za učni načrt pa naj služi kot podlaga sedanji načrt. 3. Odpravi naj se v smislu zahtev gospodarskih korporacij davek na poslovni promet. 4. Brzojavno naj se apelira na trgovinsko ministrstvo, da uredi odpiranje in zapiranje trgovin v smislu zahtev slovenske trgovine, da so tudi v nedeljah dopoldne odprte. 5. Znižajo naj se po-štno-paketne tarife. 6. Zakupnina ležarinskih prostorov na železniških postajah. 7. Pri dispenznih prošnjah naj se postopa kar najrigoroznejše 8. Ker se pobirajo pri instalacijah telefonov poleg običajnih taks še druge pristojbine, naj se to prepove; nadalje naj se urede telefonske pristojbine z ozirom na vporabo telefonov. 9. Zveza se pridružuje prošnji Društva trgovskih jiotnikov, da se potnikom dovolijo popusti na železnicah za osebe in vzorčne kovčke.
Po lepo uspelem občnem zboru je priredil gostom kosilo soboški gremij, nakar so se gostje razšli izredno zadovoljni s prisrčnim sprejemom na severu Slovenije.
Ob tej priliki moramo povdariti, dn gre največja zasluga za uspelo prireditev agilnemu načelniku murskosoboškega gremija Francu Čehu, ki se ni ustrašil ne truda in ne težav, zato, da bi gostom napravil obisk čini ugodnejši.
a ........* * 1	. „ A ' J Ji.	-
■8885
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.50875, (valuta) 12.475, v Londonu, Newyorku in Pragi neizpre men jeno.
Oevizm tečaji na ljubljanski borz*
27. maja 1929.
Občni zbor Hmeljarskega društva
Dne 26. t. m. se je v Žalcu v Sav. dolini vršil redni letni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo, društva, katerega važnost in pomembnost je lahko neprecenljiva zlasti dandanes ko slovensko hmeljarstvo preživlja z ozirom na hmeljsko trgovino nezaslužene in deloma katastrofalne težave. Bil je ta občni zbor prvi, odkar je društvo dobilo spremenjena pravila v smislu decentralizacije društvenega delovanja potom podružnic in glasovalno ter posvetovalno pravico so imeli zgolj pravilno izvoljeni, in legitimirani delegati doslej ustanovljenih podružnic. Tako jc bilo navzočih skupno. 85 delegatov, prisostvovalo pa je občnemu zboru tudi lepo število članstva.
Za občni zbor sam je vladalo izredno zanimanje, ker je med hmeljarji poslednji čas splošno prevladovalo prepričanje, da je mogoče društvu dati novega življenja in njega delovanje usmeriti izključno le v koristi hmeljarjev na ta način, da se obračuna z dosedanjim vodstvom te'- se mu postavi na čelu izključno le hmeljarje — producente in to iz vseh hmeljskih okolišev. Zato je nekoliko presenetil rezultat volitev, pri katerih so bili v splošnem izvoljeni dosedanji vodje društva. Vendar pa je bilo opaziti zelo živahno in kompaktno opozicijo, Iti bi bila brez dvoma uspela, da je vodstvo društva sklicalo občni zbor potem, ko bi se organizirale vse podružnice in kakor bi to bilo edino v interesu društva.
Ob tričetrt na 9. uro je otvoril zborovanje društveni predsednik gosp. Roblek in pred vsem jjozdravil zastojmika mariborskega velikega župana g. srezkega poglavarja dr. Hubada iz Celja ter zastopnika oblastne samouprave g. inž. Oblaka od oblastaega kmetijskega urada v Celju. Tajnik g. Petriček je nato ugotovil, da je doslej veliki žu-pan potrdil pravila 16 podružnic. Iz tajnikovih podatkov je razvidno, da so doslej ustanovljene podružnice društva v Vojniku, Rušah, Šmartnem ob Paki, Sv. Juriju ob Taboru, na Goinilskem, v Braslovčah, Škof ji vasi, Šoštanju, Žalcu, na Polzeli, v Št. Petru v Savinjski dolini, Velenju, Gri-žah, Celju okolici, na Vranskem in v Zg. Ponikvi, v snovanju pa so jiodružnice Hoče, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. IIj pri Velenju, Laško, Šmartno v Rožni dolini in Sv. Andraž pri Velenju.
G. Turnšek s Polzele je predlagal, da se pritegnejo k zborovanju tudi delegati onih podružnic, ki se vsled uedostatnih navodil društvenega vodstva niso mogle pravočasno konstituirati, pa so v smislu navodil vodstva že na ustanovnem sestanku izvolili delegate. Po pojasnilu srezkega poglavarstva. da bi to nasprotovalo zakonu, je predlog odpadel
Letno poročilo je podal tajnik Petriček (ki smo ga že priobčili). Ostro kritiko letnega poročila je pcda! g. Turnšek s Polzele. Deplaciran in za stanovsko organizacijo neprimeren pa je bil ne-stop delegata Bošnaka iz Braslovč, ki je v stvarni kritiki letnega poročila že videl pogreb društva. Občni zbor je vzel sicer letno poročilo na znanje, vendar pa je treba ugotoviti, da se je vsaj polovica delegatov glasovanja vzdržala. Sprejet je! bil tudi letni račun, ki izkazuje 1380 Din saldo ter 19.000 Din v fondih za specijalne potrebe.
Na splošno sta se že pred občnim zborom pojavili dve kandidatni listi, ena v duhu dosedanjega vodstva, druga v duhu zahtev opozicije. Nekateri so želeli priti do kompromisne rešitve, vendar so predstavniki mišljenja dosedanjega vodstva stavili zahteve, ki jih opozicija absolutno ni mogla sprejeti. Tako je prišlo končno do bojnega glasovanja. Izvoljena je bila lista pristašev dosedanjega vodstva s sledečimi kandidati: Roblek, Bošnak, Kladnik, Plavšak, Hočevar, Mešič, baron \Vars-berg, Medic, Stopar, Marine, inž. Dolinar, Kupec, Lorber, Antloga, Petriček, Ježovnik, Cank in Ve-temik. Uspeh volitev je očividno presenetil prav vse delegate, izmed katerih je večina sicer hotela obdržati" iz pietete dosedanjega predsednika, ne jiodpirati nadaljnjega vpliva Žalčanov na društvo. Tako je tudi razumeti nadaljnjo apatijo, ki je prevladovala pri volitvi preglednikov in razsodišča
ter razpravi o članarini ter samostojnih predlogih. *
Otvoritev najvažnejše prireditve. Otvoritev IX. Ljubljanskega velesejma ni več daleč in lahko rečemo, da se javnost jiosebno pa trgovska kljub stagnaciji in vednih gospodarskih kriz živo zanima za to impozantno narodno in splošno jugoslovensko institucijo. Za to razpravo se je priglasilo zelo mnogo domačih in tujih razstavljalcev tako, da obeta biti letošnji velesejem prava manifestacija jugoslovanske trgovine, industrije in obrti. Lahko rečemo, da so velesejmi važen faktor v ustvarjanju medsebojnih vezi, in da ravno velesejmi vzdržujejo bratske odnošaje med Slovenci, Srbi in Hrvati, pa tudi med drugim trgovskim svetom. Prikazujejo razmah industrije in budijo v ljudeh smisel za napredek, zanimanje za nove iznajdbe, za boljše načine trgovanja.
Zato obiščite vsi v dneh od 30. maja do 9. junija t. 1. Ljubljanski velesejem, kjer se bodo nudile vsakemu posdincu izredne zanimivosti. Ne zamudite te prilike, ne bo Vam žal in s sejma boste odhajali z novimi čustvi, polnimi ljubezni do domovine, katere rešitev leži v razviti trgovini in industriji.
Topilniška produkcija v naši državi je dala (v oklepajih podatki za 1927) 15.086 (12.863) ton bakra, 29.304 (22.651) ton sirov, železa, 10.265 (10.672) ton svinca. 129 (149) ton antimona, 92.128 (54.765) ton soli in 4883 (3526) ton cinka. Zanimivo je, da se je produkcija v zadnjih 3 letih podvojila. (Rud. in topiln. vestnik).
Produkcija cementa je znašala lani v Srbiji (2 tovarni) 49.755 ton napram 35.240 tonam v letu 1927. Pripomniti je, da znaša kapaciteta obeh tovarn 75 tisoč ton. (Rud. in top. vestnik.)
27. maja.
povpraš pon.
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Budimpešta
Curih
Dunaj
London
Newyork
Pari2
Praga
Trst
1354.75
1094.40 797.95
168.04
2288.25 1357.75 790.52 992.44 1097.41 800.95 276.05 56.8.-222.36
168.84
297.85
srednji
1356.25
1095.90 799.4b
168.44
sr. 25. V.
1356.25
1(95.90 799.45 276.03
168.49 297.80
Borza
Ljubljana, 27. maja 1929.
DENAR
V današnjem deviznem prometu, ki je bil znaten, je popustila deviza Praga, druge devize pa so ostale neizpremenjene. V devizah: Berlin, Curih, Dunaj in Prag je intervenirala Narodna banka.
Zagreb: Amsterdam 2288.25 bi., Berlin 1345.75 do 1357.75, Budimpešta 990.94 -993.94, Curih 1094.40 dr, 1007 40 D»nai 707.96—800.CO. London 275.65 -276.45, Nevvvork 5.6.705-56.905. Pariz 221.36 do 223.36, Praga 168.04-168.84, Trst 296.80-298.80.
Curih: Bcigrad 9.12625, Berlin 123.75. Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.075, Dunaj 72.93, London 25.1875, Madrid 73.60. Nevvvork 519.3625. Pariz 20.30125, Praga 15.375, Sofija 3.74875, Varšava 58.225.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den. Ljubljanska kredit. 123 den. Praštediona 850 den. Kred. zavod 170 den. Strojne 70 den. Vevče 123 den. Stavbna 50 den. Še-šir 105 den.
Zagreb. Drž. j>ap.: vojna škoda ar. 402.50 do 403 (401. 402.50), kasa 402—403 (400, 401. 403), termini: 6. 404, 12. 426—428 (420, 425, 428), 7 odstotno inv. pos. 85 den., agrari 50—51.50. Bančni pap.: Hipo 200—204, Poljo 15.50—15.75, Ilrv. 50 J do 55, Kred. 93—94 (93), Jugo 83.50-84.50 (84), ! Lj. Kr. 123-125 (123), Medjun. 55.50, Nar. 7600 do 7850, Prašted. 850 den., Srpska 150—152, Zem. I 140—144 Ind. pap.: Guttmann 201—207.50 (200 j do 205), Slavonia 185—195, Slaveks 103—110. Še- i čerana 395—415, Drava 395-410, Osj ljev. 175 do j 185, Brod. vag. 140—145 (150, 145), Union 170 do : 180, Isis 23 bi., Ragusea 525 bl„ Trbovlje 462.50 do 470, Vevče 126—127 (126), Nar. šum. 35 bi., Piv. Sar. 215 bi.
Dunaj. Don. sav. jadr. 81.10, Wiener Bank-verein 22.20, Bodencredit 100.20, Creditanstalt 53, Escompteges. 21.60, Union 24.80, Aussiger Chemi-sche 248, Slavonia 22.70, Alpine 40.15, Trboveljska 58.80, Kranj. ind. 33, Leykam 7, Rima Mu-rany 114.05.
Žito
Promet v pšenici se je danes močno dvignil in kupčija je f>ostala zelo živahna tudi za koruzo. Pod I vplivom slabejše tendence v Chicagi in v Budimpešti j so tudi pri nas cene nekoliko nazadovale, tako da se je trgovala danes gornjebačka pšenica po 220 do 222.50, koruza bačka in sremska jx> 225—230 nakl. jTost. Koruza inzulanka velja 256, medjimurski rž 225, bački oves 222.50 nakl. post., vendar so poslednji predmeti brez prometa. Položaj za pšenične mlev-ske izdelke je splošno boljši, kajti srednja bačka znamka pšenične moke velja 330, otrobi bački in sremski pa 170 nakl. post. Tendenca je mlačna.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi sad. Pšeuica: bč. 215—220, bn. 215 do 217.50. Oves: 215—220. Koruza: bč. 225—227.50, 5. 230—232.50, bn. 220—222.50. Moka: Og 330 do 340. št. 2 300—310, št. 5 285—295. št. 7 265—270, št. 8 185—190. Otrobi: bč 165—170, bn. 160—168. Promet: 88 vagonov pšenice. 1 ovsa, 12 koruze, 12 moke in 1 otrobov.
Budimpešta. Tendenca zelo medla. Pšenica: oktober: 23.10—22.80, zaklj. 22 79—22.80, marec 25.01—24.65. Rž: oktober 19.50-18.80. zaklj. 18.80 do 18.81, marec 20.50—20.30, zaklj. 20.30—20.32. Koruza: maj 23.20, zaklj. 24.06—24.20. julij 24 do 23.36, zaklj. 23.34-23.35
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 8 vag. desk, 5 vagonov testonov, 6 vagonov bukovih, neob-robljenih plohov, 1 vagon metlišč in 5 vagonov tramov skupaj 25 vagonov. Tendenca mirna. Išče se: 3000 kom. buk. pragov 2.60 14X24X14 fko vag. Sušak pristanišče; 1500 kom. madrierov 73X22 4 m do!ž. fko vag. Postojna, nadalje hrastove podnice 43, 53 in 63 mm 17—27 cm 2.60, 270, 280 in 2.90 m fko vag. Sušak.
Živina
Dunajski goveji sejem: (Poročilo tvrdke Eduard Sabo rs ky in Co., Dunaj). Prignanih je bilo 2577 glav živine, iz Romunije 120 glav tržnega blaga. Cene: Voli: najboljši 2—2.05, I. 1.70—1.85, II. 1.45 do 1.60, III. 1.30—1.40, krave: I. 1.40—1.60, II. 1.20—1.30, biki: 1 40—1.60, najboljši 1.65. klavna živina 0.80—1.10. Tendenca: za prvovrstne vole obdržana, za srednjevrstno blago, bike in klavno živino za 10 grošev dražje llot prejšnji teden.
Mleko, maslo in sir
Mleko. Pomanjkanje mleka, ki je bilo zelo občutno v drugi polovici meseca aprila in začetkom maja, je z nastopom sveže krme ponehalo. Vsled tega so pričele mlekarske zadruge zopet izdelovati več mlečnih izdelkov, miekarice pa pritiskajo z mlekom ter je po enomesečnem odmoru zopet videti mleko tudi v prodaji na ljubljanskem trgu. Cena mleka je 2.50 do 3 Din za liter.
Maslo. Pri prodaji masla se je zelo opazilo, da so bili letos velikonočni prazniki čisto zadnje dni v mesecu ter je večina ljudem primanjkovalo denarja za nakup dobrih sirovin, med njimi tudi masla, vsled česar je bila velikonočna prodaja masla zelo slaba ter maslarne niso razprodale pripravljene množine. Slaba velikonočna prodaja pa je imela za posledico, da so visoke cene masla nekoliko padle. Ljudje pa so prišli na svoj račun ob binkoštnih praznikih, ko se je v primeri z drugimi leti, po porabi masla sodeč, napeklo mnogo več dobrih stvari, kakor druga leta. Tendenca za maslo pa je po binkoštnih praznikih padajoča, ker leto-viščni kraji še nimajo gostov, drugod pa uporaba ni velika. Za izvoz masla je cena prvovrstnemu čajnemu maslu previsoka. Danes notira la čajno maslo 48—50 Din, kmečko maslo 30—36 Din v en gros trgovini. Na drobno se zgoraj omenjene cene za okrog 20 odst. višje. Iz Bosne je zadnji čas večje povpraševanje za kuhano. Kuhano maslo se v Sloveniji prodaja po okrog 35 Din v en gros.
Sir. Ob pričetku letošnje sezije za prodajo , sira ni bilo na razpolago nobenih starih zalog. Vsled tega se prodaja domači ementalski sir zelo mlad v starosti okrog 3 mesecev, medtem, ko bi bi moral biti v večjih hlebih star najmanj šesl mesecev. Vsled manjših zalog, ko sirarne komaj sproti ustrezajo naročilom, so sedaj notirajoče cene siru čvrsle ter je padec cen pričakovati le, ako bo letošnje jioletje ugodno, da bi kmetovalci pridelali obilo krme. V en gros trgovini notira domači ementalski sir 30—34 Din za kg, na drobno 40 do : 45 Din. Trapistovski sir polniasten se prodaja po j 25—28 Din na debelo in jio 82—85 Din za kg na 1 drobno. Dobra sezija je bila letos tudi za prodajo skuto (kisel sir za štruklje), katera pa z nastopom sadja pojenjuje. Cena 10 Din za kg. Z ozirom na okrog 20 odst. višje cene ementalskeinu in trapi-stovskemu siru jo konzuni sira v primer; z lanskim letom precej nazadoval. Pozua se, da konzumenj estro kalkullrn pri hrani ter bi bilo dobro, da bi ' ceie siru zopet padle na lansko-letno višino.
Dopist
TOMIŠELJ,
Preteklo nedeljo je bil pogreb Ant. Sveteta, ki je bil prejšnji petek 24. maja po nesreči ustreljen na Šmarni gori, kot je »Slovenec« že poročal. Izredno ganljiv in slovesen je bil njegov pogreb. V šesti šoli je že bil, edini sin, star šele 18 let. Na binkoštno soboto je prišel tako vesel domov, drugi dan je še svojemu nečaku bil birmanski boter. Na osmi dan, v soboto 25. maja so ga pa iz bolnice pripeljali domov — mrtvega. Vso faro je ta nesrečni slučaj pretresel, in velika množica ga je preteklo nedeljo spremljala na zadnji poti. Posebno veliko je bilo zastopstvo zavoda sv. Stanislava, kjer je pokojni študiral vseh šest let. Dijaški pevski zbor pod vodstvom g. pref. Cerkovnika mu je zapel v slovo pred hišo, v cerkvi in ob grobu. V cerkvi mu je zapel tudi moški zbor iz Iga. Ob grobu so mu govorili v slovo njegov razrednik g. prof. Belec, eden dijakov v imenu sošolcev, in v imenu fare domači g. župnik Zaje, — Tako slovesen pogreb je bil gotovo v tolažbo težko prizadeti Svetetovi družini, ki je zgubila edinega in tako dobrega sina. Ko želimo pokojnemu večnega miru, izrekamo njega starišem, sestram in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje!
Trbovlje
Občinske doklade za 1. 1929. Kakor se jc na zadnji občinski seji sklenilo, se bodo plačevale za 1. 1929. sledeče občinske doklade: 127% »doklada k direktnim davkom; 127% na doklado k hišni najemnini; 150% doklada k državni trošarini od vina, vinskega mošta in petijota, t. j. 52.50 Din od hektolitra; na pivo potrošenega hektolitra od l./l. do 30./6. po 12.50 Din, od 1. jul. do 31. dec. po 25 Din; za navadno žganje in špirit od hektoliterske stopnje vsebine alkohola, prvo polovico leta po 15 Din, drugo polovico leta po 7.50 Din, od likerjev in poslajenega žganja po 7.50 Din.
Izid nabora. Prvi dan v četrtek je bilo na naboru 134 fantov, potrjenih 84; drugi dan v petek 113 fantov, potrjenih 14, V soboto je bila na vrsti dolska občina Prišlo je k naboru 36 fantov in so bili, razun 4, vsi potrjeni. Predsednik naborne komisije, polkovnik g. Purič, je bil radi lepega obnašanja mladeničev zelo zadovoljen in jih je tudi pohvalil, Incidenta ni bilo nikakega.
Smrtna kosa. Umrl je v nedeljo zvečer vpo-kojeni rudniški poduradnik Franc Hvala. Pogreb bo v torek popoldan.
Razvrstitev občinskega pokopališča obsega: 90 rodbinskih grobov, 300 vrstnih za katolike, 45 za nekatolike, 263 za otroke, 15 za samomorilce, skupno 713 grobov.
Črnomelj
Na binkoštno soboto se je vršil komisijski ogled tukajšnega šolskega poslopja. Komisija se-stoječa iz zastopnikov pristojnih oblastev, krajevnega šolskega odbora in zastopnikov všolanih občin je ugotovila, da sedanje šojsko poslojije nikakor ne zadostuje več sedanjemu številu šoloobiskujo-čih otrok in da tudi ni primerno za nameravano meščansko šolo. Zaradi tega se je sklenilo sezidati na »Kaplanick šolsko poslopje, ki bo popolnoma ustrezalo času in kraju primernim potrebam. V novem šolskem poslopju bo 12 učilnic, soba za risanje in rokotvorni pouk, in še nekaj sob za razne kabinete. Pri zidanju novega šolskega poslopja se bo vse uredilo tako, da se bodo v danih razmerah trije višji razredi ukinili ter se bo pričelo s kmetijsko-obrtno meščansko šolo, za katero bo pač treba še nekaj dozidati. Novo šolsko poslopje bo stalo na najlepšem kraju v Črnomlju obdano od velikega šolskega vrta. Z zgradbo se prične čim prej. Vsled stalnega dotoka prebivalcev, uradnikov in delavcev primanjkuje v Črnomlju potrebnih in primernih stanovanj. Da se temu liedostatlcu od-pomore, bo občina še v teku letošnjega leta sezidala stanovanjsko hišo za uradnike
Mesto Črnomelj se v zadnjem času prav lepo razvija. To pa nalaga sedanji občinski upravi veliko skrb in odgovornost ter zahteva od nje ume-vanje za času primerne potrebe. Naj sedanja občinska uprava pokaže, da je na svojem mestu!
Ptuj
Vozni red na progi Maribor—Kotoriba ima z ukinitvijo prvega jutranjega vlaka v smeri proti Mariboru in zadnjega večernega vlaka v smeri proti Kotoribi za ptujski okraj težke posledice. Kdor se pelje iz teh krajev v Ljubljano, Zagreb ali kam drugam, za kar je poprej, ko sta obstojala prva jutranja in zadnja večerna zveza na naši progi, potreboval en dan, porabi sedaj dva dni, ker se mora odpeljati zvečer in se vrniti zjutraj, ali pa ponoči z brzovlakom. Ali bi se ne dalo temu od-pomoči vsaj s tem, da bi zjutraj in zvečer peljala dva vlaka s Pragerskega ozir. do tja, ker gre skozi to postajo veliko število dobrih ugodnih zvez, ki so pa za vzhodni del Štajerske preko Ptuja sedaj skoro neuporabne.
Št. Jernej na Dolenjskem
Slučaj tifusa se je. zopet pojavil v Dol. Maha-rovcu. Zbolela je 21 letna Tončka Udvančeva. Čudno, da zopet v Maharovcu, kjer je že pred par leti bilo več slučajev. Voda menda ne bo kriva, saj so vodnjaki dobro zaprti. Sicer je pa zaenkrat samo sumnja tifusa in morda bo natančna preiskava drugega mnenja.
Veliko jioklicanih, malo izvoljenih ... Namreč delavcev za Francijo, glasilo se jih je iz Št. Jer-nejske in Orehovške občine čez 100, sprejetih pa-je samo 13.
LJUTOMER.
Naša mlada glasbena šola priredi v nedeljo 2. junija v telovadnici osnovne šole prvo javno produkcijo s svojimi gojenci in gojenkami. Na sporedu so klavirske in goslarske točke ter mladinsko petje. Začetek ob 15. uri. Na obilen poset vabi —
Odbor.
i
Ljubljansko gledališče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
28. maju, torek: zaprto.
Sreda, 29. maja: »Utopljenca«. Ljudska predstava i pri znižanih cenah. Izven. 1 Četrtek 30. maja: »Pegica mojega srca«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
OPERA.
Sreda, 29. maja: »Traviata«. Premierski abonma.
Četrtek, 30. maja: »Pri treh mladenkah«. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Torek, 28. maja ob 20: »Oča Boštjan«. Ab. A. Prcmijcrn.
Sreda, 29. maja: Zaprto.
Četrtek, 50. ma ja ob 20: Grofica Marica«. Znižane cene, Kuponi.


Trije spomenihi
Na moji mizi stoji pokonci ponosna vrsta devetih zvezkov »ZBRANIH SPISOV« IVANA CANKARJA. Koliko govorimo o Ivanu Cankarju in kako malo ga čitamo! Toda, kdo bi se ne navdušil za či-tanje njegovih del, Cc bi si vzel mujo prečitati uvode in opombe k posameznm zvezkom, ki jih je napisal Izidor Cankar in ki so mojstrska dela tolmačenja, ocenjevanja in odkrivanja! Pesmi, romani, novele, drame in drugi spisi velikega tvorca našega slovstva nam oživijo v žarki luči mentorstva Izidorja Cankarja, ki izlušči jedro, predoči in opozori na lepote in globine, ki se hlaslaveinu čitaielju skrivajo. V develin zvezkih te izdaje so natisnjeni Cankarjevi spisi do 1.1907., torej še dolgo ne polovica vseh njegovih spisov. Ce pa naštejem le najvažnejše naslove doslej izišlih del, brez manjših, postane že očitno veliko bogastvo in velika razsežnost Ivana Cankarja: »Erotika«, to so pesmi. »Vinjete«, prve njegove črtice, ibsenska drama »Jakob Ruda«, a koj
za tem slovensko »Popotovanje Nikolaja Nikiča« in bridka satira »Za narodov blagor«, »Knjiga za lahkomiselne ljudi« ter »Tujci«, krepka in silna drama »Kralj na Betajnovi«, čudovita knjiga »Na klancu«,
£
mogočni
kralj Matjaž«, »V mesečini« remek delo »Martin Kačur« in tiha »Nina« ...
Listam v okusni izdaji založbe »Svet« in prebiram piesmi našega drugega velikana, OTONA ŽUPANČIČA. »NAŠA BESEDA« nam prikazuje v izboru Frana Albrechla »neizmerno raznoliki notranji obraz velikega pesnika«. Zares se je posrečilo uredniku'razbrati v tej knjigi »najznačilnejše in najvidnejše črte tega obraza«. V vsej širini svojega genija stoji pred nami pesnik, ki je prisluškoval najtiš-iin skrivnostim zemlje in naroda, sveta in človeštva, <i je dušo otroka dojel in obogatil, ki je delavcu spesnil pesem dela in Bogu pesem milosti, ki je v sebi nagromadil vse bolesti in vse radosti naše zemlje in našega naroda, skratka, ki je napravil luč, da se vidimo v nji. In še ga vidimo, kako slavi in časti može, ki so mu bili prijatelji in sobojevniki — prekrasna pesem Joži Bercetu, posmrtni spomenik Janezu Evangelistu Kreku in priložnostna pesem Emilu Leonu — pa zaslutimo, kako smo po njem postali silni in kako mogočno obzorje se nam je odprlo. Iu še ga vidimo kot dramskega pesnika, kot satirika, kot modrijana in humorista —vsi vrelci vro iz njega. Ta izbor Župančičevih pesmi je prelesfna in dragocena čaša, v kateri so zbrani vsi žlahtni sokovi neizčrpnega ploditelja našega slovstva.
Na koncu odprem še JAKOPIČEV ZBORNIK. In kar ponosen postanem — kako neki ne bi postal človek ponosen, če gleda to razkošno in odlično knjigo, ki že na zunaj po svoji opremi priča o prelepi svoji vsebini! Zopet: kako malo bistre so naše oči, da nc znajo gledati in rajši slavimo častilo Jakopičevo brado kot njegovo umetniško delo, ki se nam zdi nerazumljivo! Pa prečitajmo Izidorja Cankarja poglavje o »Jakopičevih skrivnostih« ali »Iz pogovorov z mojstrom Jakopičem«, ki jih je zapisal Ferdo Kozak, pa se nam bodo oči odprle v pravo 'smer in vse drugače bomo gledali mojstrove slike, kajti niso ne slike nerazumljive, le naše oči so preveč v vsakdanjost obrnjene, da bi znale prodreti v praz-ničnost človeškega duha. Zbornik vsebuje Jakopičev spis »Napoved s|X>minov«, ki nam razodeva še vse jasneje mojstrovo skrivnost: kakor se je polotil upodabljanja svojega spomina, tako nekako upodablja na platnu svoje zainislek — njegova intimno človeška pot, ki hodi vsporedno z umetniško tvorbo, je tu izpovedana. Boljše razlage za Jakopičevo delo nam ne bi nobeden mogel dati, kot je to storil on sam s leni dragocenim prispevkom. Vsa zrelost umetnika po božji volji nam postane očitna.
Navedene knjige zaslužijo ne le bežne pozornosti ampak temeljitega prijateljstva. Kdor se zaveda svojega življenja tudi drugače ko ob telesnih potrebah, kajti v njih so neizčrpni viri užitkov, utehe, veselja in poguma!	s. š.
Zagrebško pismo
Dalmacija je dolgo časa ostala v ustvarjanju kulturnih vrednot ob strani. Nekdaj naše Atene, To-skana, obubožana in ponižana, ni mogla v svoji sredi ohraniti vseh onih ljudi, ki jih je dala, in jin je pošiljala v »središča«. Zemlja, ki daje sorazmerno največje število naših stvariteljev, se je polagoma spreminjala <v našo najzapuščenejšo pokrajino. Celo Cetinje ima svoj književno-znanstveni list; Subotica istotako; Skoplje poskuša s svoje strani pokazati, da je tudi v njem nekaj življenja. A o Dalmaciji, zemlji tolikih talentov, ni nikjer ne glasu ne glasnika. Ce bi ne bilo frančiškanske »Nove Revije«, ne bi mogel človek po ničemer sklepati, da so v Dalmaciji sploh ljudje, katerih orodje je pero. Res, tudi don Frane izdaja priložnosno svoj buletin; v Oinišu je pokrcuil g. Jakov Tomaševič »Jadransko vilo«, teda njegov list, čeprav sicer vrši prijetno vlogo, da polagoma navaja najširše kroge, da je še nekaj poleg dnevnih časopisov in njihovih vesti, ne more niti po krogu sotrudnikov niti po svoji izgradnji nikakor dokazati močnejšega duševnega življenja v sami Dalmaciji. In pripetilo se je, da je Dalmacija, prepuščena sama sebi, vedno bolj zanemarjala kulturne probleme in vrednote. V njej se redko najde meščan, ki bi čutil potrebo, sprejemati ali citati kako revijo. Ce bi se napravila statistika, bi se morda pokazalo neko zelo žalostno dejstvo: Split, ki jc tako po svojem položaju kakor po svoji bodočnosti, posebno pa še preteklosti, drugo hrvatsko mesto, dobiva tako majhno število raznih revij, da skoro ne prihaja v poštev.
kesneje, če bi se pokazal uspeh, izdajala pogosteje. Prva številka prinaša poleg ostalega besedo uredništva, ki se postavlja na popolnoma pravilno stališče, namreč da bo list prinašal, brez vsakršnih predsodkov o pravcih in književnih šolah, vse, kar izdaja duh in talent. Uvodnik torej list priporoča. Četudi so okoli lista zbrani, ki so nedavno v našem življenju zastopali uaintransigeninejša stališča v raznih javnih vprašanjih, se mora priznati, da ta duh intransigeiitnosti ni zašel v list. Popolnoma pravilno so razumeli, da inte'igenca lahko zastopa razna na-ziranja o naših javnih prilikah, da pa v ustvarjanju kulturnih vrednol ne sme biti loliko križanja, da se nikoli ne najdejo skupaj. Tako so v tej številki zastopane najrazličnejše struje in predstavniki najmlajše in najstarejše generacije. Radi tega list seveda ne deluje enotno, toda ti prispevki, kakor tudi pisatelji, ki so obljubili sotrudništvo, vsekakor do-kaziuejOi dn ima »Korahlia« vse predpogoje, da se razvije v dober književni list.
Po daljšem premoru smo imeli v Zagrebu premiero domačega pisatelja g. Mite Dimitrijeviča. Komedija »Mož svoje žene«, ki uaj bi pokazala
srbski rasni spopad trikota: moža, žene in ljubimca, ni niti po svoji konstrukciji niti po svoji dinamiki ne boljša ne slabša od neštevilnin stičnih stvari v francoski književnosti, razen da ji manjka naravna ležernost franooskih pisateljev. Cesto se tudi opaža, da poleg gotove rutine v obvladovanju oseb in dogodkov g. Dimitrijevič nikakor ne more spraviti dela naprej. Radi tega in radi nekih prisilnih duhovitih mest je komad sam prizadejal mnogo muke igralcem, da ga srečno spravijo skozi. In igralci so to s požrtvovalnostjo in umetnostjo storili. Res ganljivo je, poleg naše slabe opere opazovati, kako se razvija naša drama. Kot da je nastala plemenita tekma med posameznimi igralci. O. Pavič je lo pot pokazal, kako izredno je širok register njegovih izražanj. Tip Srbijanca je prikazal s tako diskretno in obenem rezko analizo, da je bil kot vlit. Nobena gesta nobena grimasa ali pa tiagias ni bil odveč. G. Mita Dimitrijevič se mora brez sumnje samo njemu in g. Dujšinu zahvaliti za svoj, četudi ne veliki uspeh. G. Dujšin, o katerem smo že govorili, dnevno napreduje. Do nedavna še niti ne opažen, je danes steber zagrebške drame, in sicer zelo inteligenten, neobičajno močan in eden od naintelektuali-
stičnejših igralcev.	Disky.
*
Henrika Heineja izbrane pesmi. Preložil Al. B e n k o v i č. 1. Lirični interuiezzo. — S to knjižico je naša prevodna literatura obogatela za del pesmi največjega nemškega lirika. Podrobnejša ocena prihodnjič.
^
Nova Evropa je svojo 10. in 11. številko kot clvozvezek posvetila Levu Tolstemu s sledečimi prispevki: Tolstoj (Zajcev) — Tolstoj in boljševizem (Mereškovski j) — Sveti greh Leva Tolstega (Anjičkov) — Obisk pri Tolstem (Gipijus) — Moje prvo srečanje s Tolstim (Bulgakov) — Moder umetnik (Fcdorov) — Vojna in mir Tolstega (Golenišev-Kutuzov) — Tolstoj kot pedagog (Gesen) in drugi manjši. »Nova Evrojia« je tako zbrala okoli sebe topot tudi najboljša ruska imena v emigraciji. Na vsak način je ta številka Nove Evrope najlepša počastitev jubileja Tolstega v jugoslovanskem duhovnem življenju.
★
Begovičev >Pustolov pred vratima« se je te dni vprvič vprizoril v praškem vinohrndskein gledališču in imel velik uspeh.
Vr
Dubrovnik, mesečna ilustrirana revija, št. 3, ima sledečo vsebino: Črnogorci i Dubrovnik. — Ante kan. Liepopili: Dubrovačka katedrala. — N-č: Perspektive naše pomorske Irgovine. — Sti-jepo Kastrapeli: Bez orijentacije. — Dr. Gjivo Supilo: Sitni rad na podizanju turizma. — Dubrovačka rivijera. — Pregled reprodukcije. — Beležke. vV
Milanska Scnla pod Tosca.nini jeni žan je tudi
v Parizu scnzacijonnlne uspehe.
*
Annuaire militaire. Cintpiietiie annee. 1928 —1929. Izdaja Društva narodov. 1122 strani. — Ogromen statističen in organizatoričen material o kopnem, jTomorskem in zračnem oboroževanju 60 držav sveta.
★
Poročilo o desetletni upravni dobi okrajnega zastopa v Mariboru (t. januarja 1919—31. decembra 1928) z uvodno zgodovinsko črtico. — 1929. — Izdal in založil okrajni zastop v Mariboru. 132 strani.
Radio
Programi Radio-LjuMjana:
Torek, 28, maja: 12.80 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved in dnevna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra: Rossey: The Handicap, Fetras: Mesečna noč ua Alstru, Gade: Nočni zvoki iz Ossiana, Volkmann op. 44: Andante iz D-mol simfonije, Jessel: Deklica iz črnega lesa. — 18.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 19 Nemščina, ga. dr. Piskernik. — 19.30 Naše sosednje države: Italija, dežela in ljudstvo: Srednja in južna Italija, dr. Bohinec. — 20 Anton Medved: Kacija-nar, žaloigra v 5 dej. Za 60 letnico Medvedovega rojstva izvajajo čini nar. gled. — 21.30 Koncert Radio-orkestra: Ziehrer: Ponočnjaki, Beethoven: Adagio cantabile, Maly: Slovenska. — 22 Časovna napoved in dnevna poročila.
Sreda, 29. maja: Opoldanski spored odpade. 17 Koncert Radio-orkestra: Wnchlin: Zračna pošta, Lndsay: Poranek, Kalmaiin: Grofica Marica, Nel-son: Rdeči mlin. — 18 Otroški kotiček, radio-tetka. 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskernik. — 19 Bled in okolica. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, sestavil ravn. Pin-tar. — 19.30 P. Kunavor: Pomen mešč. šol za ljud. izobr. — 20 Koncert akad. okteta: Jereb: O kresu, Jereb: Pelin roža, Pavčič: Pesem o kapitanu, Adamič: Polonica, Ravnik: Solnce v zenitu, Dev: Kvišku plava moje hrepenenje, Adamič: Kregata se baba in devojka, Schvvab: Večer na morju, Goto-vac: Pod Jorgovanom. Koncert klavirskega tria Glasb. Matice iz Ptuja: Beethoven: Trio, B-dur, op. 11, Dvofak: Trio, Dunky, op. 90. — 21 Nemška glasba II, izvaja radio-orkester: Weber: Divji lovec, Beethoven: Adagio iz sonate Pa!hetique, Ma-yer: Kraljica lutlc, Kuhlan: Andanto iz son. op. 55, Urbach: Iz Mozartovega albuma, Wagner: Sigmun-dova ljubavna pesem, Kockert: Ljubimkanje. — 22 Časovna napoved in dnevna poročila.
Drugi programi i
Torek, 28. maja.
Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Italijan, operna glasba. — 16.30 Vojaška godba. — 19.05 Lahka orkestralna glasba. — 20 Operetna glasba. — 21 Komorna glasba. — 22.20 Lahka glasba. —■ Katovice: 12.10 Plošče. — 17.55 Prenos koncerta iz Varšave. — 20.15 Konccrt iz Poznanja. — Rim: 13.15 Trio. — 17.30 Koncert. — 21 Zandonai: Julieta in Romeo,
opera. — Berlin: 16 Satira in humor v pesmi 18. stoletja. — 17.30 Zabavna glasba. — 19 knjige. — 20 Zabava. — 21 Večerna prireditev. — Duuaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Popoldanski koncert — 17.35 Muzikalična ura za otroke. — 19.30 Puccini: »La Boheme«, opera; nato koncert — Milan: 11.15 Plošče. — 13.35 Jazz. -16.30 Otroško petje. — 19.Jazz. — 2030 Vokalna in instrumentalna glasba. — Buda-pest: 9.15 Koncert. — 11 Koncert godbe na pihala. 17.40 Koncert ciganskega orkestra. — 19.30 Prenos iz opere. — 22.30 Koncert ciganskega orkestra.
•A- Otročičke slikam pred procesijo in po procesiji. Foto Stnut, Kolodvorska ulic«.
Prireditve in društvene vesli
Slovanski klub bo imel vsak prvi pondeljek v mesecu prijateljski sestanek članov v »Rožčali« unionske restavracije ob osmih zvečer. Pri prvem sestanku dne 3. junija, h kateremu so vsi prijatelji vljudno vabljeni, bo poročal g. dr. Franc Štele o svojem potovanju na Poljsko.
Organizacija jugosl. emigrantov. Vse člane in prijatelje pozivamo, da se udeleže v čim večjem številu prireditve »Jugosl. Matice« in »Soče« v Celju, dne 9. junija,
Godalni orkester orkestralnega društva Glasbene matice v Ljubljani nastopi v sredo, dne 29. t. m. na samostojnem koncertu v Filharmonični dvorani. Godalni orkester šteje okrog 40 članov in izvaja izredno interesanten izvrstni program, katerega je naštudiral skladatelj Lucljan Marija Škerjanc, ki se je na par koncertih proslavil kot izredno resen in umetniško čuteč dirigent. Godalni orkester izvaja celo vrsto skladb pisanih za godalni orkester in sicer dela Enrica Bossija, Gustava Mahlerja, Škerjanca, Poulenca in Saint-Saensa. Ivaja tudi Rameaujev koncert za klavir in godalni orkester. Poleg orkestra sodelujejo ta večer gdč. Dubravska, članica narodnega gledališča ter konservatoristi Lipovšek, Rus in Šivic. Koncert je izredno bogat po svoji vsebini, zato ga najtopleje priporočamo. Uvodno besedo govori dr. Rupelj. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Spored koncert« Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani, ki se vrši v sredo, 29. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani, obsega sledeče točke: Bossi, Intermezzi Goldoniani, Mahler, Adagietto iz 5. simfonije, Škerjanc, Plesni motiv, Rameau, Koncert za klavir in orkester, Poulenc, Zamorska rapsodija in Saint-Saens, Živalski karneval (Le Carnaval des Animaux). Spored izvaja godalni orkester Orkestralnega društva, flauta,
ZAHVALA. Ob priliki prebridke izgube našega sina in ljubljenega bratca
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na zadnji njegovi poti. Posebno pa se zahvaljujemo častitemu vodstvu kn.-šk. zavoda, gg. profesorjem, njegovim sošolcem, ki so ga tako lepo počastili z ganljivim petjem in govorom, tomišeljskemu č. g. župniku za njegov ganljivi govor, g. kaplanu z Iga, ižanskemu pevskemu društvu, gasilskemu tomišeljskemu društvu, tomišeljski šolski mladini ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Še enkrat prisrčna zahvala vsem!
T o m i š e 1 j, dne 27. maja 1929.
Rodbina Svetetova.
klarinet, harfa, baritonist Rus in pianista Šivic in Lipovšek. Dirigent L. M. Škerjanc. Vstopnice od 30 do 3 Din v Matični knjigarni.
Občni zbor društva orožniških upokojencev za Slovenijo v Ljubljani sc bo vršil dne 9. junija t. 1. ob 10 dopoldne v restavraciji pri Novem svetu, Gosposvetska cesta 14.
Akademski klub za Društvo narodov opozarja vse člane in prijatelje, da se vrši seminarski sestanek danes, 28. t. m. ob pol 18 na univerzi, sob^ št. 69. Vodja seminarja poroča o dosedanjem delu in o ekskurziji v Ženevo.
Francoski Institut v Ljubljani opozarja svoje člane in ljubitelje francoske glasbe na koncert Orkestralnega društva, ki se vrši v sredo, 29, t. m. v Filharmonični dvorani, s pretežno francoskim sporedom, ter jih vabi k udeležbi. — Odbor.
XXVIII. redni občni zbor »Društva organistov za mariborsko Skotijo« bo dne 5. junija ob pol 9 v Celju. Za obisk tega občnega zbora dovoljena polovična vožnja.
Cerkveni vestnih
Krekova mladina Moste. Članstvo naše podružnice se vabi, da se pohioštevilno udeleži procesije sv. Rešnjega telesa na Telovo v četrtek pri Sv. Petru. Zbirališče ob pol šestih zjutraj v parku pri cerkvi. — Prostor Krekove mladine je takoj za lamini banderom.
Poizvedovanja
Kanarček jc ušel v nedeljo dopoldne iz Ilirske ul. 22. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v gostilni Konsumnega društva, Kongresni trg 2.
Izgubil se je na binkoštni ponedeljek od Prešernovega spomenika, po Miklošičevi cesti, Dalmatinovi, Komenskega ul., Resljevi cesti do Slomškove ul. nov trebušni pas. Odda naj se proti nagradi v buffetu kina »Matica«,
Tužncga srca naznanjamo prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Franca
gostilničarja in posestnika
dne 25. maja t. 1. zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti, v starosti 48 let v boljše življenje.
Pogreb blagega pokojnika se je vršil danes 27, maja ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Sneberje št. 25, na pokopališče v D. M. v Polju. Svete maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi. — Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Sneberje, dne 27. maja 1929.
Jožefa Lovše roj. Likovič, žena, Franc, Ivan, Josip, sinovi.
ZAHVALA. Za vse številne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabljene mamice
Terezije Im fol Strulrclj
soproge nadučitelja v pokoju
za mnogobrojno spremstvo, za darovane vence in šopke, se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo preč. gg. dekanu Iv. Tomažiču za ginljivi nagrobni govor, kaplanu Krist. Cudermanu za tolažbe-polne posete, kaplanu Mih. Jenku za veliko požrtvovalnost, katehetu Neubauerju, dalje g. sreskemu šol. nadzorniku Iv. Pirnatu, domačemu učiteljstvu s spremljajočo šolsko mladino, vsemu ostalemu učiteljstvu in vsem onim, ki so predrago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Trebnje, dne 25. maja 1929.
Žalujoči ostali.
Poboljšajte Vaš prijemnik sa Philips „M i n i w a 11"
Najvažniji deo svake radio instalacije jesu lampe za prijem. Loša lampa kvari i najbolje dejstvo dobrog aparata.
Zahtevajte' sloga najbolje što Vam nauka i tehnika pružaju i kupujte iskljudivo
Philips »MInlwall«
lampe za prijem.
iMiinuiiPS
RAD IO
TRAŽlTt KOO VAŠKO RADIO TRGOVCA
OCNIHAI..NO 9TOVAMliri.
VMM««. •.. s-
K« Mui«l« M»b««* *

veia immeiD vrvenjem
Strahote Soloirfechih otokov
Boris Cederholm, bivši polkovnik carske ruske mornarice, je po ruski revoluciji dolgo časa presedel po raznih ječah, dokler ga niso 1. 1926 poslali na Solovjecko otočje. Sedaj je Cederholm izdal svoje spomine, v katerih med drugim piše:
O čeki, tej strašni boljševiški organizaciji, ki je v raznih oblikah svojega okrutnega delovanja vsak korak revolucije zapečatila s krvjo, se mnogo govori. Nekateri jo imenujejo »Država v državi«, »druga država, ki živi poleg Kremlja«, zadnja boljševiška brezumnost« itd. Nedavno je nek ruski podanik, brat ruskega častnika, ubitega v znanem jekaterinburškem krvoprelitju, ki je bil sam aretiran, sojen in končno izpuščen, izdal podroben opis mesta in ječe, katero je videl: dvorano, v kateri aretirance zaslišujejo, strašno podzemsko dvorano, kjer še sedaj vpe-rabljajo mučila kakor v srednjem veku.
Cederholm izpopolnjuje to sliko z opisom svojega triletnega trpljenja in muk. Obtožbe o vojaškem tihotapstvu in vohunstvu, radi katerih je bil aretiran, so bile izmišljene in jih niso mogli dokazati. Kalvarija se je začela. Šest mesecev temnice v takratnem Petrogradu in obsodba, s katero je bil pregnan na Solovjec. Kako naj bi se temu izognil? Začel je s stradalno stavko in po desetih dneh so ga prenesli v bolnico v Goaz, kjer so ga neprestano mučili z zasliševanjem. Ves premrl od silnega mraza, je Cederholm trpel tudi strašne duševne muke. V še večji obup so ga spravljale besede, napisane na zidu: »Sporočite v ulico Ivanovskaja št. 24 sorodnikom, da je bil doktor Arturov ustreljen.« — »Sergij, Ivan in Prokor Črapov so bili obešeni, obvestite o tem ulico Petrovskaja št. 48 Kursk.« — Takih in podobnih napisov je bilo vse polno na zidu.
Po kratkem bivanju v bolnici, je prišlo povelje, da morajo Borisa Cederholma odvesti na Solovjec, »Grobnico živih«. Glede koncentracijskih središč kakor n. pr. Solovjec, boljševiki niso izbirali. Eno najbolj strašnih mest je bil Kamol-gorij blizu Arhangelska, kjer je bilo zaprtih nad tri tisoč oseb. Tu so trpeli do leta 1922 ko jih je deloma pobrala neka nalezljiva bolezen, deloma so jih pa postrelili. Preiskovalna komisija, ki je bila poslana iz Moskve, je dala postreliti še zadnje preživele jetnike, tako da je s tem groznim činem sovjetske pravice in zakonitosti izbrisana iz zgodovine vsa preteklost in sedanjost tega žalostnega kraja.
Solovjecko otočje se nahaja v Belem morju vzhodno od Kema. Največji otok se imenuje Solovjec in leži na 65. stopinji severne širine in 36. stopinji vzhodne dolžine. Ob morski obali je samostan, ki sta ga ustanovila leta 1469 dva meniha. Ko je izbruhnila revolucija, je imel samostan nad 700 menihov. V njem je imelo zatočišče
nad 1000 romarjev, ki so skrbeli za obstanek samostana. Solovjec je bila vzorna poljedelska kolonija, ko so ga zasedli boljševiki. Menihe so deloma zaprli, postreljali, deloma pa vtaknili v rdečo armado. Cerkvene dragocenosti so odnesli, za obdelovanje zemlje, ki je tvorila bogastvo in blagostanje otoka, se ni nihče brigal. Ko je bilo vse požgano in opustošeno, se je porodila misel, da se tu ustanovi nov koncentracijski tabor za politične kaznjence. Preteklo je le malo časa in otok je bil poln novih gostov-kaznjenccv.
S500, trdi Cederholm, je bilo deportiranih. Nastala je silna beda. Jetniki so trpeli glad in mraz, poleg tega pa so morali opravljati težka dela. Delajo, posebno po zimi, ko traja dan samo štiri ure, tudi ponoči. V mrazu 35 do 40 stopinj je delo tako naporno in težko, da mnogi sami sebe ranijo, da bi se tako saj za nekaj časa rešili te strahote. Ali čaka jih še hujše. Vržejo jih na kak mal otok v Severnem ledenem morju, kjer žalostno poginejo.
Žalosten je ta »grob živih«, kjer znaša umrljivost nad 70 odstotkov. Edino veselje imajo, če srečajo kakega svojega prijatelja ali znanca in ž njim izpregovore par besedi. Cederholm je našel tam svojo sosedo iz petrograjske ječe. Bila je to žena nekega njegovega tovariša iz vojne. Zagledal "jo je, ko je v blatu do kolen prenašala blago, ki jc došlo iz Kema. Cederholm je takrat nosil drva in posrečilo se mu je, da je nesrečni ženi izpregovoril par tolažilnih besedi. Nato je zopet nastala tišina, mnogo mesecev je preteklo, dokler ni bil nekega dne nenadoma osvobojen.
Potepušha armada
Ljudi, ki iščejo na cesti svoje zveličanje, ker se jim je človeška družba, njena divja gonja za dobičkom in častjo, njena brezmejna hinavščina pristudila do neznosnosti — nam je s svojim grenkim peresom izčrpno opisal Ivan Cankar. Kdor bi mislil, da žive taki ljudje le v pesniški domišljiji, se zelo moti. 2e včeraj smo kratko omenili potepuški sestanek ah kongres, ki se te dni vrši v Stuttgartu na Nemškem. Na njem je med drugimi nastopil kot govornik pesnik in pisatelj Heinrich Lersch, po poklicu kotlar, ki sam že desetletja živi potepuško življenje. On piše:
»Po cestah Evrope potuje pisana, stotisoč-glava armada:	« in zločinci, - in
klovni, pesniki in branjevci, objestneži in obu-panci, umetniki in diletanti življenja. To je bratovščina onstran kolektiva veletrgovine in radia. Vse to so ljudje, ki so se na lastno pest priborili skozi obup brezposelnosti in javne podpore; ki so sc radikalno odpovedali rednemu konsumu
Tomaž Moorc, slavni angleški pesnik in pisatelj, ki je bil rojen pred 150 leti, t. j. 28. maja 1779. Znan je posebno po svojih političnih satirah.
in produkciji in postali sovražniki vsake kulture, stoječi nasproti družbi racionalizacije v bratovščini, ki se spoznava med seboj po tajnih znakih.«
Iz svojih potepuških doživljajev pripoveduje Lersch:
Bilo je med Mosbachom in liirsclihornom ob reki Neckar: Na neki novi zgradbi sta si prišla navskriž polir in eden izmed delavcev; polir je delavca pozval, naj takoj zapusti delo in odide z zgradbe. Del delavcev se je potegnil za tovariša, del pa je stal na polirjevi strani. Tedaj je prišla mimo skupina načelno brezposelnih — družba potepuhov. Polir jih je takoj poklical — pri tem ga je podpiral stavbenik — in jim ponudil hrano, stanovanje in plačo v gotovini, ako sprejmejo delo namesto delavcev, s katerimi se je spri. Besednik potepuhov je rekel. »Prav.« Ves vesel mu je polir ponudil roko, da bi udarila. Potepuh je trdo stisnil polirjevo roko, toda z drugo ga je s palico opletel preko ušes. In tu se
2X12 urno preizkusno avtomobilsko dirko so priredili v Angliji na slovitem dirkališču v Brook-landu. Pri dirki, ki je v dveh zaporednih dneh trajala od 8 dopoldne do 8 zvečer, so bile najmanjše razdalje prilagodenc vozni sposobnosti avtomobilov. Zmagal je voz, ki je v obeh dnevih dosegel najvišjo povprečno hitrost. Naša slika nam kaže avtomobile, ki preidejo ovinek, dočim spredaj kontrolirajo avtobuse, ki so se udeležili dirke.
je zgodilo nekaj nepričakovanega: Delavci so se zavzeli za polirja. Potepuhi so dvignili palice in začelo se je neusmiljeno preklanje. Ko so si puščali dovolj krvi, sta se sovražni četi ločili.
Strašna pojedina
V	procesu proti moldavskim ciganom v Košicah je bil zaslišan tudi nadzornik jetniš-nice Mihael Balfy. Najprej je naodločnejše zavrnil trditev, da bi v ječi cigane pretepali. Cigani sami so več pripovedovali, kakor so bih vprašani. Zagovornik: »Gospod priča, ali je bilo v teh zasliševanjih tudi govora o ljudožrstvu?« — Priča: »Gotovo. Cigani so bili vprašani, kaj so naredili s trupli. Nato so brez vsakega pritiska pripovedovali: >Razsekali smo jih, pražili in s krompirjem pojedli.« Na vprašanje, kako jim je ta strašna pojedina teknila, so odgovorili: »Izvrstno!« — in se pri tem drgnili po trebuhu.
Zagovornik: »Ali niso ti podatki sledili na posebno vprašanje?« — Priča: »Stavljeno ni bilo nobeno drugo vprašanje, kakor kar sem povedal. Čisto sami od sebe so izjavili: »Truplo smo razkosali, vsak je dobil svoj delež in ga je v vreči nesel domov.« — Priča je bil nato zaprisežen in je pod prisego ponovil svojo strašno izpoved.
Nato se je začelo zasliševanje o roparskem napadu na bogatega trgovca Davida Rotha; edini, ki so ga cigani pustili pri življenju. Aleksander Filke ne ve nič o tem, on ni bil zraven, pravi. Preds.: »Ali veš, kaj te čaka za umor Ružnjaka?« — »Ja; vem. Dosmrtna ječa ali vislice.« Filkejev brat Ja-[ no je takoj priznal napad in je imenoval tudi svoje pomagače, med njimi Aleksandra Fil-keja. Predsednik Filke ju: »Torej slišiš, kaj pravi tvoj brat.« — Obt.: »To mi je vseeno, jaz nisem bil zraven.« Nato se je razvila ostra debata med obema bratoma, ld jo je z ostrimi besedami končal predsednik. »Jaz sem zrastel med roparji in morilci,« je končno dejal Jano. Nato se je obrnil proti sodnikom in je v ostrih besedah obtožil svoje tovariše, ki da niso mislili na drugo kot na rop in umor. »To so lumpi, vagabundi, nič-vredneži, ki grdo lažejo,« je izjavil ves ogorčen.
Nato je bil poklican Pavel Ribar kot priča. Še preden je začel govoriti, mu je Jano zaklical: »Ti si roparski morilec!« — Ribar: »Ti lažeš, Jano!« — Jano: »Morilec si kakor vsi drugi, ampak ti si najhujši.« — Razprava se nadaljuje.
Dama z zelenimi lasmi
V	New Yorku je mlada gospodična čez noč postala znamenita. Številni časopisi so objavili njeno sliko s podpisom: Dama z zelenimi lasmi. Do zelenih las je prišla tako-le:
Gospodična je bila kontoristinja v neki tovarni. Nad pisarno je bila delavnica, v kateri so rabili tudi solno kislino, ki se je po vporabi od te kala po vodni cevi. Ta cev je počila in solna kislina je v precejšnji množini tekla skozi strop v pisarno. Neposreden učinek tega »dežja« je bil seveda neprijeten: Dve tam zaposleni deklici sta dobili občutne opekline in so jih morali prepeljati v bolnico, knjige in pisma so bila večinoma uničena, tudi pisalne mize so zelo poškodovane. Predstojniku pisarne je solna kislina sežgala obleko in končno so ugotovili, da so bili tudi lasje omenjene gospodične deležni kopeli v solni kislini, ne da bi sama kaj opazila. Če nekaj ur so postali lasje zelenkasti. Šla je k brivcu, ki je takoj razumel položaj in lase uredil, to sc pravi, pobarval jih je še bolj zeleno, gospodično fotografiral in sliko kot reklamo obesil v svoje izložbeno okno. Namen je bil dosežen, slika je zbudila pozornost, brivčev salon je bil mnogo bolj obiskan in kmalu je postalo tudi ime gospodične znano. Dan za duem je bila kontoristinja oblegana od časnikarskih poročevalcev in fotografov, newyorški modni kralji so se osebno oglasili in kmalu se je govorilo, da se k zelenim lasem najlažje dobi prikladna obleka. In res so pred kratkim v neko zaključeno družbo »gornjih sto« New Yorka že prišle dame z zeleno pobarvanimi lasmi.
Kontoristinja je svoj dosedanji poklic opustila in dobila prav dobro službo pri eni največjih modnih tvrdk v New Yorku; seveda so lasje zopet izgubili zeleno harvo.
Smešnice
V kavarni sedita dva glumača. Pni je bil dreser, drugi pa je bil znan, da je izvrsten trebušni govornik.
Dreser je pripovedoval: Kaj mislite, kako daleč smo že v dresuri. Pred par leti sem imel papagaja, pa je v štirih mesecih deklamiral »Krst pri Savici«
Drugi glumač jo molčal; nenadoma pa se je začulo skrivnostno petje.
Ves začuden vpraša prvi: »Kdo pa poje tako lep tenor?«
»Pst! Tiho! To je moja trakulja.t
»Gospod profesor!« je prihitela slufiki. iija v sobo zoologa, svojega gospodarja, »pravkar je došla štorklja!«
»Dobro,« pravi profesor, »uesite jo na
vrt in ji dajte par žab.«
*
V kavarni lista starejša gospa v ilustriranih časopisih. »Gospod natakar,« pokliče nenadoma, rada bi »Mladost«!
Natakar pa ji odgovori: »Mladost« leži ja za Vami, gospa!«

OGLASI
Vsaka drobna vrstica I SO Dtn ali vsaka beseda SO par..
Najmanjši op,las	5 Dizi- Oglasi nad devet vrstic se računajo više.
Zn odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamko no odgovarjamo.
Trgovski sotrudnik
mlajša moč — vojaščine prost, želi službe v mestu ali na deželi v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5824,
Mesarski pomočnik
išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5828.
Pošten in priden
mladenič, vešč slovenščine, nemščine, srbo-hrv. ter strojepisja, želi službe kot praktikant pri kakem podjetju. Ponudbe na upravo lista pod Agilen.
Sobo išče
v sredini mesta boljši gospod. Ponudbe upravi Slovenca pod: »Doktor«.
Dve sobi
1 v centru mesta, v bližini I magistrata, meblirani, snažni, s souporabo klavirja in kopalnice, oddam dvema učiteljicama v starosti 35 do 45 let, katerih želja je mirno in družinsko življenje. Cena dvakrat 300 dinarjev. Dogovor ust-meno. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Zdrav domači mir«.
Stanovanje
1—2 sobi, kuhinja na deželi, 10 minut od postaje D. M. Polje, oddam s 1. junijem. Naslov v upravi lista pod št. 5814.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon.. Camernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Tele!. 2236. Strokov, niaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Trgovske lokale
za železnino ali kako drugo podjetje oddam. Ponudbe pod: »Soliden trgovec«.
Lokali
trgovsko pisarniški se od-dajo na Miklošičevi ce-sti. Pojasnila daje pisarna dr. Frlana Fr., odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4.
Lokal
na najprometnejšem kraju Ljubljane, oddam proti odškodnini. Interescntje naj pošljejo svoje ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Centrum mesta« št. 5826.
• -"J		rM
rOJ oV » v/*.-*--		
Prodam posestvo
zaradi selitve, lepo, 10 minut od glavne ceste v Paradižu pri Sv. Barbari v Halozah, obstoječe iz štirih oralov goric, sndo-nosnik, njiva, gozd, 50 hI izbornega vina, lastnega pridelka, in jabolčnico. -R. Mioni, poštna hiša v Ptuju, SHS.
Proda se hiša
velika, visokopritlična, podkletena, primerna za gostilno, trgovino, ter troje gospodarskih poslopij s prešo in okoli 14 oralov prvovrstnega posestva, ob križišču dveh cest, 4 minute od cerkve, skupno ali na kose. Dalje se proda želarija s hišo, gospodarskimi poslopji, prešo in 8 oralov zemlje. Oglasiti se je pri Franc Koser-ju v Juršin-cih 4 pri Ptuju.
Razpis.
Šolsko poslopje pri Sv. Petru pri Ljubljani (na polju) se bo zunaj prenovilo in okna, vrata ter strešni stol prepleskalo. Reflektanti naj si na licu mesta ogledajo. Pojasnila daje šolski upravitelj. — Ponudbe do 2. junija na krajni šolski odbor pri Sv. Petru, p. Moste.
Preklic
Izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, storjene po mojem možu Francu Bajželj v Grosupljem. — Marija Bajželj.
Tvrdka A. VOLK
Uubllana, Kesllova cesta 24 nudi najceneje vse vrste ošonldno moko In druso
mlevske Izdelke. Zahlevajte cenik:
Vsakovrstno
po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Liubl)ana, Wollova ulica 8t. 3.
REKlAMA.-SLOVEriCU
u^niuspcintisa'
k fe? 1S t ^LOVEHtCj. ,
Za birmo
Fotogralski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. — Foto Mcyer, Maribor, Gosposka 39.
Fotograf, potrebščine
in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Ažurira in entla
takoj Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Vezenje oblek.
Drva za kurjavo
(odpadki od žage) v Ttakj množini, se dobe pri:
IVAN ŠIŠKA,
parna žaga in tovarna parketov, Ljubljana, M* telkova ulica 4.
Zeleznofo vino
lekar. dr. G. PICCOU-JA V LJURLJANI krepča oslabele, malokrvne od-' rasle in otroke.
Foto-Holynski
Ljubljana, Dunajska cesta 6. - Solidno delol w Nizke cenel
OGLAŠUJTE
■SLOVENCU
j
Sobarica
perfektna, čista, zdrava, ki govori tudi nemško ter zna čedno perilo popravljati in šivati, se išče. — Vstop 1. julija. Družina ima posebno kuharico. Po možnosti se naj vpošljejo prepisi spričeval. Ponudbe pod »Zanesljiva in čedna« št. 5659 na upravo »Slovenca«.
Pridno dekle
kot [»možna moč sobarici, katera zna šivati vsprejme »Hotel Štrukelj«.
Službo dobi dekle
vešča nekoliko nemščine, stara 18 do 20 let, za gostilno in kuhinjska dela. Naslov v upravi lista št. 5778,
Vrtnarski vajenec
se sprejme. J. Pančur, vrtnar, Mekinje, Kamnik.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82.
Kupim
hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Sobo išče
v sredini mesta boljši j gospod. Ponudbe upravi Slovenca pod: »Doktor«.
= Ui=!U T. C. Bridges:
d
š 3-»<! I
N M N?5 J si a a H ,S
O CL,
v § '2 3q
9 > Ej-o -2
N5 «-9 -o ,r>
"j <n rt o >
J | . I M
' N	rt
SiiMS * a>uH
h. —J O	00
E J;
M nO nO f^c
S
Ig2
J) -s ' C/5
lagal©
M - .S d.
jag^ s g-;
SZK tt > l d
0	Si
1«
<GO
jfess
Na
pomoč !
Roman.
44
~ O 1*
SOČOi X '
> 2 N
__o
. L, N"
«0 g
■a s«;
■H u « a »j J5 u 00
CM
»AH misliš na motor, Sam?« ga vpraša.
»Na nekaj, kar je še bolj preprosto. Na veter mislim.«
Greg odpre usta, pa ne reče ničesar. To pot je bil namreč prepričan, da je ubogega tovariša Sama zapustila pamet.
»0, nisem tako popolnoma znorel, kakor se tebi zdi,« pravi Sam, ki je uganil tovariševe misli. »Lansko leto mi je Jim pokazal sliko v nekem časopisu, kako je neki fant na obali južne Anglije jadral s čolnom po suhem. Čoln je imel spredaj dve kolesi, zadaj pa eno kot krmilo in veliko jadro. Časnik je pisal, da je prevozil dvajset milj na uro.«
Greg je kar lepo debelo zijal. »Torej misliš, cla bi tudi ti lahko postavil jadro na ta voz?«
»Da, ako bi imel za jadro dosti potrebnega blaga.«
Gregu se oči kar svetijo od navdušenja. »Sam, ti si velettmk vzklikne vzhičeno. »Narediva to stvar k
»Poskusila bova,« reče Sam mirno. »Jambor bo lahko dobiti in tudi potrebnih vrvi bo dala tale stara šara. Le jadro me skrbi. Biti bo moralo veliko.«
»Gotovo bo v hiši kako primerno blago,« reče Greg s prepričanjem. »Grem pogledat.*
»Bolje bo, da prej Zambu to stvar razložiš,« mu reče Sam.
Greg je Samovo misel Zambu na neki način raz-tolmačil in bil kar presenečen, ko je videl, da Zambo ni zoper, ampak takoj pripravljen, da mu gre pomagat iskati po zapuščeni hiši.
Ko sta odšla, začne Sam voz pregledovali in kar odleglo mu je, ko je dognal, tla jc ves les zdrav.
Našel je v nekem starem sodu tudi nekaj maže, snel kolesa in ojesa namazal; prav ko je kolesa zopet nataknil, pa pridrvi Greg nazaj.
»Izvrstno sva opravila, Sam,« kriči. »Le poglej!« Trešči na tla velik zavoj grobe jadrovine in Sam jo prične takoj razvijati ter pregledovati.
»Bila je napeta kot stena med dvema sobama,« razlaga Greg. »Zato je tudi mogla ostati nepokvarjena. In glej še to! Našel sem klopčič vrvice in cel tucat starih nožev in nekaj medene žice.«
»Izbornok pravi Sam. »Pojdiva torej na delo in poglejva, kaj se bo dalo narediti!«
43. Streli v mraku.
Jim je z lahkoto postavil anteno in pripravil svoj radio. Nato pa sta šla s profesorjem malo na lov. Kako miljo od tabora sta zasledila čredo jelenov in jo začela zalezovati. Končno sta se približala na Strel, profesor dobro pomeri in ustreli samca.
Eno uro sta rabila, da sta ga dejala iz kože, ga razčetrtila in meso prinesla v tabor. Tu sla nekaj kosov spekla in tako pripravila dobro kosilo.
Medtem je bila ura že dve proč in profesorja je začelo malo skrbeti. Jim pa ga je spomnil na to, da imajo gotovo z divjimi konjiči preglavice in profesor mu je pritrdil, da bi to bilo mogoče. Ko je popoldan le potekal, ga je pa začelo skrbeti prav zares in je nazadnje sklenil, da gre pogledat, kaj se je zgodilo.
»Naj grem še jaz, gospod!« reče Jim. »Prtljagi tukaj se itak ne more nič zgoditi. Cele milje daleč nt nobenega človeka.«
Profesor pa odločno zmaje z glavo in reče: »Ne! Tabor mora imeti stražo! Ti jim ostani tu in obenem pripravi večerjo! Lačni bodo, ko se vrnejo.«
Jimu še na misel ni prišlo, cla bi takemu odločnemu povelju ugovarjal in tako ie profesor orlšel sam. Jim je še stopil z njim do robu lesa in giedal
za njim, kako je odhajal po odprtem polju. Videl je tudi lahko drevesa, kamor se je profesor namenil, podobna nejasni modri črti na obzorju in je tudi ugotovil, da je gozd precej večji kakor ta, ki so v njem taborili. Nato pa se vrne in prične kuhati. Solnce se je bližalo brdom daleč tam na zahodu, sence so se podaljšale pa o ostali družbi še ni bilo ne duha ne sluha! Končno Jim zopet zapusti svoj ogenj in gre na rob drevja pogledat, ali jih je morda že mogoče videti.
Zlati solnčni žarki so poševno padali na mogočne razdalje ravne planjave in krepka večerna sapa je pripogibala suho travo. Naenkrat pa Jim opazi neko visoko, rumenkasto progo, ki se je z veliko naglico premikala preko prerije. Gleda in gleda, nato pa si pomane oči.
»Privide imam,« pravi končno. Gotovo, sicer ne bi mogel videti čolna.« Nato pa mu pride druga misel. »Fata morgana (zračna slika) je, seveda. V eni minuti bo pa izginila.«
Namesto da bi izginila se je pega hitro bližala in ko je prišla še bliže, je Jim jasno razločil oblike velikega jadra, nato pa tudi opazil, da se pod njim urno vrtijo kolesa! Še bliže pride in zagledal je tri postave, ki so se oklepale te reči, vsa stvar pa se je pod sunki čvrste sape opotekala in nagibala. V naslednjem hipu pa se stvar zasuče in zdirja naravnost proti njemu. Ko se je čoln približal robu gozda, jadro pade kakor odčarano in čudno vozilo obstane.
Široko se je režal Samu pegasti obraz, ko pride k Jimu in ga vpraša: »Kako ti je kaj všeč la stvar, Jim?«
Jim si globoko oddahne in pravi: »Sam, ti si kos čarovnika. Nisem mogel verjeti svojim očem, ko sem stvar prvič zagledal! Kako pa si vendar to naredil?«
Sam mu nakratko razloži, kako je dobil stari voz in ga opremil. »Toda kje je profesor?« vpraša nato. »Rad bi, da bi videl voz, kako gre.«
Nov avtomobil,Amerika'
4/20 KS 36.000 Din
Naša ccntrala jc stopila v zvezo z največjim avtomobilskim koncernom sveta. Interesna zajednica z General-Motors Corporation nudi »OPELOVIM« tvornicam možnost, da svojo proizvodno kapaciteto povečajo, tako, da so postale avtomobilistično središče vse Evrope.
Prodaja »OPELOVIH« voz raste od meseca do meseca, ker niti ena tvrdka na svetu namreč ne more nuditi kupcu pri istih cenah odgovarjajočo protivrednost kot je to v stanu »OPEL«.
Zato naj vsak oprezen interesent, preden kupi avtomobil, zahteva od nas prospekte, ki ga nič ne stanejo. Naj nikogar ne posluša, temveč naj se obrne na one, ki so edino merodajni, da mu povedo svojo sodbo, a to so mnogoštevilni zastopniki »Opelovih« voz, čijih imena deloma in v izvlečku priobčujemo nižje spodaj.
Generalno zastopstvo ,Opelovih* tvornic
ZAGREB, Ilica br. 73.
Popis nekaterih (100) posestnikov ,OpeS' avtov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V HOTEDRŠIC1 naznanja žalostno vest, da je njen ustanovitelj in vodja, prečastiti gospod župnik
Alojzi) Jarec
danes zvečer po daljši bolezni umrl. — Pogreb se bo vršil v sredo ob ^10 s veto mašo iz župnišča na domače pokopališče v Hotedršici.
Hotedršica, dne 26. maja 1929.
Načelstvo.
Arko Vladimir, velcind., Zagreb.
Adlešič Josip, trgovec, Krašič.
Babič Avgust, Zagreb.
Balen Martin, ind., Crikvenica.
Dr. Barič, Kostajnica.
Blacha F., Crikvenica.
Bizjak i drug, ind., Zagreb.
Bolf Ante, ind., Delnice.
Brodnjak A., avtobus podjetje, čakovec.
Carinsko javno skladišče Zagreb.
Cereale d. d., Zagreb.
Daničič Ad., predsednik, Zagreb.
Direkcija pošte in telegrafa, Beograd.
Direkcija pošte in telegrafa, Ljubljana.
Direkcija pošte in telegrafa, Zagreb.
Došen Nikola, trgovec, Gospič.
Domitrovič Gj., parna pekarna, Zagreb.
Diener, ravnatelj >Dunav< d. d., Zagreb.
Einwalter M., trgovec, Zagreb.
Dr. Eremin, Sombor.
Franza Dr., sinovi, Maribor.
Fabrika šečera, Vel. Bečkerek.
Filipič E., Crikvenica.
Gradska električna ccntrala, Zagreb.
Gradsko poglavarstvo, vet. odsek, Zagreb.
Hajduška Lavoslav, Bcgejski sv. Gjuragj.
Hamburger Lavoslav, trgovec, Vinkovci.
Dr. Baron Hoschek, Sevnica ob Savi.
Ilrgovič Jovan, sreski veterinar, llok
Hercezi Slavko, trg. putnik, Zagreb.
Dr. Janda, Zagreb.
Jelinek Vilim, kem. čistiona, Zagreb.
Jugopharmacija d. d., Zagreb.
Kcller, ind., Brod n. S.
Klein Ljudevit, velctrgovec, Zagreb.
Kralj Franjo, hotelir, Jastrebarsko.
Kupnik Franc, Kostrivnica.
KopaliŠno poverjeništvo Dobrna.
Knez Ivan, avtotaks, Crikvenica
Kanold d. d., Karlovac.
I.aping Anton, Ilajfeld.
Lackovič Matija, Podr. Slatina.
Mayer Hinko i dr., Zagreb.
Milič Milan, trgovec, Banjaluko.
Mittelbach Milan, apotekar, Zagreb.
Miškolci Daniel, trgovec, Vinkovci.
Matck in MikeS, Ljubljana.
Mokrovic M., ind. mesnih proizv., Zagreb.
Mitzky Geza, Središče ob Dravi.
Marbach, industrijalec, Brod n. S.
O/bolt Gabriel, trgovec, Ježevo.
Ollrom M., SI. Orahovica.
Palič Lad., hišni posestnik, Koprivnica.
Paromlin, Djakovo.
Paromlin, Bjclovar.
Peteline Josip, Ljubljana.
Dr. Pcleš, Tuzla.
Preslica d. d., Zagreb.
Prvo hrv. kapt. pogrebno društvo, Zagreb.
Pleško P., kučevlasnik, Zagreb.
Pivovarna šeper, Osijck.
Rakusch R., Celje.
Rcdarstveno ravnateljstvo, Zagreb.
Rožankovski in drug, Zagreb.
Richter šandor, Subotica.
Dr. Režek, Novo mesto.
Rcndeli in drug, Zagreb.
Slavija, ind. kcm. proizvodov, Zagreb.
Sartor Matlieas, Hajfeld. Sussmanu, ravn., Savski Marof. Sitar Josip, čakovec.
Singer, gen. ravn. črešuj. ugljen, Zagreb.
Sadnik in Kraker, Ptuj.
Sabo, ing., Sombor.
Svenščak Slavko, Zagreb.
šen Miloš, Zagreb.
Staham I., hišni posestnik, Zagreb.
špinfiič pl. Anton, Donja Stubica.
Scheer N., bančni tajnik, Novi Sad.
Schollcr J., Zagreb.
Schlesinger iu Wcber, Pitomača.
Schotten in drug, Zagreb.
štajduhar Josip, trgovec, Krašič.
Dr. Turina, Kraljeviča.
Tcslič Peter, veleind., Sisak.
Tudja, hotelir, Novi Vinodol.
Tusan Ilusein, Sarajevo.
Tvornica metala i kefa, Zagreb.
Union družba Maribor.
Union tvornica kandita, Zagreb.
Ulmann Dragotin, veletrg., Zagreb.
Vasiljcvič Nikifor, Tuzla.
Vokač Karlo, Ljubljana.
Webcr Moscs, Sv. Gjuragj.
\Vohlmuth Eduard, Bjclovar.
VVciss Blaž, obrtnik, Zagreb.
Wrcntschur Meinhard, šošfanj.
Zunny Viktor, Celje.
Zlatorog tvornice, Muribor.
Zvezda, paromlin, Brod n. S.
Žgrebee Stjepan, čazma.
Živčič Rudolf, avtotaks, Zagreb
ŽUPANSTVO OBČINE HOTEDRŠICA naznanja, da je odšel k Bogu po večno plačilo po 25 letnem tukajšnjem delovanju naš prečastiti gospod župnik
Alojzij Jarec
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo ob 'A 10 dopoldne s sv. mašo na domače pokopališče v Hotedršici.
Hotedršica, dne 26. maja 1929.
Andrej Šemrov, župan.
Promet v prodaji osebnih avtomobilov v mestu Zagrebu je minulo leto zelo nazadoval. Vidi se iz tega, da je nazadovalo tudi gospodarsko stanje prebivalstva. Od prodanih, in sicer okoli 30 avtomobilov znamke »Essex« in okolu 25 komadov »Fiat« je bilo kupljenih skoraj izključno vse za avtotakse, enako okolu 20 komadov »Chevrolet«, dočim so preko 20 »OPELOV«, kakor tudi »Studebackerjev« kupili zasebniki. Prometa okolu preko 10 kom. so imeli »Ford«, »Buick«, »Renault«. Nekako 5—10 kom. so prodali »Rugby«, »Dodge«, »Steyer«, »Mcrcedes - Benz«, »Mathis«, »Austro-Daimler«. pod 5 kom.: »Citroen«, »Talbot«, »Alfa Roneo«, »Grofri«, »Overland«, »Pon-tiac«, »Chrysler«, »Aga«, »Durant«, »International«, »Lancia«, »La Salle«, »Nash«, »Oakland«, »Olds-mobile«, »Protos«, Puch«, »Seneshal«, »Tatra«, »Wanderer«, »Cadilac«, F. N.
Nasprotno pa se je povečal promet pri nakupu tovornih avtomobilov, kjer je avto pošteno pričel izpodrivati konjsko priprego. Prodanih jc bilo tu po en komad: > Arbcnz«, »Austro-Daimler«, »Austro-Fiat«, »International«, »Mathis«, »Peugeot«, »Stcyer«, »Graham Dodge«, po dva do štiri komade: »Ford«, »Fiat-Torino«, »Perl«, »Fross-Biissing«, »Puch«, »Renault«, »Škoda«; 5 komadov: »Saurer«, 11 komadov »Chevrolet«, 16 komadov »OPEL«.
Kakor se vidi, kupuje občinstvo najraje ne pretežke brzovozne vozove »O p e 1«, potem pa »Chevrolet«, ki spadata v eno interesno sfero General-Motors« v Ameriki.
Avtobusi so bili preizkušeni: 17 »Opel«, 12 »Chevrolet«, 15 »Perl« in 2 »Dodge«.
Sedaj je v Zagrebu izmed preizkušenih na prvem mestu »Opel« s 54 kom. raznih tip in velikosti.
- t ; J^V^' '.". '., . ti *
Zahvala
Globoko ganjeni nad neštetimi izrazi sožalja o priliki smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta in strica
Ivana Tavčarja star.
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izkazano sočutje, vence in spremstvo na poslednji poti, kakor tudi še prav posebno vlč. o. Valerijanu za prekrasen govor in zadnjo tolažbo, Katoliški omladini za glasbo in pevcem za zadnji pozdrav pred hišo žalosti in na pokopališču.
V Mariboru, dne 25. maja 1929.
Žalujoča rodbina Tavčarjeva.
Neprijeten duh ust
je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obo hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj elonovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stano Din. 8'—. Chlorodont Sčetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospodo (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nani ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete bezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor č
Beogradska zadruga, Beograd, ima naprodaj
štiri poltovorne avtomobile
znamke »Elite« '•c
z nosilnostjo 2000 kilogramov.
Vabijo se reflektanti, da pošljejo svoje ponudbe najkasneje do 10. j u n i ja 1929 z navedbo plačilnih pogojev. — Avtomobili se morejo pogledati vsak dan v Beogradski zadrugi.
LUTZ in MONOLIT cačš
ŠAMOTEŽ, najcenejša, prvovrstna samota za peči in štedilnike. — Elektromotorji CON Z Altona Bahrenfeld. Ing. Guzelj, Ljubljana Vil
Telefon 3252 Jernejevac.5 Telefon 5252
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljubljena soproga, mati, sestra, teta, svakinja in sestrična, gospa
Antonija Kalmus
roj. Kašnik
soproga pečarskega mojstra in posestnika
v ponedeljek, dne 27. maja 1929, po dolgem bolehanju, previdena s tolažili sv, vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 29. maja 1929 ob 3 popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 27. maja 1929.
Globoko žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
m
Beogradska zadruga, Beograd, ima večjo množino
emih m pocinkanih cevi
nemškega izdelka Pocinkane cevi:
X %
1
VA VA 2
20.000 metrov 30.000 metrov 15.000 metrov 6.000 metrov 3,000 metrov 2.000 metrov
v dimenzijah — in sicer: Črne cevi: 'A „ 4.000 metrov
1	„ 2,000 metrov VA „ 3.000 metrov VA „ 2.000 metrov
2	„ 1.000 metrov 2'A „ 500 metrov
3	„ 500 metrov 3 Vs „ 500 metrov
ki jih želi prodati potom ponudbene licitacije. — Vabije se reflektanti, da pošljejo svoje ponudbe najkasneje do 10. j u n i j a z navedbo plačilnih pogojev.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonirana I. Gabcrščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova 52. Praktične vožnje z modernimi automobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. junija.
zmožen slovenskega in nemškega jezika — se sprejme takoj pri tvrdki ED. S U P P A N Z — PRISTAVA.

Častitim gospodom duhovnim sobratom, sorodnikom in znancem naznanjam, da je bil odpoklican po večno plačilo v nedeljo dne 26. maja ob 9 zvečer prečastiti gospod
ALOJZIJ JAREC
župnik v Hotedršici.
Zcmski ostanki blagopokojnega sc bodo v sredo dne 29. maja ob pol 10 dopoldne po slovesnem zadušnem opravilu položili k večnemu počitku na domačem pokopališču v Hotedršici.
Rajnega priporočam v molitev.
Hotcdršica, dne 27. maja 1929.
V imenu dekanijske duhovščine in sorodnikov pokojnega:
JANEZ KETE, dekan.