230. številka. Ljubljana, vtorek 7. oktobra. XII. leto, 1879. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v st ro - o £ e r s k c dežele za celo leto I o" tfld., za pol leta 8 gl., ■a 'i ni leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 fiid., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 pld 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćnua 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina izntiša. — Za gospode uoitelje na ljudskih šolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta "2 : Id. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta .'i g\f&. — Za oznanila se plačuje od ćetiriBtopue petit-vrste t» kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., će se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ju v Ljubljani v Franc Kolmanovuj hiši št. 3 gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodnej tiskarni" v Koliuanovej hiši. Naše upanje. Denes se prvič Bnide novi državni zbor na Dunaj p, in nasproti si bosti stopili dve veliki Btranki, konservativno - avtonomiatična in tako zvana ustavoverna stranka; pričel se bode v državnem zboru oni bo| nuni; h ustavovereev zoper Tttiitleja, zoper Čehe, zoper Poljake in Slovence, katerega napovedujejo uže od zad kij j 11 državnozborskih volitev Bem po svojih organih. In ta njihov boj ne bude druzega, nego k.auikavanje in pobijanje vsega, kur bode prihajalo od zjedinjene avtouoniibtične stranke. Nemški ustavoverci so izgubili volilno b;tko, izgubili bo po svojej lastnej krivnji vodstvo in gospodstvo v Avstriji, tega ne mogo pozabiti, zato obljubujejo, žugajo, da se bodo kakor poredni otroci za državnozborsko peč vstopili in — nasprotovali pa kljubovali. Nu, — slo bodno jiui, škodilo nam to ne bode toliko kakor nam je škodilo ujihuvo go-podurjenje v dveh desetletjih. Kakor pak nuitavoverciu svoje oči ee slabo vestjo in onemoglim groženjem upirajo v novi dižavni zbor, tako radostno ga mi po zdravljamo kot svojega rešitelja. Izmej vseh avstrijskih Slovanov smo mi Slovenci v prošlej „uatavoverskej" dobi največ trpeli, in za to imamo Slovenci od zdanjega državntga zbora največ pričakovati pomoči. V imuolein držav nem zboru je bil glas naših slovenskih držav iiih poslancev „glas vpijočega v puščavi" nikjer nij nahajal odmeva, zato nijso mogle zaceliti se rane, katere je nemštvo narodu slovenskemu dan za dnevom sekalo. Denes je to vse drugače! Naši državni poslanci uže ne boilo čutili se tujimi in osamelimi v državnem zboru; ne samo, da se je njih broj kot za stopnikov naroda slovenskega na Kranjskem, Štajerskem in drugod namnožil, nego v državnem zboru bo io takrat našli Še druge svoje slovanske brate, katere je nemška brezobzirna žeija po gospodstvu pred leti izrinila iz držav nega zbora. Čehi bodo — kakor upamo — našim slovenskim poslancem zmirom zvesti podpiratelji v vseh vprašaujib, ki se tičejo našega naroda, in beseda naših poslancev ne bode ud ..r;: la v državnem zboiu več na gluha ušesu, našla ne boie več samo ciuićnega posnu ha, nego kot beseda, govorjena v imeuu uaioda slovenskega, ki hoče jednako pravo z vsemi ostalimi narodi avstrijskimi, dobila bode svojo veljavo. Ko je bil gruf TaulVo nastopil vlado, ter izustil pomenbne besede, ka on ne trpi, da bi vladni organi kazali aui možnost zoper kateri koli narod; ko je pozneje ob prilici volitev v državni /.!>•. r pustil, da je narod slobodno volil, in pokazal ter izrazil svoje pravo mnenje, iu ko je grof Ta; ffe pustil „ustavoverno" stranko, naj pokaže dna sumu, koliko da premore, tačas nam je upanje in nadeja, da bode tudi nam zasijala zarja krasnega jutra, razširila prsi. Narod sloveusk je izrazil svoje mnenje pri volitvah, in volil je take zastopnike, ki mu bodo do zadnjtga čuvali njegove interese, — „ustavoverua" stranka pak je pokazala, da so jo samo umetni odnošaji skupaj držali, ali ko so ti prenehali razpadla je v svojo popolno ničevost. In baš zaradi tega, ker Tantlejeva vladu „ustavovercev" no nosi na svojih rokah, baš /uradi tega so jej le-ti napovedali boj in sovraštvo. Bode-li ostala vlada močna in trdna iosti, da ne bode onemogla pod ustavovernimi udarci? To se bode pokazalo. Ali od naših poslancev slovenskih smo preverjeni, da bodo fctali trdno kot skala in popolnem porabili luno jim priliko, narodu slovenskemu pomagati in korist ti, sodelavaje v združenej avto-nomističnej stranki, da se izvedejo dosle ne-izpe.ljana ustavna načela in vse potrelno u .ini, da se ne bedo mugli časi bivšega „ustavo-verstva" nikdar več povrnti Potem upamo, zadovoljni bodo vsi avstr jski nnrodje. Kakor losu, naj slovenske naše državne podance vodi še na dalje tisto čestitljivo gaslo, s katerim smo tuko sijajno zmouli v volilnej borbi. In v to ime" jim kličemo: I) >bro srečo! PoSiliens razgled. V Li obijani G. oktobra. Na Dunaji se jutri ob 11. uri dopo-ludne snide novi ••##• *fr09*J o tej važnosti govor mo v članku na prvem mestu. Prestolni govor, s katerim bode državni zbor otvorjen, se bo io prebral 8. t. m. opoludne. Po' vladne] Želji se bode ta čin ta krat posebno slavnostno vršil, in navzočni bodo VBi nadvojevode in vsi duhovenski dostojanstveniki, ki so udje gospodske zbornico. Tudi „uslavoverna" stranka je imela včeraj na Dunaji svojo konferenco. Ti-0(> INI. ■ s I«li*iJ«» 2. oktobra, [[/.v. dopis.] Po okrajnem glavarstvu v Logatcu je v „L ii- bacher Zeitungi" razpisat.a služba zdravnika za okraj Idrijo. Marsikateremu se bode to čudno zdelo, da je v teku jedoega leta uže ta služba v tretjič razpisana, zato je namen mojih denaSnjih vrstic, svetu, in posebno onim, ki nameravajo za to službo prositi, malo to stvar pojasniti. Ko je lansko leto 1. oktobra nastopil to itdlbo go^pid zdravnik Sebastijan Votava, je precej prvi mesec užu zbolel, ter pot-m ni-prej vedno in vedno le bolehal, da je sle -iujič spoznati moral, da mu ne služi idrijski zrak, ka'ior tudi kraj ne, k r je imel eno nogo nekako pokvarjeno in zato nezmožen bil po str minah hoditi. Z -.pustil je torej začetkom maja Idrijo iz zgoraj navedenih uzrokov in se preselil zopet na Štajersko, od koder je bil sem prišel. Da-si je bil komaj pol leta tukaj, vendar si je pridobil simpatije vsega ljudstva eč svojo prirojeno si dobrosrčnostjo in zgovornostjo, tako da smo ga res 3 teškim src^m pogrevali. Ko je bila služba v di ugič razpisana, bilo je menda 5 prosilcev, dobil jo je gispod zdravnik Vencel Kornmiler, toda ta nij bil več, kot en sam mesec tukaj, in uže jo je pobral nazaj na svoje staro mesto, razsrjen, da so ga ljudje še premalo iskali; in ker mu nij b lo mogoče diugače jezo pokazati in stresti, ošjdčil si je pero, ter se ziesel v dopisu iz Idrije v „Slovenskem Narodu" št. 204 od 5 septembra a podpisom „K V." nad poltenim, postrežljivim in v obče priljubljenim gosp. dr. Baazom. Ves ta dopis nij druzega nego gola luž, ter njegova izmiŠlija, to vse pa le zarad kruhoborstva, ali kakor Nemec pravi „Bro i-neid". Kedor pa je imel kedaj priložnost sli Sati slovensko govoriti g. dr. Biaza in Koru-milerja, mora nepristransko priznati, da veliko bolj umevno govori g. dr. Buuz, ker govori hrvat sko narečje, ter se zelo trudi tudi čistej sloven ščini privaditi se, bolj umevno, kakor pa g. Kom miler, ki govori v češkem narečji. ReveŽ menil je da bode kar precej prvi dan vse k njemu letelo zdravit se, a nikakor nij pomislil, da zdravniki iu spovedniki si morajo zaupanje ljudstva v slehernem kraju potčbe počaBi pridobiti Vsaj dohoJki tu nijso tako mali, da bi se n dalo živeti, ker dobi iz okrajne blagajnice letn remuneracije 400 gld. potem 40 gld. od žu panije za zdravljenje revežev, 48 gld. tudi od županije za ogledovanje mesa; ker je pa do sedaj to službo še neki drugi opravljal, in se mu je ravno tako 48 gld. plačevalo, bi se torej samemu zdravniku, ako bi bil zanesljiv, ddala, in potem bi to zneslo 90 gld. Ogledovanje mrličev, katerih ie v enem letu okolu 180 po 35 kr. znese 03 gld. Da ima pa tudi pošten zdravnik od privatne prakse mnogo dohodkov, je samo ob *ebi umevno, kor na8 okraj šteje 15 000 duš. Kar je pa elavno je to. da je tu le 'elinil rudniška lekarn i ..k. k. \Verksapotheke", modri in izvedeni zdravnik bi ai lahko dovoljenje za svojo lekarno pridobil, ker znnno je v obče slehernemu zdravnika, da rudniška lekarna nema tega, kar novejši čas zdravilstvo potrebuje ali zahteva, kaiti direkcija vedno zdravnikom predpisuje, da morajo delavcem najceneje zdravila zapisovati — „kinin" ali kaj enncega je vse predrago, in ko bi tudi zdravnik spoznal, da jedino to bi za-moglo pomagati. Zaradi tega so si pa tuH pošteni rudoiiški zdravniki in direkcija v ve-dnem nasprotji. V. Tre ven. Iz Nr«»«l l*W'in 28. sept. [Izv. dopis.] Povsodi se napreduje. Narodi napredujejo, trgovina in obrtnija napredujeti, kmetijstvo napreduje, in — Središče napreduje I Samo poslušajte. Prej smo dobivali tržani, če smo svojo živino gnali na semenj, Hlovenske Živinske li-st.e; zdaj smo uže za en korak napre'ovali, zdaj dobivamo nemške! 1 Hrvat, ki nam je kupil v Čakovci ali v Varaždinu živino, je nemškega živinskega lista bolje vesel, kakor otrok, kadar mu oče fo semnja prioesd konja za dva krajcarja od leciturja. Za to pa mi odslej svojo živino mnogo laslie in dražje prodajamo. Na5 župan so sila učen mož — imajo šest šol pod klobukom — in so h'tro izduhtali, kako koristni so nemški živinski listi. — Prej se je pri odborov h sejah obravnavalo vse v slovenskem jeziku, Središče je namreč tako izkluČ-ljivo naroden trg, kakor jih je malo, ali zna-biti Še nobeden na Štajerskom ne. nAli" — si misl-jo župan, in nekatere modre glavice — BSredišče je varoš, Središčanje purgarji. Za purgarje ae pa no spodobi, da bi za svoj blagor slovenski debatirali; lepše je, če se to zgodi nemški. Zraven tega je še mnogo koristnejše. Slovenski govori namreč vsik od- vr.-t.d-. so se v posestvu tega teli želenega mesta, ter v potocih prelivali človeško krv. Silna republika Genoveška tekmovala je več ko 100 let z mogočno Veuezio, posebno, odkar je bila Psa uničena od nje v bitki pri otoku Melona. Do črnega morja in do Pa* lestine vozarile bo Genoveške galere, posebno iskane in čislane v križarskih vojnah. Ali v dve leti trajajočej krvavej borbi bili so Gč-novesi pri mestu Cbioggia 1. 1381 popolnoma tepeni in stoletno tekmovanje končalo se je na korist Benečanov. Mnogo notranjih bojev vršilo se je tudi mej domaČimi rodbinami. Za Časov, ko so vladali nemški Hohenstaufi v Genovi v 14. stoletji, bili sta na čelu sovra žnih strank rodbini D ria in Spiuola pri strank Ghibelliuov in rodbina Fiesco pri stranki Guelfov, starodavne rodbine, katero več ko 200 let pozneje zopet nahajamo na prvem mestu v zgodovini Genoveškej. Komu n j znan tragični konec, katerega je našel Giovan Luigi de1 Fieschi, conte di L-ivagna? Kdo ne pozna Andreja in Gianettina Dona, historičnih osob, katerih dogodbe opisuje Schiller v svo jem „Fieaco". Tukaj stal sem na bregu pri mostu, vodečem v Darseno in zamišljeno gledal na mesto, kjer je 1. januarja 1574 po gumni „Fiesco" (gori imenovani) padel ali pahoen bil v morje, ko je koračil po ozkej brvi na galero. Zarad teškegi« oklopja pogreznil se je takoj in nij ga bilo mogoče rešiti. — Tudi avstrijska vojska zasedla je začasuo Genovo 1. 174G, a splošni upor prisilil jo je kmalu, da st je morala umakniti še tisto leto. Genova, broječa črez 130.000 duš, je vsled svoje čarobnu lege eno najzauimljivejšib mest Italije in vsled neumorne delavnosti in energične podvzetnosti svojih prebivalcev pre bolela je vedno srečno vse udarce, katere so jej prizadejale hude in krvave vojne. Dau-denes je najvržurjie trgovsko mesto cele lta lije in dela hudo koukureucijo celo našemu Trstu. Nepopisno je živahno življenje in gi banje v luki, ako ga opazuješ z velike „marmorne terase", katera je najkrasnejši jutranji sprehod, ki si g« člo.ek Ie misliti more. Spominjalo me je to mrgoljenje na naš Trst v prejšnjih letih, samo, da se Trst ne more meriti z Genovo, kar se tiče velikanskega značaja narave, a tudi umetniških pomorskih zgradb, katere pa še nijso vse dogotovljene. Kivnih in Šrocih ulic šteje Genova primerno malo, ker le ob morskem bregu leži v rav&oi, večji del mesta pa bo razprostira v breg ia strme ulice, „šalite" imenovane, vodijo na bolj vzvišene prostore. ZnamenitejM so: PiazzS Carlo Felice, naj živahnejši prostor gornjega dela mesta, kjer je tudi krasno gledališče enacega imena, Piazza Nuova, z zgodovinskim „Palazzo Ducale" in zanimljivo cerkvijo sv. Lo-renca, oba s krasnimi fasadami in portali, , Piazza di Carignanow, z veliko katedralo, katera se posebno lepo vidi na vzvišenem svojem stališči, ako se jo gleda iz daljave ali pa od morja. Krasen razgled uživa se iz „Villa Negro", blizu velicega sprehajališča. „Aqua sola", od koder se vidi daleč na okrog na morje in na bližnje utrjene višave. Genova namreč ima močne utvrdbe proti kopnemu na vseh bližnjih vrhovih in je utvrjena tudi proti morskej strani. Posebna zanimljivost mnogih Genoveških palač so njih dvorišča, ker zaradi te.mosti prostora Bkušali so stavbeniki vso svojo umetnost pokazati tudi v notranjem delu palač, kakor n. pr. v „palazzo deli' uni- l)ornik dobro, kar se pa o Nemščini povsem ne more trditi, če bi se torej slovenski obravnavalo, bi lahko vsak odbornik katero vmeB •zinil. S tem pa bi se strahovito časa potra-tilo, ali „zeit iat geld", pravi pregovor. Zito-rej, če se nemški obravnava, govorijo le nekateri, drugi vedno le tiho poslušajo. Čim manje pa je govorečih, tem hitreje se o vsa-kej zadevi zjedinijo, in tako se prihrani dokaj časa*. Kako dobro bi pač bilo, da bi nas v tem tudi druge občine posnemale ! — Prejšnji župani bili so sami prenapeteži, sami panslavisti, bi „Laib. Tagblatt" rekel, da je znal za nas. Volili so namreč vedno lo po svojem živem prepričanji, io le to je krivo, da so v onih žalostnih časih, ko še Slovenci nijso tako pametni bili, ka bi Bprevideli, da so mestne skupine le za to, da pridejo liberalci laglje do večine v deželnem in državnem zboru vsi Središki voMci — kakih 80 — kakor jeden mož svoje glase g. Gršaku oddali. Za to so se jim pa tu b Ptujčanje kaj poredno posmehovali; pa prav se jim je zgodilo! Zakaj nijso tako pametni, kakor naš Juian? Njemu se ne bodo Ptu'čanje nikdar posmehovali ! On namreč vsik dar prej okrajnega glavarja vprašat hodi, koga sme voliti, in to prvič za to, da se mu ne bi zameril. Župani, tukaj se učite previdnost'! „Previdnost pa je mati modrosti*, torej bodete onda postali modri, kakor Salamon v sv. pismu. Ko so ono leto Središčanje rekli: „Volimo g Kada, on je mož našega zaupanja vreden, pa tuli Slovencem nij protiven". — rJoj, to ne more biti," odvrnejo naš župan, „idem jaz poprej v Ptuj pitat". In tako so storili. Diugič pa so še župan za to okrajnemu glavarju tako pokorni, ker so brž ko ne kje čitali tri evang-djske svete! Tretji so namreč glasi: Vedna pokorščina pred duhovnim poglavarjem. Oni pa so bo zmotili ter čitali: Vedna pokorščina pred okrajnim poglavarjem. Da ro naš župan torej letos Duhača volili, o tem dvomiti bi bil ravno tolik greh, kakor dvomiti, da je človeška duša neumrjoča. Sicer pa Be temu nihče ču lil ne bode, kdor zna, da oni svojo politično modrost zajemajo iz „Tagespošte°. Iz „Tagespo-te" sem rekel. Središče imelo je namreč prej vedno na občinske Btroške naročeno „Gemeinde-Zeitu»gM. Ali župan 80 tako sklepali: „Čemu je treba Središču Gemajnde- cajtinge ? Meni pa je treba Tagespošte. Torej bom jaz za tiste denarje, ki bo xa nepotrebno gemajndecajtingo potrošijo, rajši naročil „Ta-gespošto". In zgodilo ae je tako. Nekateri odborniki bo sicer menili, če hočejo župan imeti „Trtgespošto", naj si jo na svoje stroške na-rofe, ali župan imajo čisto prav, da se za te Bitneže nič ne brigajo, niti za nj hove besede; še Big nij mogel vsem ustreči, kako pa bi oni. Saj imajo uže dosti preglavice, da jedi -nemu okrajnemu glavarju ustrežejo. Pa Središče „Tagespošto" tudi lahko plačuje, kajti občina je precej premožna, in župan to dobro znajo, ker so ob enem tu U blagajnik. Domače stvari. — (G. Jurčiču) je zadnje dni neko'iko odleglo, tako da se zdaj precej bolje počuti. — (Iz Liv na) je pod vodstvom lajte-nanta g. Andrejke v nedeljo zjutraj sem prispelo 140 mož našega Kuhnovega polka na odpust. Soboj ao prinesli tisto staro zastavo, katera je vrli Kranjski polk v vseh bojih Bpremljevala več nego 30 let Kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, se skoraj gotovo reB ves polk št. 17. vrne iz Bosne. Jeden bataljon neki cel6 v I/uMjani ostane, mestu vojn kov ol polka Hess, ostale mislijo pialati v Ce lovec. — (ITmrla) je znana krčmarica mkti Koširka v Tacnu pod Šmarno goro. Pokopali bo jo v nedeljo zjutraj. — (Sokol contra „ T a gbl att".) Po sokolovskej veselici, ki je bila 14 dan m. m. na vrtu K<>zlarjeve pivarne, je ljubeznjivi „Tag-b'.att" poročal o nekem pretepu, katerega si je menda sam izmislil, da bi svoj žolč izlil na narodno društvo, ker mu je bilo gotovo žal, da Be je vse izvršilo v najlepšem redu. Da bi pa več ljudi j laž bralo, se je nekomu potrebno zdelo, poslati jo tudi dunajske j „N. fr. Pr."! Sokolov odbor je začel stvar preiskava ti, pa živa duša o tepežu mčesa vedela nij. Zato je od uredništev imenovanih listov zahteval, naj prekličeta svoji poročili. „N. fr. Pr.u je odhorovej terjatvi ustregla v listu od četrtka, „Tagblatt" pa nikakor nij hotel z lepa natisniti popravka, izgovarjajo se, da odbor ne popravlja samo tega, kar je „Tagblatt" pisal, temuč tudi zabavlja, ker pravi, da je bila dotična notica ,.tendencijozna laž". Vsled tega je Sokolov odbor obrali b« na solnijo. V soboto je bila obravnava v Križankih. pa sodnik je odločil, da „Tagblattovo" uredništvo nij bilo dolžno sprejeti tistega popravka. — (Itedek prizor) bo v nedeljo po poludne imeli L;ubliančanje na mestnem trgu pred škofijo in naprej do sv. Petra. Za cerkev v Polji je bila izdelana nova podoba Matere Bofcie, in farani so sami prišli p6nfo. Štirje možje bo jo niložili na rame. za njimi pa je stopala precej dolga vrsta žensk, vsaka z malim angelicem v roki, in tako bo novi kinč Bvoje cerkve odnesli iz mesta. Gledalcev so nij manjkalo. — (Žomboraki ciganski godci) so v nedeljo večer sila veliko liudii privabili v čitalnično gostilno, tako nij bilo prostorčka praznega. Srirajo do^ti dobro, pa smo uže boljše slišali — (Začetek šole.) Na trirazrednei meščanakej Soli v Krškem ne začne novo šolsko leto s 16. oktobrom. Zunanjim učencem ae obečajo letos razne nodpore. Sprejemajo ae dečki, kateri so ljudsko šolo dovršili in so nemščine neknpko zmožni. Na zavodu je nemščina učn« iezik, slovenščina učni predmet. — („Slovenski Gospodar") omama glede imenovania gosp. K a as a za ravnatelja mariborskemu učiteljišču, ka nij bilo nič slišati, da bi ae konkurs razpisal in na Slovenščino ozir jemal. — (Grozovita nesreč a.) Bivši poStni uradnik G —b , ki je lani Rlužbo izgubil, je poslednji čaa pri avojem svaku na Blata poleg Grasuplja živel. Nij še davno tega, kar je, hoteč usmrtiti Be, skočil v vodo, pa — rešen bil. Ker mu ie to izpodletelo, aklenol je na drug način življenje Bi vzeti. Šal ie 6n teden na aviali, legel v mrvo in jo pe Žveplenkami zažgal! Pa tudi ta pot nij do-aegel svojega namena, nego aamo opalil ae, pač pa je — pogorela hiša njegovega svaka in še pet druzih. rd katerih bo bile zoper škodo po požaru zavarovane samo tri. fJtoprav zdaj bo ljudje Bpoznali. da mož nii pri pravej pameti, in reveža pripeljali v tukajšnjo blaz-nico. G—b menda nikoli nij bil prav zdravih možjanov, nesreča mu jih je popolnem zmešala. — (Iz Mokronoga) ae nam piše: Mej starim denarjem, ki ae je našel 9 dan m. m., so bili razun uže omenienih tudi denarji od versita" in v „palazzo Balbi". Znamenitejše palače so: „Palazzo di Andrea Doria", „palazzo Reale" in „palazzo Pallavicini", katerega posestnik ima tudi znamenito „Villo Palavicini" v Pegli blizu Genove, privatno posestvo, katero je veljalo 7 milijonov frankov! V krasnem vrtu in parku nahaja se vegetacija iz skoraj VBeh delov sveta. Izmej javnih monumentov je posebno omeniti takoj poleg zahodnega kolodvora stoječi veliki Bpomenik Krištofa Co-lumba, ki ae je rodil blizu Genove v Cogoletu. Še le 1. 184G postavila je domovina tu spomenik slavnemu svojemu sinu, ki je našel Ameriko. Na visokem stebru stoji mramnrna podoba Columba, ki je naslonjen na sidro, poleg njegovih nog je klečeča Amerika in okolo št'rje kipi, predstavljajoči vero, zemlje znanstvo, pravico in vednost, vsi iz mramora. Napis se glasi: „A Ccistofuro C.dombo la patria. — Divinato un Mondo lo avvinse di perenni bentfidj ali1 antico." Mej slavnimi Genovesi omeniti bo posebno: „kralj vseh goslarjev" Blavni Nicolo Paganini, dalje veliki italijanski domoljub in republikanec Giuseppe Mazzini, in mej znamenitimi iznašitelji nahaja se tuli neki Antonio Noli. Luka Genoveška ima proti morskej strani dva velikanska „moloa, katera segata daleč ven v morje in sta zavetje Btotinam in stotinam brodov in ladij, katerih je luka ve Ino polna. Kraljevska vojna luka „Dir.iena" in arsenal sta posebno zanimljiva. Tu jo historično meato, kjer ae je unesrečil Fieschi, kar sem uže omenil. Znamenit je tudi veliki svetilnik (lanterna) na konci novega „molo", iz katerega vrha se uživa krasen razgled. Bli/.u 100 stopnic vodi do vrhunca, a nij mi bilo žal, da aem šel gori, obilo sem bil odškodovan s krasno panoramo, katera Be razprostira od tukaj pred očmi. In tako morem reči, da nem v dveh dneh prehodil in prevozil nu kolih in na ladijah <6iudne, bodo pr.hujali v Pontebo ob 12. uri 45 m. črcz poludne. Od Pon-tebe bodo vozili vlaki ob 5. uri 40 m. zjutraj in prihajali na Ti bi/, ob 7. uri 10 min. zjutraj; naposled bodo vlaki, idoči od oudod ob 3. uri 5 m. popoludne, prihajali na Trbiž po-poluune ob 4. uri 10 minut. — ( n Nati o nal-Ze itung " ) se zove nov dnevnik, ki od 30. m. m. v Beču izhaja in v svojem prospektu poudarjajo, da je „ popolnem neodvisen", pravi, da so bode potezal za oržavno celokupnost, ob jednem za pospeševanje opruvičenih naroduih teženj in za spravo vsili narodov avstrijskih. Ta program je ne kako podoben — Taalleje»emu, pa aodba botle še-le pozneje mogoča. List vsak dan (tudi ob nedeljah) opoludne na svit io puh .ja iu b poštar i lo vred samo 1 gld. na mesec velja. Izdaja ga Louis Plessner, urednik za politični in slovstveni oddelek mu je dr. Boz-točil. — (Slovensko tiskarno v Mariboru), prej lastnina g. profesorju Pajku, je prevzel g. Kari Lorenc. — (Na Dobraču) je pal sneg, in seje zatorej v nedeljo dno 28. m. m. za letos za prla tamošnja restavracija in z njo tudi tele grafika postaja. — (Požar.) Dne 4. m. m. bo v Tržišči poleg Mokronoga najbrž b klinčki igrajoči se otnci zažgali poln kozolec, od katerega se je Ogenj zanesel na Plantaričeva gospodarska poslopja in na kajžo Josipa Stariča. Obema gospodarjema je pogorelo vse do tfil. Plantariču je v plamenu poginilo tudi pet prašičev. Ta ima škode za 3000 gld., drugi pogorelec Starič pa za 70O gld., — nobeden njiju nij bil zavarovan. Na pogorišči bo je vrlo izkazala požarna straža mokionoška, ter je jedino njej zahvaliti se, da Be ogenj nij še bolj razširil. — (Mlad lopov. ) Iz Trsta se nam piše, da je v ponedeljek nu molu Sartorio v Trstu strojnega nadzornika avstrijskegu Lloyda, g. Gregorja \Vilkinsona nagovoril, strojni učenec Josip Melomo, ki je bil pred mesecem dnij odpuščen iz službe zaradi prepirljivosti; zahteval je, da ga nadzornik zopet sprejme v delavn.ru. Ko um pa ta prošnjo odbije, potegne Melomo nož, ter ga zahode AVilkinsouu na desuej pod rebra in ga smrtno rani. Wilkin-sona so odnesli najprej v bolnico, potem na njega btanovauje. Zločinec, ki ima še le 19 let in je iz Zadra doma, Be je vtorek sam oglasil policiji. — ( D u h o v e n o k e spremembe.) V Ljubljauakej škofiji: Prestavljeni in postavljeni so naslednji gg.: Fr. Tavčar iz Kranja za ekspozita k sv. Joštu; — Fr. Kregar b Predoselj v Kranj; — Adoif Pogortlee oii sv. Petra na Brezovico; — Ljud. Skuvca s Trebnjega v LeskoviCO nad Loko za namestn.; — DOVOpOBV.: Sim. Ažmau v Jesenice, Janez jBeltc v Stari log, Pet. Berčič v Polhov gra- deč, Al. Bobek v Loški potok, Fr. Gregori v Svibno, Tom. Potočnik v Horjul, Jož. Kegen v Dole, Jož. Samide v Mozelj, Janez Sakser v Predoslje, M.h. Terček v Metliko, Jož. Zalokar v Crmosnj ce, Fr. Zcrec v Stopiče, Jarnej Zupani C v Kamno gorico; — Mart. Maleošek, sem. duhoven, v Črnomelj; Jož. Lavtižar jz Poljan v £t. Jurij; — Pet. Otftin s Trate v Sufttuuj; — Val. Lah iz Begunjske kazn. naprave v Naklo; — Drag. Ceine iz št. Jurija v Mengeš; — Fr. Kadunec s Kamne gor ce za 1. v IlrenoviCs; — Jož. Mučiluikar iz Dol k sv. Petru pri Vin.; — Jan. Mavric iz št. Jarueja v Dolenjo vas; — Jož. Pekovec iz Skocijana za 11. v Ilrenovice; — Jan. Pleva-nič iz Šoštanja v Žuiarijeto : — Jan. Železni-kar s Šiiiarijbte za beutf. v št. Vid pri Bruu; -— Val. Alijančič od bv. Petra pri Vin. v Preddvor- — Jož. Poklukar iz Metlike v Sodra-žico; — Jan. Mazgou, v pok., v Drago; — Al. Jerše iz Starega log* v Poljane nad Loko; — Toni. Var*lJ iz Sodiažice v 8t. Jarnej; — Mat. Ferčej iz Dr^ge ua Trato; — Fr. ltua z Vrhu.ke za ekspoz. v Begunje pri C rkuici; — Audr. Pipan iz Polh. gradca na Vihuiko; — Jan. Bevec iz Ilrenovic za kurata v Pod kraj; — Ferd. Kogej iz Ilrenovic v Mirno pec. — Fr. Zbasuik iz M.me peči v Trebuo; — Jož. Mtrjašič iz (Jerniošnjic v Saocijau pri Dobravi; — Jož. Lazuik iz Zužeubergu v Šma njoj — llok Merčuu, sem. duh, za prefekta v Alojzijevisče; — Mart. Molek s Preddvora v kazniluo napravo v Begunje. — V stalni po koj se podasta: g. Jau. Celer, župnik v Svibnu, iu bivši administrator g. Ulnk Zupan. — Razpisani ete Luhovniji Svibno in Banjaloka. V Lavantiuskej škofiji: Gospod zlatemu-snik in mini. opat št. Lambertski Aleksander Setzuagel in g Janez Ev. Zuža, kn.-šk. tajnik, duh. svetovalec itd., sta postala konzistorijalna svetovale* lavantinske škofije. G. Jož. Proput je postal župnik na Muti, in g. Fr. DovuU proviior v št. M.helu pri Šoštanju. — Prestavljeni bo gg. kaplani: Martin KoUnko v Lembah; Alojzij llaubenreich k sv. Marjeti pod Ptujem; Anton Fišer mlaj. k av. Petru pod Mariborom; Alojzij Šijantc v Šmartm v ltožnej dolini, in M*rko Stuhtc v llaišperg. — G. jubilant iu župnik pri sv. Miheiu poleg Šoštanja je umrl 17. m. m. R, 1. P. — Razpisane so do 3. novembra t. 1. sledeče fare: Sv. Mihael pri Šoštanju; sv. Primož na Pohorju ; Tinje in Kalobje. rokom. To vrlo zanimivo pravdo bode v kratkem razsojalo najvišje aodišče v Pešti. * (Srečnega padca nesrečni nasledki.) Francoski Isti pripoveduje slučaj, kateri je v psihologičnem oziru velezanimiv. Paiiški slikar Vikt< r X. je obiskal svojega prijatelja v Sceauxu. btopivši tam na h sni balkon v drugem nadstropji, se preveč skloue i reženj, in pade nu ul ce. Prijatelji njegovi pribito, misleči da se je ubil, ali kako se zatulijo, videči ga povsem nepobitega stopati jim naproti. Vendar je v pogovoru nesrečnik okoraj pokazal žalostne nasledke svoje nesreče. Možjani so se mu bili namreč tako pretresli, da je popolnem pozabil imena uvojih prijateljev, celo svojej ženi in hčeram nij znal imen. Zdravniki so gu doslo brezvspešno zdravili, in se najbrž slikarju ne povrne nikdar več prejšnji zdravi spomin. ilutrll v 1.1 ta*?* (mu l. 4. oktobra: boben, sin orevljarja, lf> nios., na .Marije Terezije centi St. -1, jo utonil v gnojnici. 5. oktobra: Leopold Iircznik, sin ćrovljsirjevc udove, 8 leta, na poljanske j cesti št. 18, za možjan- sko vodenico. (>. oktobra: Anu I »ov/.an, /.ena tesarju, 48 let, v rožnih ulicah St. 27, za jetiko, V dcžuhiej bolnici: 1. oktobra: Marija Kamenar, gnataika, Wornig iz Trata. Pri »VMt,rijNk«ui -«>mmjI : Mayor iz Celovca. — Grebouoc i/. Krškega. lla/,iio vesti. * (Vgoltancupiknila)jev Stejrer miihlu na durenjem. Avstrijskem nekega delavca ina, katera mu je priletela v odprta usta. Skoraj mu je jelo zapirati sapo, iu oteklina je brzo nurastla tako, da je siromaka zadušilo. * (Orjašk trB.) V Gtireujej Bojauovici pri Gostopeču na Moruvskem ima gospodar A. Kitr trs, kateri je rodil uže mnogo let po 500 do 1200 grozdev, in letos jih ima celo 20U0. Razpenja se po 21 metrov dolgem in 2 metra vieooem zidu. * (Izposojena soproga.) Stolno-belgradsli trgovnk uyent Be je bil pogodil i inozemskim trgovcem, da nu za 14 tisuč gold posodi svojo žeuo za tri leta. To.in posiednjt. je dva tedna, predno je obtekel urečeni čub, ušla onemu trgovcu iu se vrnila nazaj k svo jemu možu. Najemu.k je sedaj tožil agenta, da bi mu povrnil uže plačauo uujemščiuo, in le-ta je tožil tigovta ?a Vooto, katero bi imel poleg pogodbe že prejeti td njega, izgovar jajoč t-e, da on ne more za to, ako je izposo jena žena njegova poOeguiia pred določenim Dunajska borza 6. oktobra. (Izvirno tologratično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru /.lata renta . . . 18tiO drž. posojilo . , Akcijo namilim banke Kreditne akcijo .... London ...... Napol....... C kr. cekini..... Oržavno marke .... 67 gld. 95 kr. «9 80 19 S 839 2(57 l iti 0 5 57 20 75 25 30 85 29 67 60 St. 13010. liazglas. (470) Glede na t? G postave od 23. maja 1873 št. 121 se nazuaui, da sestavljeni izvirni zapisnik porotnikov za leto 1880 v magistratuej uradnej pisarni (ekspeditu) do 14. oktobra t. |. v splošni pregled leži. Mej tem časom more Bleherni udeleženec zarad izpuščeuja postavno poklicanih, ali zarad sprejema pontavno uključenih' osob v zapisnik pismeno, ali pa ustuknu ugovarjati, kakor tudi v ravno tem času uzroke svojega opro-ščenja dokazati, pri čemer se opomni, da je po § 4 te postave od posla porotnikov oproščen : 1. Taisti, ki je 00. leto svoje starosti izpolnil, za vselej; 2. udje d.želniga in državnega zbora in delegacij za čas zborovanju; 3. v itktiviiej službi ne stoječe, vendar pa pod brambovsko dolžnost spadajoče osobe mej časom, ko so k vojaškej službi poklicane; 4. v tesarskej dvornej službi stoječe osobe, zdravniki iu ranoceiuiki, kakor tudi lekarnarji, ako po uradnem ali Brenjskem predstojniku dokažejo, da se pogrešati ne morejo, za pnhodnje leto; 5. vsak, ki je vsled poklica v enej po-rotnej dobi kot glavtu ali nadomestujoč porotnik svojemu poklicu zadostil, do konca naslednjega koledarskega lota. talili magistrat v Ljubljani, dne 4. oktobra 187'.). _ Zupan: L a b c h a n. Izdutelj in uiedmk Makso Armič. Lastnina in tisa nJN. rodne tiskarne".