taBakum KMETIJSKA MEHANIZACIJA Hj|ll ZELO UGODNI POSEJEMSKI POPUSTI za traktorje GOLDONI rotacijske kosilnice HUSOUARNA in CISTERNE za vino od 50 do 3001. Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 n (um c« rS) on rU Št. 13 (2328), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 31. marca 1994 • Cena: 110 tolarjev ENIŠKI LIST dOLENJSKI LIST NJ5KI LIST tu DOLENJSKI LIST 4 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST 1U >o Dolenjsko gospodarstvo še tone Lanska izguba je več kot za trikrat presegla akumulacijo - Vse večja polarizacija na slaba in dobra podjetja - Zasebniki bolje gospodarijo - Opešal je izvoz DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST NOVO MESTO - Sodeč po zaključnih računih za lansko leto, dolenjsko gospodarstvo (občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje) nima večjih razvojnih možnosti, saj je njegova akumulacija znašala le 1.897 milijonov tolarjev, izguba pa kar 6.660 milijonov. Presežek odhodkov nad prihodki je imelo kar 280 do skupno 1036 gospodarskih organizacij, ki so predložila svoje obračune novomeški Službi družbenega knjigovodstva. tiskovna agencija BREŽICE - V Brežicah bo prihodnji teden začela delovati nova tiskovna agencija IPA (Janez Pirš agencija), ki bo imela dopisništvo v Zagrebu. Posredovala bo informacije s področja Hrvaške, bivše posne in Hercegovine ter občasno 12 Jugoslavije. Ponujala bo splošni servis dnevnih vesti z vseh Področij, specializirani servis gospodarskih informacij, posebne raziskave tržišča za naročnike in Pripravljala za medije tudi Posebne teme. Ifjižssfe jggffai PRODAJNO servisni center Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fa*.: 0608/61-450 Negativni poslovni rezultat v letu 1993 pa je potrebno podrobneje razčleniti, saj povprečje skriva v sebi tudi izrazito polarizacijo podjetij na slaba in dobra, kar je tudi značilnost lanskega poslovnega leta. Pokazalo seje namreč, da se je izguba, ki se je lani povečala kar za 85,8 odst. (cene na drobno pa za 32,3 odst.), nabrala predvsem v nekaterih večjih družbenih podjetjih. Kar 97,6 odst. vse izgube je nastalo v 57 podjetjih z 11.548 zaposlenimi. Če štejemo ta podjetja za slaba, pa so na drugi strani tudi taka, ki so lani kljub splošni gospodarski krizi izboljšala svoj položaj, kar se kaže • Dolenjski izvoz je lani občutno opešal, siy so sc prihodki s tujega trga povečali le za 18,1 odst., vendar imujo v skupnem prihodku še vedno 44-odst. delež, kar dokazuje, kako pomembno je izvažati. Značilno je tudi, da seje lani še povečala obremenitev gospodarstva z izdatki za javno porabo, izdatno pa so se zvečale tudi bruto plače, ki so znašale na zaposlenega v povprečju 73.704 tolarje, kar je skoraj 52 odst. več kot leto poprej. predvsem v njihovi večji investicijski sposobnosti. Skupna akumulacija, ki se je lani povečala za 65,4 odst. (kar je dvakrat toliko, kot je znašala letna inflacija), pripada predvsem njim. Če novoustvarjeni vrednosti prištejemo še precej zvečano amortizacijo, ima- . Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Vranoviška deponija v torek odprta na 3. strani: OSO. državnega tekmovanja v Sevnici na 4. strani: • Že po šestih letih se je udrlo na 5. strani: O Konec z zadregami pred turisti na 6. strani: O »Take centralizacije ni nikjer!« na 7. strani: O Prva turbina že julija na plin na II. strani: • Slovenske ceste so množično grobišče na 12. strani: O Vsaka Milenina drsanka je unikat Hi. še uli S- PRISEGLA OSMA GENERACIJA SLOVENSKIH VOJAKOV- Vučnih centrih in enotah slovenske vojske je bilo minuli petek, 25. marca, slovesno in praznično - prisegla je nova generacija vojakov. Na območju širše Dolenjske je bila svečana prisega v Učnem centru Cerklje, kjer je po zaključku prve stopnje usposabljanja prisegla osma generacija vojakov tega centra, z njimi pa še prva samostojna topniška baterija zračne obrambe iz Novega mesta. Vojake in številne goste, sorodnike, znance in prijatelje 'nladih vojakov iz vseh krajev Dolenjske, Posavja in Bele krajine je najprej 'iogovoril poveljnik učnega centra Stanislav Zlobko, za njim pa še slavnostni govornik, državni sekretar Gorazd Vidrih. Po končanem podpisovanju prisege so si gostje in drugi obiskovalci ogledali razstavo Draga Koširja Reliefi v lesu, ki so jo postavili v Galeriji UC, in razstavo fotografij iz osamosvojitvenih bojev 1991 v Posavju ter fotografije iz sedanjega dela in življenja učnega centra. Na sliki: podpisovanje prisege ob slovenski Zastavi.(Foto:M. Markelj) jo ta, boljša podjetja kar precej možnosti za gospodarsko rast, kar je najbolj spodbuna ugotovitev poročila, ki ga je pripravila SDK. Iz nje je tudi razvidno, da so med uspešnimi podjetji v večjem deležu zastopana zasebna, ki imajo skupno izgubo pol manjšo od akumulacije, medtem ko imajo družbena kar štirikrat večjo izgubo. Še slabše je v tem pogledu z mešanimi podjetji. Lani se obračunski predpisi niso menjali, inflacija pa se je precej umirila, zato so navedeni podatki bolj primerljivi kot prejšnja leta. V prihodnje pa se bodo stvari temeljito spremenile, saj so letni obračuni za leto 1993 zadnji, ki so jih še sestavljali po zakonu o računovodstvu. Letos bodo namreč morale vse pravne osebe s področja gospodarstva svoje računovodstvo uskladiti z določbami novega zakona o družbah in slovenskimi računovodskimi standardi, kar naj bi pripomoglo k stvarnejšemu ocenjevanju gospodarskih rezultatov. M. LEGAN KITAJSKI VELEPOSLANIK V NOVEM MESTU - V okviru programa obiskov večjih slovenskih mest je kitajski ambasador Lu Peixien s sodelavci, med katerimi je bila tudi prijateljica Novega mesta slikarka Huiqin Wang, v ponedeljek obiskal Dolenjsko. Nujprej so doživeli lep sprejem pri predsedniku občinske skupščine Novo mesto Franciju Konciliji, zatem so bili gostje tovarne Labod (na sliki), si ogleduh tovarno zdravil Krka, po kosilu vgradu Otočec pa so obiskali še Pleterje in Šmarješke Toplice. Novomeščani so obisk izkoristili tudi zato, da so veleposlanika podrobno seznanili s sodelovanjem Novega mesta s kitajskim mestom Yixing. (Foto: J. Pavlin) V Novem mestu so ustanovili Združenje Sever Premalo vemo o osamosvojitveni vlogi policije NOVO MESTO - Minulo soboto so predstavniki policistov iz vse Slovenije v Novem mestu ustanovili Združenja Sever, ki ima namen seznaniti javnost z vlogo policije in njenih članov v času osamosvajanja Slovenije. Slovesnosti v športni dvorani so se med drugimi udeležili tudi predsednik Državnega zbora Herman Rigelnik, notranji minister Ivo Bizjak, njegov predhodnik Igor Bavčar ter novi obrambni minister Jelko Kacin in Janez Slapar. Najprej je bila v Domu kulture ustanovna skupščina združenja, kjer so sprejeli statut, razvili prapor in izvolili vodstvo. Predsednik združenja je Davorin Bratuš, ki je pred tem vodil že iniciativni odbor, podpredsednik je Alojz Flisar in sekretar Franc Bevc, v predsedstvu pa je zastopanih vseh 12 regionalnih odborov združenja. Združenje Severje prostovoljno in nepolitično združenje pripadnikov organov za notranje zadeve in prostovoljcev, ki so skupaj z njimi sodelovali pri aktivnostih za zaščito demokratičnih odnosov ali pa so bili vključeni v vojno za osamosvojitev Šlovenije od L decembra 1989, ko so preprečili prihod srbskih mitingarjev, do 26. oktobra 1991, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak nekdanje JLA. DVA POŽARA VTOVARNI ZDRAVIL KRKA NOVO MESTO - 24. marca ob 11.30 je prišlo do požara v Tovarni zdravil Krka, v sektorju za proizvodnjo zdravil. Zaradi požara, do katerega je po vsej verjetnosti prišlo zaradi tehnične okvare na glavni osi turbine, je nastalo za približno 2,400.000 tolarjev škode. Požar je ponovno izbruhnil v nedeljo, 27. marca, okrog 12.40 v fer-mentacijski proizvodnji Tovarne zdravil Krka. Do požara je naj-verjetneje prišlo zaradi tehnične napake na elektromotorju ventilatorja razpršilnega sušilnika, zaradi česar se je vžgal antibiotični prah. Pri tem je nastalo za okrog 24 milijonov tolarjev škode. Vesele velikonočne praznike! * -V:-. Dobili so najvišje možne kazni Nekdanji vodilni delavci Vidma iz Krškega so za gospodarski prestopek dobili (smešnih!) 45 tisočakov denarne kazni za pravno osebo ter po 2.500 tolarjev za odgovorno osebo SVEČANOSTI VSROBOTNIKU SROBOTNIK - Vaščani Srebotnika, vasice ob Kolpi, so pripravili minulo soboto manjšo svečanost ob otvoritvi ponovno usposobljene vaške poti po slovenskem obrežju Kolpe iz smeri Kužlja. Gre pravzaprav za nekdanji kolovoz, po katerem je pred 50 m več leti potekal zelo živahen promet, kasneje pa se je kolovoz zarastel. Lani in letos so nekdanji kolovoz postopno uredili, da zdaj po njem lahko vozijo terenski in osebni avtomobili, do Srebotnika pa lahko pride z avtom tudi obmejna policija, kije prej lahko prišla do tam le peš ali na konjih. NAŠLI GRANATO ČATEŽ OB SAVI - 28. marca ob 13.50 je Stane Z. s Čateža ob Savi obvestil brežiške policiste, da so delavci pri opravljanju del na hmeljišču našli neznano eksplozivno telo. Odšli so tja in prostor zavarovali do prihoda pirotehnika, ki je ugotovil, da so našli avi-onsko granato znamke Rab, kal. 82 mm. Pirotehnik jo je uničil. HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS NOVO MESTO - Prejšnji teden seje na novomeškem sodišču končno zaključila obravnava za gospodarski prestopek pri ustanavljanju podjetja v tujini zoper nekdanje Vidmove vodilne delavce in zoper nekdanji Videm iz Krškega in ljubljanski Videm Trade, d.o.o. Senat pod vodstvom sodnika Matjaža Kučiča jih je spoznal za krive in jim izrekel najvišje možne denarne kazni. Ker sodba še ni pravnomočna, imajo obtoženi čas za pritožbe. Obtožnica jih je bremenila, da so pri soustanovitvi podjetja s KFC Milano, ko je Videm Trade nakazal 45 milijonov lir Vidmovega denarja v tolarski protivrednosti, ta denar nakazali brez soglasja pristojne državne ustanove. Denar pa je bil uradno nakazan za plačilo svetovalnih storitev Kurta Meyerja, solastnika KFC. Predvsem na finančnega direktorja pa je letela obtožba, da bi moral po zakonu o računovodstvu priskrbeti originale debet not za knjiženje. Zagovornik obtoženega Branka Žibreta, odvetnik Stojan Zdolšek, je dokazoval, da ni zakonske podlage za očitan prestopek, ker je takrat, ko naj bi bil očitani prestopek narejen, vel- V drugi polovici tedna se bo vreme nekoliko poslabšalo. ja! še stari jugoslovanski zakon, ki pa ni zahteval nikakršnega soglasja za nakup deleža. Dejal je, da tudi ni • Senat je Videm, d.o.o., v stečaju, oprostil plačila kazni in sodnih stroškov, Videm Trade Ljubljana naj bi plačal 45 tisočakov in sorazmerni del plačila sodnih stroškov, ker je v letu 1992 v tujino nakazal 45 milijonov lir brez predhodnega dovoljenja ustrezne inštitucije. Nekdanji Vidmov direktor Franc Čargo in direktor ljubljanskega Videm Trada Celetin Vrdjan naj bi plačala po 2.500 tolarjev kazni, nekdanji Vidmov finančni direktor Branko Žibret pa naj bi plačal enotno kazen 2.750 tolarjev, ker je bil med drugimi odgovoren za prenos sredstev v tujino brez soglasju ustrezne državne ustanove in ker ni priskrbel originalov bremepisov za knjiženje. nikakršnih dokazov, da je Žibret v Vidmu izposloval sklep za nakup deleža KFC. Omenil je tudi pisma deviznega inšpektorja Rajka Plevel- ja (po njegovem zapisniku je bila sestavljena tudi obtožnica), ki jih je poslal Vidmovima delavkama in v njih zapisal, da obravnava na sodišču ne teče v pravo smer. Odvetnik Zdolšek je s tem namignil, naj bi bile te obtožbe osnova za neke druge postopke. Stečajni upravitelj Vidma je na sodišču povedal, da so vse terjatve do KFC še odprte, Branko Žibret pa je obljubil, da bo pomagal pri njihovi izterjavi. J. DORNIZ AVTOM Kil/INI K/1 VIIHIIII SERVIS IN PRODAJA 68222 Otočec, Sentpeter 51 tel 068/85-100 CENEJŠI MODELI MICRA! d-vta-lit Prodaja vozil in servis. Novo mesto, Vel. Cikava 22 tel./fax 068/26-077 TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA • ogrevanje • izolacije • elektromaterial • vodovod • kanalizacija • ogledi na objektu • plinske instalacije • popolna avtomatizacija kotlovnic in celotnega ogrevalnega sistema Tel.: 068/322-550, 23-903, 23-933 ____ Mačkovec 12, Novo mesto DOLENJSKE^SpL^Ce"3 2’1257 J°ŽE F,NK’ °BRH ,5’ 6835° Padec ministra Janše Obračajmo kakorkoli: za napad na civilno osebo na javni cesti pri Depali vasi, ki so ga izvedli zakrinkani pripadniki oboroženih sil, preprosto ni opravičila. Predsednik vlade dr. Drnovšek ni imel druge izbire, kot da je po nekajdnevnem obotavljanju očitno nerad povlekel edino možno potezo. Za povsem evidentno kršitev človekovih pravic, prekoračitev pristojnosti ter nezakonit in nedopusten poseg vojske, kakršen ne pritiče pravni državi, kvečjemu kakšni južnoameriški diktaturi, je predlagal zamenjavo obrambnega ministra Janeza Janše, ki bi bil objektivno politično odgovoren tudi, če ne bi vsega vnaprej vedel in odobril nezakonitega posega. Zamenjave ministra, ki jo je Državni zbor izglasoval, seveda ne zadrži nujne temeljite preiskave celotnega primera in njegovega ozadja ter dodatnih ukrepov, če bodo potrebni. Do tod bi bila stvar normalna za parlamentarno demokracijo, če se ne bi za Janšo postavili v bran mnogi zagovorniki,. med njimi tudi znani intelektualci, na način, ki vzbuja skrb. Ministrove nesporne napake namreč nočejo videti v njeni preprosti goloti kot nezakonito uporabo nasilja, ampak jo skušajo opravičevati s povsem nedokazano trditvijo o nekakšni mračni komunistični zaroti, katere žrtev je Janša, ki se ima pravico braniti. Janša je resda z ustvarjanjem notranjih sovražnikov, s svojimi znanimi radikalnimi stališči in celo preganjavico vse bolj polariziral slovensko politiko in - po Spomenki Hribar -postal najnevarnejši slovenski politik, vendar je prestopil mejo dopustnega. S tem je tudi dokazal, da ni sposoben nositi bremena odgovornosti narodnega junaka, ki se je rodil na Roški cesti v Ljubljani. Tisti Roški, na kateri sem tudi sam ne tako davnega vročega poletnega dne demonstriral zanj in hkrati proti totalitarnosti, ki sem jo kot novinar in urednik nekajkrat prav trdo občutil. MARJAN LEGAN Vranoviška deponija v torek odprta Delavci črnomaljske Komunale so pred dvema dnevoma "našli' občinsko odlagališče odpadkov, kije bilo blokirano že skoraj tri mesece, deblokirano - Pogled SKD na zaporo ČRNOMELJ - Dvanajsti teden potem, ko so Vranovičani zaprli črnomaljsko odlagališče komunalnih odpadkov, so delegati na ponedeljkovem zasedanju skupščine zopet razpravljali o tem perečem problemu. Pravzaprav na dnevnem redu ni bilo posebne točke o deponiji, vendar je poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov potem, ko seje pogovarjala z notranjim ministrom Ivom Bizjakom, razgrnila svoj pogled na problematiko, ob tem pa seje razvila razprava. Po mnenju krščanskih demokratov so vzroke za tako pozno deblokade deponije, do katere je prišlo šele po poltretjem mesecu zapore, trajala pa je le nekaj ur, vsi enostransko iskali le v neukrepanju policije oz. njeni nepripravljenosti za asistiranje pri deblokadi. Prepričani so, da so bili delegati pomanjkljivo informirani, ker so jim poudarjali veliko pripravljenost bivšega ministra Mihe Jazbinška za rešitev problema. “A prav on je bil tisti, ki je najbolj prispeval k tako pozni deblokadi. To utemeljujemo s trditvami ministra Bizjaka, da se je Jazbinšek nesistematično loteval rešitev. To potrjuje tudi njegov način izdajanja odločb, razglasitev in preklic epidemij in podobno, česar si kot minister ne bi smel dovoliti,” je med drugim zapisala poslanska skupina SKD. Po razgovoru z ministrov Bizjakom so krščanski demokrati tudi ugotovili, da nobena odločba, ki jo je izdal bivši minister Jazbinšek, ni vsebovala jasnih elementov za asistenco polici- • Talent se oblikuje v tišini, karakter v viharju sveta, (Goethe) • Spominov na preteklost nič ne obuja živahneje kot glasba. (M. de Stael) • Pretekli teden je bilo nekaj Vranovičanov poklicanih k sodniku za prekrške zaradi kršitve zakona zoper javni red in mir. Kot je na zasedanju skupščine povedal predsednik občinske vlade, so vaščani dejali sodniku, da mu bodo do ponedeljka, 28. marca, dopoldne sporočili, kako naprej. Ob koncu seje je predsednik IS povedal, da so Vranovičani sporočili, da so pripravljeni deblokirati deponijo. Popoldne so to potrdili tudi vaščani, vendar so poudarili, da se bodo še prej pogajali, a ne z občino, ampak z republiko. Ko so v torek, 29. marca, zjutraj delavci Komunale prišli na deponijo, je bila deblokirana. Traktorjev ni bilo več na dovozni poti, prav tako so odšli tudi Vranovičani. Prav ta dan pa je bila na sodišču razpisana tudi obravnava proti desetim Vranovičanom zaradi motenja posesti. sodelujejo pri reševanju te problematike, tudi občinskih organov. Načelnik oddelka za lokalni razvoj Dušan Kočevarje dejal, da je to le ena plat, da pa imata ministrstvi za zdravstvo ter okolje in prostor drugi verziji. Pristavil je še, da ne zavrača odgovornosti občinske vlade, če so za to trdni dokazi. Delegati pa so v razpravi menili, da so odgovorni vsi, saj ni nihče naredil nič, kajti niti po treh mesecih problema še niso rešili. Predvsem pa jim je postalo jasno, da se ministri niso sposobni dogovoriti, ker so jim pomembne le stranke in politika, državljani ph ne. M. BEZEK-JAKŠE SIMPOZIJ O ULKUSNI BOLEZNI BLED - Prejšnji četrtekje novomeška tovarna zdravil Krka na Bledu pripravila simpozij o ulkusni bolezni; simpozija se je udeležilo 130 zdravnikov splošne prakse iz Slovenije. Strokovnjaki z različnih področij medicine so govorili o sodobnem poznavanju te bolezni ter svojih izkušnjah pri zdravljenju s Krkinim zdravilom ulfamid, ki so ga izdelali po lastni kemični sintezi zdravilne učinkovine. Razjeda želodca in dvanajstnika je zelo pogosta bolezen, saj je v Sloveniji že na 2. do 3. mestu po obolevnosti prebivalstva. Blejski simpozij je pomembno prispeval k poglabljanju znanja o razširjenosti, vzrokih nastanka in možnostih zdravljenja te bolezni. n k “Mlinčki” ali elektrarne? Po novem tolmačenju spodnjesavska veriga ni zanimiva z energetskega niti narodnogospodarskega vidika • Le malo ljudi je lahko srečnih, ne da bi sovražili koga drugega, kak drug narod ali vero. (Russel) je. Zato podpirajo dosedanje ravnanje policije in zavračajo napade na ministra Bizjaka kot neupravičene in neutemeljene. Hkrati zahtevajo ugotov-ljanje odgovornosti vseh pristojnih, ki TREBANJC! NA SEJMU ALPE-ADRIA - Na 3.1 mednarodnem sejmu turizma, gostinstva, prehrane in rekreacija Alpe Adria - Svoboda gibanja v Ljubljani se je med 435 razstavljalci iz 20 držav od 23. do 29. marca odmevno pojavilo kar nekaj Dolenjcev in Posavcev. Terme Čatež so predstavile zlasti velikonočni in prvomajski paket v Golf hotelu grad Mokrice. Ugodno lokacijo so imela na sejmu spet Krkina zdravilišča, zato se je tam kar trlo obiskovalcev, ki so se zanimali zlasti za “zelene počitnice. " Na razstavnem prostoru novomeškega podjetja Eko projekt so lahko obiskovalci testirali svojo fizično pripravljenost, strokovnjaki Fakultete za šport pa so svetovali o nadaljnji vadbi. Iz Trebnjega seje predstavil Vita center, zelo pestra pa je bila turistična ponudba stojnice trebanjske občine z novim filmom in številnimi novimi pros/K-kti. Na posnetku: KD Fran Maselj - Pod-limbarski je pred halami razstavišča Ljubljanskega sejma pritegnilo pozornost številnih obiskovalcev z ljudsko glasbo in kmečkimi opravili. (Foto: P. P.) VRHOVO - Državni sekretar za varstvo okolja Radovan Tavzes, ki je edini med vabljenimi funkcionarji slovenske vlade našel Čas in pogum, da je prišel na sestanek območne gospodarske zbornice Posavja na Vrhovo, je verjetno ob koncu razvlečenega pogovora o zagatah pri izgradnji HE Vrhovo in celotne verige spodnjesavskih elektrarn vsaj obžaloval preveliko odkritosrčnost, če že ne kar svoj prihod. S tega se mu je nejevoljnemu tolikanj mudilo, da ni imel časa niti za krašjo izjavo za sevniški radio. Tavzesovo izjavo, da s stališča elektroenergetske bilance energije iz tega projekta Slovenija ne potrebuje, ampak da je to predvsem razvojni projekt lokalne skupnosti, zato ima projekt spodnjesavskih elektrarn zelo malo indikatorjev za narodnogospodarski vidik, so zlasti ostro napadli Sevničani. Bivši in sedanji predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik in Jože Kovač sta izrazila upanje, da je to, kar je rekel Tavzes, njegovo osebno stališče, ne pa vladno. Spomnila sta na nenavadno dolgo “rojevanje” koncesijskega akta in da y Ljubljani sploh niso bili tako načelni in ni bilo poprejšnih ekonomskih analiz pri programu avtocest. Sevničani so opozorili, da že vse predlogo traja rezervacija prostora za HE Boštanj in obrambni nasip v Dolnjem Boštanju pred visoko Savo. Podjetnik Jure Slogar je vprašal, ali so potemtakem, ker se nič ne premakne pri gradnji nasipa, obrtniki v obrtni coni v Boštanju obsojeni na smrt. Nekaj obrtnikom je že odpovedalo obrt, ker se niso mogli širiti. Četudi naj bi bila lokalna skupnost zapolnila, predvsem z gradbeno ope-rativo, 30 odst. vrednosti pri gradnji HE, to še ne pomeni, da bodo občine pristale na vsakršno ponudbo, se pravi, da bodo sprejeli kakršenkoli koncesijski akt, ki naj bi bil končno v najkrajšem času “spočet.” Državni sekretar Tavzes pa je bil neomajen in je jasno povedal, da HE Vrhovo oz. spodnjesavska veriga ni prednostna za Slovenijo in da ta HE nima pri- • BREZ BOTROV NE BO “MLINČKOV NA SAVI”? Ni malo takšnih, nc le med Posavci, ki se še spomin-jajajo, kako sojih različni možje, ki so prihajali iz Ljubljane, snubili za “projekt stoletja”, kot so poimenovali načrt za izgradnjo spodnjesav-ske verige. Zdaj bi republikanci najraje Posavce prepričali, naj bodo veseli, da se država sploh zanima za te “mlinčke na Savi”. Predsednik GZS Dagmar Šusterje na nedavnem ogledu IIE Vrhovo poudaril, da je ta elektrarna tipičen primer, kjer se regijska GZS mora angažirati. Dejal je, da to je narodogospodarski projekt oz.investicija in daje treba čim prej začeti še gradnjo IIE Boštanj. Soglašal je, da sp nekatere naložbe v Sloveniji očitno imele svoje “strice”, medtem ko se gradnja HE Vrhovo vleče že dolgih 7 let, čeravno so na začetku celo prehitevali terminske plane gradnje. Obžaloval je, da medresorska koordinacija med ministrstvi v Ljubljani, ne deluje in da manjka podpredsednika vlade, kakršen je bil nekoč Janez Bohorič. merjalnih prednosti, zato brez sprejetja koncesijskega akta ni pričakovati nadaljevanja gradnje HE. Tavzes pričakuje, da bo razpis za koncesijo za HE uspel. p pERC Vse življenje brez elektrike 3* *?P K-žSH- * A, V Seču in na Plešu, zaselkih v novomeški občini, živijo brez elektrike - Bo birokratska neumnost preprečila napeljavo? - Najbolj pogrešajo hladilnik SEČ, PLEŠ - Da bi izvedeli, kako tik pred koncem 20. stoletja ljudje živijo brez elektrike, se ni treba podati med primitivna ljudstva Afrike ali Azije, marveč bo dovolj, če sc odpravite v Seč ali na Pleš, zaselka v novomeški občini. Medtem ko si za Seč, ki spada pod Travni Dol, prizadevni predsednik krajevne skupnosti Uršna sela Matija Zamida na vso moč prizadeva, da bi elektriko dobili še letos, pa si za dve hiši, kolikor jih je še ostalo na Plešu v KS Dolenjske Toplice, nič ne govori, da bi v kratkem dobili elektriko. V obeh primerih gre za nekdanji kočevarski vasi, danes le še zaselka, ki po drugi svetovni vojni ne samo da nista nič dobili, ampak sta vse izgubili vključno z imeni. Seč spada danes pod Travni Dol, Pleš pa pod Dobin-dol. V Seču so naseljene štiri hiše, na Plešu pa le dve. V Seč bi KS Uršna Sela že napeljalo elektriko iz Travnega Dola - gre za okoli 1.600 m razdalje - zataknilo pa seje pri soglasjih. Gre za tipično birokratsko zmedo in neumnost. Nekdanjo kočevarsko zemljo sta po vojni dobili kmetijska zadruga in gozdna uprava, ki pa v sedanji zmedi nimata več pooblastil, da bi podpisali soglasje za izkop zemlje za položitev električnega kabla. Prej je namreč treba ugotoviti, če je za katero od teh parcel vložen zahtevek za denacionalizacijo. Da bo jasno: gre za ničvreden svet ob sedanji vaški cesti in nekdanji gozdni poti. In še to: vsa soglasja od sedanjih (nedenacio-naliziranih) lastnikov imajo. Za to ugotavljanje pa bi potrebovali v zemljiški knjigi mesec dni časa. Brez tega ni moč izdati lokacijskega in gradbenega dovoljenja. No, sedaj stvar menda pospešeno rešujejo. Med štirimi naseljenimi hišami v Seču je tudi Venetova. Ta družina živi tukaj že 37 let. “Hišo je po.vojni kupil moj oče, sem pa smo prišli z Verduna pri Sušicah,” je povedala Pepca Vene, ki sedaj v tej hiši živi še z dvema sinovoma. “Včasih nas je bilo pa 7, saj sem imela kar 5 otrok. Tukaj mi je tako lepo, da se ne da povedati, če bomo dobili še elektriko, bo že kar preveč luštno,” se zasmeje 62-letna Pepca, kije več kot pol svojega življenja preživela v Seču. Za luč kurijo petrolej, radio je na baterije, pralnega stroja seveda nimajo, televizor imajo tak, da ga priključijo na akumulator, ampak se takoj sprazni. “Za televizijo mi pravzaprav ni. Še najtežje je, ker nimamo hladilnika in skrinje, poleti ne moremo shraniti nobene mesnine in drugega pokvarljivega živeža, vse se usmradi. Ko zakoljemo prašiča, sin nosi meso v skrinjo k prijateljem. Če bomo res dobili elektriko, si bom najprej kupila hladilnik pa zamrzovalno skrinjo, šele potem pralni stroj. Če sem včasih na roke prala za sedem ljudi, bom tudi sedaj za tri!” Pepca gre še na Uršna sela bolj poredko, v mesto pa jo pot zanese morda enkrat na mesec. Poštar pride v odmaknjeni Seč enkrat na teden, ob petkih. “Saj nam nihče ne piše...” Na Plešu pa v dveh obljudenih hišah živita dva človeka, Jože Maus-ser in njegova teta Berta Križnik, rojena Mausser, oba kočevarskega po- rekla. “Prav so imeli Kočevarji, da so med vojno šli iz teh krajev, imajo sedaj tam, kjer že so, vsaj elektriko!” so modrovali obiskovalci na klopi pred Mausserjevo hišo. “Elektriko že imajo, je pa lepše tukaj!" se je takoj odzvala Berta. Pred časom jo je kap, pa je kljub temu raje prišla živet nazaj na Pleš, kot bi šla h kateri od treh hčera. “Svetim si s svečo, ker je petrolej predrag, radio poslušam, če imam baterije, imam tudi televizor na akumulator; parkrat gledam, pa se akumulator izprazni in hajdi v Travni Dol polnit!” Mož ji je umrl pred 14 leti, po njem ima bedno pokojnino. “Preživeti se da samo zato, ker ni blizu trgovine,” se pošali. “Pralni stroj? Drgni, če moreš...” Lani soji vdrli v CELO ŽIVUENJE NA PLEŠU -Berta Križnik, rojena Mausser, prava Kočevarica, od rojstva živi na odmaknjenem Plešu. Danes v tem zaselku brez elektrike živi poleg nje le še njen nečak. hišo in ji pobrali še tisto bore malo, kar si je pritrgala od ust. ANDREJ BARTEU V SEČU - Pepca Vene in predsednik KS Uršna Sela Matija Zamida pred Venetovo hišo v Sečil, eno od štirih naseljenih v nekdanji kočevarski vasi, kamor elektrika še ni prišla. (Foto: A. B.) OBVESTILO M — Kmetijska zadruga Trebnje obvešča svoje člane, da bo letni občni zbor v soboto, dne 9. aprila 1994, s pričetkom ob 19.30 uri v domu kulture v Trebnjem. Vljudno vabljeni! Upravni odbor Novinar na zatožni klopi V zadnjem času pretresajo družbo poleg drugih afer tudi raz-"evilni sodni procesi zoper novinarje. Čeprav se mogoče da je s tem pojavom nastopila v Sloveniji težko pričakovana demokratizacija družbenega življenja, bi veljalo najprej premisliti, ali niso protinovinarski sodni procesi podobni nekakšnemu kopičenju grmad za sežiganje krivovercev iz'novinarskih vrst. K takemu vprašanju spodbuja dejstvo, da imajo “proti-novinarske procese” tako na Štajerskem in Ljubljani kot na Dolenjskem in v Posavju. Omenjeno vprašanje se poraja tudi zato, ker so nenadoma postala sodno zanimiva tista sporočila, ki so jih novinarji objavili že pred več leti in ne samo pred nekaj meseci. Vse to, kar se dogaja, bi se lahko dogajalo nekje tam, kjer bi vladajoče politične stranke hotele s sodnimi procesi proti posameznim novinarjem prestrašiti vse druge novinarje, češ tudi vi se lahko znajdete na zatožni klopi. Če bodo procesi vnesli vsaj malce strahu v časnikarske vrste, bo v prihodnje verjetno manj “nadležnih” novinarskih vprašanj, manj medijskih komentarjev in manj raziskovalnega novinarstva. In več samovolje političnih veljakov ter več samovolje lastnikov kapitala. SNJEŽANA BENKOVIČ, tekstil-nokonfekcijska tehnica iz Metlike: “Prav je, da novinaiji pišejo tudi o bolj delikatnih stvareh, vprašanje pa je, na kakšen način je to storjeno. Tudi novinarji bi morali imeti določeno mero, do kod lahko gredo pri pisanju, kajti vsak človek ima tudi svoje zasebno življenje, ki ga novinarju ne pusti odkriti. A zakon bi moral ščititi tudi novinaije, seveda do tiste meje, do katere še smejo iti.” DARJA ČURK, grafična tehnica iz Črnomlja: “Če je demokracija in svoboda tiska, potem naj novinarji pišejo svobodno. Prav je, da odkrivajo nepravilnosti “bogov” na zemlji. Seveda pa morajo biti novice preverjene in morajo popolnoma držati. Gonjo proti nekaterim novinaijem lahko razumem tudi kot grožnjo ostalim novinarjem, češ pazite, kako boste pisali, kajti tudi vas lahko doleti tožba. S takim ravnanjem pa se kot bralka nikakor ne morem strinjati.” STANKA RAJER, zaposlena na novomeški televiziji: “Novinar mora poročati objektivno in skladno s kodeksom. Tisti, ki tega ne upošteva, mora biti kaznovan. Zadnje čase dobivamo občutek, da po sodiščih preganjajo tiste, ki odkrivajo barabije. Taki sodni procesi so krivični in bolj spominjajo na enopartijski sistem in manj na prihajajočo demokracijo. Novinarje, ki odkrivajo nečedne posle, bi morali podpirati in spodbujati, ne pa kaznovati,” K w JT W Jf \ J LUDVIK ORAZEM, zasebni avtomehanik iz Prigorice v občini Ribnica: “Novinarji delajo v korist javnosti in ne v svojo, zato bi si morali še več upati. Danes je toliko lumparij, da je zagotovo nedolžen le še dveletni otrok. Resnica pa mora priti na dan. Novinar torej ne bi smel biti kaznovan, če dela v korist javnosti. Če pa zagovarja svoje osebne interese in pri tem delu komu krivico, naj bo kaz- DUŠAN ZAMIDA,zavarovalniški zastopnik iz Kočevja: “Predpisi morajo veljati za vse ljudi enako. Če ima novinar dokaze, naj piše o določenih zadevah, osebah in napakah, sicer naj piše le načelno, se pravi brez imen. Sploh pa je treba upoštevali tisto resnico, ki jo je zapisal Tone Partljič v enem svojih literarnih del: žZdaj je treba paziti, kaj govoriš in pišeš, zdaj imamo demokracijo.”’ HELENA SPEC, dijakinja Srednje gostinske šole v Celju, doma iz Zabuko-vja nad Sevnico: “Mislim, da bi morali novinarji pisati odkrito in neprizanesljivo, tudi če gre za za “velike živine”, toda predvsem in samo resnico. Sem pa proti vmešavanju v osebno življenje ljudi, grobe žalitve človekovega dostojanstva. Če bi se pogosto dogajalo kaj takega, bi se morali resno zamisliti, kako ukrepati, ko bi bilo treba ugotoviti odgovornost novinarjev.” TATJANA STRMOLE, uslužbenka v Trebnjem: “Zdaj so nas polna usta demokracije, a to še ne pomeni, da bi lahko kar počez udrihali čez ljudi, sploh pa brez pravih argumentov. Menim, da ne bi smeli biti zaščiteni ne politiki ne gospodarstveniki. Novinarji se lahko znajdejo pred sodiščem kot vsak drug smrtnik, čeprav se ne moremo izogniti vtisu, daje v zadnjem času preveč obsodb, ki lahko pomenijo pritisk na sedmo silo.” TONE CERJAK iz Kapel pri Brežicah: “Žalostno je, da mora družba novinarje obsojati. Resje, da se vsi še učimo in da se mnogi novinarji ne zavedajo, da prevzemajo javno dolžnost in odgovornost za svoje besede. Novinarji napišete marsikatero pikro, a menim, da škodoželjni niste. Kaj hočemo, vsaka šola nekaj stane. Sicer pa obsodbe, o katerih smo brali še niso pravnomočne in so še možne pritožbe na višjo stopnja.” ROBERT KERIN, podpredsednik krškega izvršnega sveta: “Mislim, daje to dobro, ker se učimo v demokraciji, in tudi novinarji se učijo, do kod lahko gredo. Včasih si res preveč privoščijo, predvsem v osrednjih medijih. Nekateri novinaiji so tudi orodje določenih funkcionarjev. Mnogi tožitelji preveč zahtevajo, vendar mislim, da so tožbe v dobrem smislu in da bodo pripomgle k oblikovanju kodeksa." t Radeljčani najboljši na kvizu Državno tekmovanje Mladi in kmetijstvo v Sevnici - 2. Pomurci, 3. Posavci - Okrogla miza odnosih v družini - Kmeticam za večjo samozavest potreben tudi dohodek ZABUKOVJE, SEVNICA - Čeravno kmečke ženske predstavljajo kar 51 odst. aktivnega kmečkega prebivalstva, pa se kmetice vse premalo uveljavljajo v javnem življenju. Tudi zavoljo že kar podcenjevalnega pogleda na vlogo ženske v družini, zlasti na kmetih. ŠE UGODNEJŠE ZAVAROVANJE RIBNICA - Občinska skupščina, kmetijska zadruga, veterinarski zavod in Zavarovalnica Triglav tudi letos, že 18. leto zapored, organizirajo zavarovanje goveje živine. Letos bo zavarovanje cenjše, uvajajo pa se nove ugodnosti. Tako imajo zavarovanci živine poleg gotovinskega popusta še doaaten popust, če imajo zavarovane svoje hiše, stanovanja, vozila (kasko) oz. če so življenjsko zavarovani pri zavarovalnici Triglav. Občinski sklad pa bo namenil po 500 tolarjev na glavo živali neglede na nižinsko ali višinsko območje oz. A ali Z kontrolo: Veterinarski zavod nudi pri svojih uslugah zavarovancem 30-odstotni popust. In znese tako plačilo na glavo živali le okoli 4.000 (od 3.500 do 6.000) tolarjev. V to zavarovanje pa letos niso vldjučeni konji. I NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek je bilo med stojnicami spet živahno. Ljudje so se veliko Pogovarjali o jutranjem mrazu, ki menda ni naredil večje škode v vinogradih in na poljčinah. Pogledali smo po stojnicah in ugotovili, da se cene nekaterim stvarem že nekaj časa niso spremenile: orehi so 1.000 tolarjev, jabolka 60, semenski fižol 100, česen 400, razna semena 150 (merica), liter čebulčka 300, jajca 14, med 350, propolis 200, krvavice 400, domača salama 1.000, krompir kifelčar 200, pol kilograma smetane 500, merica regrata in motovilca 100, kozarček vloženih jurčkov 400 tolarjev. Pri | Sadju in zelenjavi so orehi 900, hren 310, pomaranče 55, jabolka 73, hruške 158, banane 115, mladi krompir 150, rozine 230, kislo zelje in repa 120, por 230, sveže zelje 65 tolarjev. Bjeladini zaračuna banane 150, paradižnik 300, pomaranče 90, grozdje 600, orehe 950, fižol 250, limone 120, Pomaranče 90, hruške 180, čebulo 60, kumare 280, mlado čebulo 280, jabolka 60, rozine 300, suhe slive 400, mladi krompir 180, solato 180 in radič 220 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu jc mio naprodaj 110 do tri mesece sta-r’h in 30 starejših prašičev. Mlajših s<> prodali 80 po 200 do 250 tolarjev, starejših pa 14 po 180 do 210 tolar-I; J*v kilogram žive teže. Na okrogli mizi o odnosih v družini, ki sojo preteklo soboto pripravili v Zabukovju za udeležence državnega tekmovanja Mladi in kmetijstvo, je sociologinja dr. Ana Barbič poudarila, da zelo ceni tradicijo, a je ne more ločiti od sodobnih oblik življenja. Zato je največja dota, ki jo lahko dobi podeželski otrok, da mu družina omogoči polno življenje. Okrogla miza, ki jo je spretno povezovala Helena Mrzlikar, bi bila verjetno še bolj zanimiva, ko bi se oglašali tudi mladi in ne zgolj odrasli. Prof. Vida Hlebec z grmske srednje kmetijske šole je menila, da so med vzroki za težave slovenskih kmetij zlasti njihova majhnost, nasledstvo, položaj kmečkih žensk in obstoj oz. prihod novih vrednot. Problemi so ZMAGOVALCI KOROŠCI - Na državnem tekmovanju 10 najboljših slovenskih ekip v jedilnici sevniške Lisce je tekmovalce in š-tevilne navijače pozdravila tudi državna sekretarka za kmetijstvo Alenka Urbančič. Na vsa teoretična vprašanja o turizmu in kmetijah, ribogojstvu in etiologiji je pravilno odgovorila le ekipa Radelj iz Koroške. 2. mesto je osvojila ekipa Gornjih Petrovcev iz Pomurja, 3. pa so za Posavje priborili lanskoletni zmagovalci Zabukovljani po številnih dodatnih vprašanjih in tekmi z Dolenjci (SKŠ Grm) in Podravci (Ormož), ki so končali na 4. oz. 5. mestu. Organizatorji: ministrstvo za kmetijstvo, sevniška kmetijska svetovalna služba in Zveza podeželske mladine Slovenije so priskrbeli za tekmovalce lepe denarne in praktične nagrade. Na sliki: posnetek z okrogle mize v Zabukovju. (Foto: P. P.) BREZPLAČNO TESTIRANJE ŠKROPILNIKOV NOVO MESTO - Predvidoma od 11. do 16. aprila bo kmetijska svetovalna služba skupaj s kmetijsko šolo organizirala brezplačno testiranje škropilnikov. Prijave zbirajo do 8. aprila. Organizatorja zbirata prijave tudi za vsejavanje travno-deteljnih mešanic v travno rušo s posebno sejalnico Hunters. METLIKA, STRAŽA - V petek, 8. aprila, bo ob 8. uri brezplačno testiranje škropilnic in pršilnikov. Prijave zbira kmetijska svetovalna služba (tel. 58-585) do 6. aprila. Testiranje bo tudi v Jurki vasi, Dolenjskih 1 op-licah in Stranski vasi, za kar zbira prijave kmetijska svetovalna služba v Straži (tel. 84-602) do 8. aprila. ČRNOMELJ -Tukajšnja kmetijska svetovalna služba obvešča, da bo v soboto, 8. aprila, pri mehanični delavnici kmetijske zadruge Črnomelj testiranje škropilnic. Prijave sprejema kmetijska svetovalna služba, Kolodvorska 34, tel. 51-265. Kmetijski nasveti Ketoza postaja nevarnejša . Ketoza je ime bolezni, s katero se naši kmetje vse pogosteje srečujejo. J frizadene najboljše krave molznice, in ker je teh ob napredujoči || *ivinoreji vse več, je več tudi bolezni. K sreči je ketozo mogoče | Preprečiti pa tudi zdraviti, če poznamo njeno “naravo in če pravočasno Boleze n je mogoče fiziološko sorazmerno preprosto razložiti. Po po-, r°du se v telesu krave zelo povečajo potrebe po glukozi. Ce te m do-?olj, začne telo kot vir energije uporabljati maščobe, njihov vmesni razil Hojni proizvod pa so ketoni. Če jih telo ne more prebaviti, se začno | Jetra mastiti in kvariti, posledica tega pa je poslabšana kri in bolezen. Odločilen in najbolj kritičen je 5. do 6. dan po porodu, ko je ponavadi | skrajni čas za veterinarski poseg. I i«Rejec prepozna bolezen po naglem hujšanju živali, ki lahko znaša do P kg na teden. Obolela krava poležuje, oslabi, lahko pa dobi tudi hvčne napade. Ješčnost se zmanjša ali celo povsem preneha, poslabša fe prežveKovanje, pojavijo se prebavne motnje. Posledica vsega tega 1® občutno zmanjšana količina namolzenega mleka, ki poleg luga po-llosto zaudarja po acetonu; tovrsten vonj, ki pa ga ne zazga vsakdo, je plačilen tudi za izdihan zrak in kožo zbolele živali. Poudarit i pa je treba , J, da (lažja) oblika bolezni ni vedno tako prepoznavna in da je vec kot j viničnih še subkliničnih oblik. ....... . . Če je bolezen dovolj zgodaj odkrita, je mogoče žival ozdraviti v nekaj '«neh z dodajanjem glukoze ali snovi, s pomočjo katerih telo samo , ^redi ta pomemben vir energije. Tako pospeševalno vlogo imajo rudnine in vitamini, predvsem vitamin B1-, ki vsebuje kobalt. Za Preprečitev ketoze je nujno vsakodnevno gibanje Živah, ki zboljsuje fenost in prebavo, polaganje z ogljikovim, hidrati bogate krme (seno, Han krompir, melasa) in skrb za dobro kondicijo živali. «t primerna krma. Inž. M. L. Izbruh gnilobe Zaradi bolezni letos ne bo dovoljena paša čebel v ribniški občini RIBNICA, KOČEVJE - V čebelnjaku čebelarja v Hrovači pri Ribnici so ugotovili hudo gnilobo čebelje zalege. Strokovnjaki za čebelje bolezni so pregledali še čebele okoliških čebelarjev in le še pri enem ugotovili to bolezen. Na srečo so bolezen čebelarji hitro prijavili in je zato zelo verjetno, da bo bolezen sorazmerno hitro zatrta. Vendar letos še ne bo dovoljeno v ribniško občino, posebno v okolico Ribnice, dovažati čebel na pašo. V presledku nekaj mesecev bo potrebno opraviti še dva pregleda, če je bolezen zatrta. V zaključni fazi pa je odpravljanje te bolezni v kočevski občini. Vendar izvor bolezni ni isti, pravi veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič in dodaja, da se bolezen zelo pogosto širi z medom, kije okužen, kar pa ni nevarno za ljudi. Po uporabi okuženega medu namreč nekateri odvržejo lonček oz. kozarček, v katerem je bil med, in tako se čebele okužijo. zlasti pri dedovanju. Lastni dohodek je tudi po mnenju Hlebčeve zelo pomemben pri odločanju ali bo kdo ostal na kmetiji. Za novo šolsko leto pripravljajo nov program “Kmečka gospodinja.” Ravnateljica sevniške osnovne šole Sava Kladnika Anica Pipan, je opozorila, da še vedno opažajo negativno kadrovsko selekcijo za kmetijske programe, saj se za kmetijske šole oz. gospodinjsko šolo v Zagorju praviloma odločajo učenci s šibkejšim učnim uspehom. P. P. PREDAVAL BO DR. NEMANIČ VAVTA VAS - V osnovni šoli bo v četrtek, 7. aprila, ob 19. uri predaval dr. Julij Nemanič o napakah vina. Vabljeni! POBIRANJE VZORCEV VIN ČRNOMELJ, METLIKA - Društvo vinogradnikov Bele krajine obvešča vinogradnike, ki želijo oddati vino za razstavo belokranjskih vin, naj se pravočasno prijavijo. Rok za prijave poteče v četrtek, 7. aprila. Prijave zbirajo: Martin Kramarič za Metliko, Irena Plut - trgovina KZ za Semič, za Črnomelj pa Janko Banovec, tel. 51-851, Matija Absec (52-566), Polde Mušič (57-556), Jože Verderber (52-664) in Alojz Radovič (52-476). Embalažo za pobiranje vzorcev lahko dvignete v petek, 8. aprila, do 14. ure v metliški Vinski kleti. Vzorce bodo pobirali v nedeljo, 10. aprila, in ponedeljek, 11. aprila, oddali pa v metliški Vinski kleti v torek, 12. aprila. KRANJ SPET VABI KRANJ - Od 8. do 15. aprila bo v mestu ob Kokri tradicionalni 33. mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva. Vabljeni! • Spomladi še star kol upa, da bo ozelenel. (Slovenski pregovor) • V napadih na SKD prednjačita Slovenec in Slovenske brazde. (Oman) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Varstvo vinske trte v času napenjanja očes Pri višjih temperaturah tudi trta začenja napenjati očesa. To velja posebno za zgodnejše sorte ter na peskovitih in sončnih legah. Letošnje vreme je povzročilo, da so se ponekod že začele pojavljati razne gosenice. Po izkušnjah je najboljše zatiranje gosenic mehanično: v nočnih urah jih enostavno poberemo in uničimo. Izjemoma bi jih lahko poskusili zatirati z decisom, kar-athanom ali kakšnim drugim piretroidom. Škropimo, kadar je prag presežen, to je, ko je 2% -3% izjedenih očes. Opozarjamo tudi, da bodo očesa ob toplem vremenu hitro nabrekala, zato bi v vinogradih, kjer je pršica problem, kazalo uporabiti žveplene pripravke, kot so: pepelin ali močljivo žveplo v 1- do 2-odst. konc., žvepleno-apnena brozga v 20- do 25-odst. konc. Uporabimo jih lahko takrat, ko iz očesa gleda volna. Dober učinek žvepla je le ob višji temperaturi, ko je čez dan nad 16° Celzija. SMIU AN A TOMŠE, dipl. inž. agr. NA ZAČETKU RASTI SE NAM VEDNO KAŽEJO NOVE MOŽNOSTI Tokrat lahko ugotovite novo ime sodelavcev te rubrike. Od danes naprej vas bo o potrebah in možnostih zatiranja bolezni seznanjala moja sodelavka Smiljana Tomše, dipl. inž. agr., specialistka za varstvo rastlin. Vsi tisti, ki želite dobiti vsako bitko proti boleznim in škodljivcem (vendar pomembnejše je na koncu ostati neporažen) spremljajte njena navodila. Jaz bom v prihodnje svetoval, kaj naj storimo to kar zmoremo, če hočemo (korist v prihodnje) odkrivanje naravnih zakonitosti in za način dela in življenja usklajenega z naravo. Z našim delom moramo omogočiti rastlini, razvoj njenih lastnih obrambnih sposobnosti tako, da ji nudimo vsklajeno prehrano ter jo izkoriščamo samo do meje kot to trta zmore, brez posiljevanja z mineralnimi gnojili. Kaj lahko storimo sedaj na začetku rasti za boljši razvoj ne da bi v naravo nepotrebno vnašali strupe? Poleg tega, da opustimo dodajanje mineralnih gnojil in poskrbimo za razvoj ruše z zadostnim deležem metuljnic, moramo zlasti sedaj v prehodnem obdobju trsu dodajati tisto kar smo dolgo časa zanemarjali. Najpogosteje je to apno (Ca, kalcij) in male količine vendar zelo pomembnih mikroelementov. Pravi čas za uporabo žvepleno apnene brozge je, ko se (velja samo za enako lego in sorto) prvi lističi začnejo odpirati. Uporabimo 10% brozgo (101 brozge na 901 vode). Škropimo ročno tako da natančno omočimo vsaki brst. Pomembno je, da vzememo fino šobo. O škropljenju z bordojsko brozgo in pomembnih podrobnostih pri sajenju pa prihodnjič. JOŽE MALJEV1Č, dipl. inž. agr. Videli tudi trietažne AZ panje Obisk sevniških čebelarjev pri Francu Vidervolu v Lipovcu - Z ribniškimi čebelarji bodo podpisali listino o prijateljstvu in strokovnem sodelovanju RIBNICA - Ribniški in posavski čebelarji že nekaj let prijateljsko sodelujejo, 24. aprila pa bodo v Sevnici podpisali predstavniki ribniških in sevniških čebelarjev listino o medsebojnem prijateljstvu in sodelovanju. pa je, žal, letos zbolel in krožek zdaj ne dela. p Sevniški čebelarji so bili gostje ribniških ob lanskem ribniškem sejmu suhe robe in lončarstva. Takrat so si ogledali najprej čebelarsko razstavo v Ribnici, nato pa še čebelnjak Franca Vidervola iz Lipovca. Vider-vol je eden redkih čebelarjev, ki uporablja trietažne AŽ panje (plodišče in dve medišči), medtem ko med slovenskimi čebelarji prevladujejo dvonadstropni panji. Ob tej priložnosti so gostje zvedeli, da Vidervolovi živahni čebelji družini uspe od začetka paše (okoli 15. maja) pa do konca cvetenja lipe (okoli 15. julija) prinesti v panj tudi po 60 in več kg medu, medtem ko je v dvoetažnih panjih povprečni donos okoli 30 kg. Na srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije, ki bo v Sevnici ob 60-letnici tamkajšnjega čebelarskega društva, pa se pripravljajo tudi mladi čebelarji iz Ribnice. Pri os- novni šoli delujeta kar dva čebelarska krožka, kiju vodi mentor, izkušeni čebelar Bogo Abrahamsberg. Krožka obiskuje 15 učencev iz višjih razredov. Letos bodo ribniški mladi čebelarji dobili še svoj čebeljnjak, ki bo stal blizu šole. Lani so dobili čebeljnjak pri šoli v Loškem potoku. To je bila predvsem zasluga mentorja tamkajšnjega krožka Alojza Žagarja, ki BOLEZEN OVAC ZATRTA KOČEVJE - Pred kratkim smo poročali o kužni bolezni ovac v Knežji Lipi. Pri veterinarskem inšpektorju smo zvedeli, daje bolezen že zatrta in da so pregledi preostalih ovac pokazali, da niso okužene. Vir okužbe je bila slaba silaža. HELENA MRZLIKAR NA PTUJU SPET DOBROTE SLOVENSKIH KMETU PTUJ - V času od 8. do 11. aprila bo v minoritskem samostanu na Ptuju 5. razstava z naslovom Dobrote slovenskih kmetij. Za sodelovanje se je tokrat prijavilo kar 473 udeležencev, ki bodo pripravili 375 krušnih in pekovskih izdelkov, 106 mesnih izdelkov in 88 izdelkov iz mleka. Na sporedu bo še več drugih prireditev, izdali pa bodo tudi katalog razstave. Vse informacije daje Sekretariat za kmetijstvo ptujske občine, Ptuj, Mestni trg 1, (tel. 771-131 int. 3.31). NAJSLABŠI LETNIK? Po besedah Jožeta Peternela, ki je v imenu ocenjevalne komisije na sobotnem zbom Društva vinogradnikov Sevnica- Boštanj ocenil letnik 1993, je bilo do letos 22 ocenjevanj vin, letošnje pa je, žal, postreglo tudi z zelo slabo kletaijenimi in nedonegovanimi vini. Peternel je poudaril, da pri bolezni, kot je plesen, največ zaležejo krtača, voda in dobra volja. Opazili so tudi “bek-sel" in oksidirana vina, ker jih vinogradniki niso dovolj žveplali. Nadpovprečna stopnja sladkorja je marsikoga prevarala. Med 35 vzorci belega namiznega vina je zmagalo vino Jožeta Imperla z Razborja (16,49 točke), pri sortnih belih je najvišjo oceno (16,70) dobil chardonnav Ivana Mastnaka z Orehovega, med 38 vzorci rdečega pa sta si 1. mesto delila Rudi Ameršek (Žarkov dol) in Lojze Zalašček (Boštanj). Na posnetku: Peternel in predsednik Društva vinogradnikov Rado Umek podeljujeta diplomo za 13. mesto pri belih vinih Boštanjčanu Branetu Žiberni. (Foto. P. Perc) gospodinjski kotiček Vsestransko dragocen med Medje nekoč veljal zn hrano bogov, za božansko mano proti vsem tegobam. Njegove sestavine še danes niso povsem razkrite, vemo pa, da vsebuje vse snovi, ki med označujejo kot popolno živilo. Telesu daje energijo in pospešuje telesne funkcije. Je polnovredno živilo, dokler je svež, ko vsebuje še vse značilnosti rastlin, s katerih je nabran. Takšen je tudi najbolj zdravilen. Nekateri medokusci zatrjujejo, da se človek medu ne preobje, kot se ne naveliča dobrega vina. Z njim lahko pričnemo že zjutraj za zajtrk na rezinah črnega kruha, toasta, s keksi ob čaju ali beli kavi. Med daje moč za pričetek delovnega dne. Ko nas daje pomladna utrujenost ali prehlad, je najboljši kostanjev ali evkaliptov med. Razkuževalno moč ima limonin med, ki ga je potrebno raztopiti v hladni vodi. Prebavo pa uredi timijanov in rožmarinov med. Ker je znano, da je veliko laže preprečiti debelost kot pa hujšati, je priporočljivo pred obrokom pojesti žličko meda, ki daje občutek sitosti. Star recept za ozdravitev prehlada je, da žlico meda raztopimo v pol kozarca vode, dodamo limonin ali pomarančni sok in dolijemo belega vina. Vse skupaj dobro premešamo in segrejemo ter počasi srebamo. Med se uporablja tudi v kozmetiki kot hranilna obloga obraza, da se ohrani čista in mehka koža. Najpreprosteje je, da segret med nanesemo na očiščen obraz in ga čez četrt ure zmijemo z mlačno vodo. Med ohranja tudi močne in bleščeče lase. Mešanico meda, olivnega olja in limoninega soka nanesemo z glavnikom na lasišče in čez pol ure speremo lase z rastlinskim šamponom. Med je nepogrešljiv tudi pri pripravi raznih peciv in nadevov ter premazov. Najpogosteje se dodaja orehovemu nadevu pri pripravi orehove praznične potice. Trdni temelji DEŽURNE TRGOVINE Z občnega zbora Zveze prijateljev mladine v Novem mestu - Bogat program NOVO MESTO - Občinska Zveza prijateljev mladine je lani uresničila vse svoje naloge, njeni aktivisti in sodelavci so naredili celo mnogo več, kot so si zadali v programu. Tako je bilo povedano na občnem zboru te organizacije minuli četrtek v sejni dvorani Ljubljanske banke. V letih, ko so mnoge zveze prijateljev mladine po slovenskih občinah prenehale z delovanjem predvsem zaradi pomanjkanja denarja, je novomeška Zveza postavila trdne temelje in postala zgled sorodnim organizacijam po republiki. Poleg celoletnih akcij, kot so telefon za otroke in starše, zaščita otrokovih pravic in izobraževanj staršev so člani te organizacije največ skrbeli za izpolnitev prostega časa mladih. Pripravili so bogat razvedrilni program v času zimskih počitnic, otroško maškarado, nagradili vse učence, ki so bili vseh osem let zvesti knjigi v okviru Bralne značke, izvedli občinsko tekmovanje za Veselo šolo, v Novem mestu je bilo v mesecu juniju 150 mladih zgodovinarjev in geologov iz vseh slovenskih mest. V poletnih mesecih so pripravili veselo počitnikovanje v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah, v mesecu septembru so zbrali več kot 4000 podpisov za univerzalni otroški dodatek in pripomogli, da so v parlementu ta amandma tudi sprejeli. Posebej bogat program so člani organizaicje pripravili v tednu otroka. Okrogle mize, “otroške veselice” ipd. po krajevnih skupnostih je obiskalo več kot 5.000 otrok; za zaključek so 150 otrok iz vseh koncev občine odpeljali na ogled ljubljanskega živalskega vrta. Največje delo pa že nekaj let to organizacijo čaka s prireditvami za Veseli december. Tudi novo vodstvo s predsednikom Janezom Pavlinom in tajnikom Matevžem Frankom obljublja, da bo v letošnjem letu naredilo še več. Z. N. V soboto, 2. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil; • Novo mesto: od 7, do 19. ure: Dom, Bršljin od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Merca-tor-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 3. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-Slandard, Pogača, Glavni trg 22 od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7 do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni' diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela MOS / JE ZAPRT - Pred dnevi so sc na zaprtem mostu v Mršeči vasi sešli domačini, predstavnik novomeškega izvršnega sveta Jože Derganc in Jože Bregar, tajnik KS Šentjernej. Domačini so zahtevali popravilo mostu v čim krajšem času. Po Dergančevih napovedih bo most popravljen približno sredi letošnjega maja. Dotlej ne bodo preklicali uradne inšpekcijske zapore omenjenega, kot vse kaže, težko pogrešljivega objekta na reki Krki v Mršeči vasi. Na fotografiji: pogovor domačinov s predstavnikoma občine in KS Šentjernej. (Foto: L. M.) ril ril Kdo bo čistil brežine Krke? Sredi spomladanskega čiščenja in akcije Urejajmo okolje - Odpeljali še enkrat toliko kosovnih odpadkov kot v lanski akciji - Opozorili na vrsto problemov NOVO MESTO - V okviru spomladanske akcije Urejajmo okolje, ki poteka v celi novomeški občini,Je Komunala prejšnji teden odvažala kosovne odpadke iz gospodinjstev. Že ta odvoz, ki pa še ni končan, je presegel vsa pričakovanja. Medtem ko so v lanski spomladanski akciji odpeljali 70 ton kosovnih odpadkov, sojih samo v prejšnjem tednu v 120 vožnjah kar 150 ton oz. več kot 750 kubikov. Med temi odpadki pa niso bili samo gospodinjski, ampak tudi večji kosi, kot so avtomobilske školjke, peči za centralno kurjavo in podobno. Kar je takega, so odpeljali na Dinos. Še posebej velik odziv za odvoz kosovnih odpadkov je bil v KS Šmaijeta in Škocjan. Ta del akcije bo zaključen ta teden. Komunala v okviru spomladanske akcije čisti tudi javne površine, očistili so že večino novomeških ulic, medtem ko vpadnice še čakajo na spomladansko čiščenje. Taka čiščenja pa opravlja tudi novomeško Cestno podjetje, trenutno čistijo cesti Novo mesto - Straža ter Straža - Dol. Toplice - Podturn, tretja skupina pa dela na mestnih ulicah; poleg teh treh skupin novomeškega podjetja delata še dve “republiški” skupini, ki sedaj čistita tiste ceste, po katerih odvažajo zemljo z gradbišča policijske postaje v Bučni vasi. Pripravljajo se še na čiščenje okolice cest, kar naj bi opravili 7. in 14. aprila, če pa bo takrat slabo vreme, teden kasneje. Delalo bo po 5 skupin, v katerih bodo sodelovali Za turizem veliko truda dijaki novomeškega srednješolskega centra. Na sestanku projektne skupine, ki vodi in usmerja spomladansko akcijo, so opozorili na vrsto problemov. Tako na primer na neurejene brežine Krke v njenem teku skozi mesto, čeprav je Krkin vodostaj že lep čas nizek in so tako razmere za čiščenje in urejanje zelo primerne, pa na problem zbiranja odpadkov. To velja zlasti za kartonsko embalažo iz številnih trgovin in trgovinic v starem mestnem jedru. V prvi vrsti je treba v mestu urediti dovolj primernih prostorov za večje smetarske posode, sčasoma pa organizirati ločeno zbiranje papirja. Do takrat pa Komunala pa pir iz mesta odvažala ob četrtkih, in to naj upoštevajo tudi trgovci, ki naj za ta dan pripravijo kartonsko embalažo za odvoz. A. B. Dosežki in načrti Turističnega društva Žužemberk-Dvor - Prireditve tudi v gradu in na Krki ŽUŽEMBERK - Lani so v Žužemberku ustanovili Turistično društvo Žužemberk-Dvor, ki bo skrbelo za razvoj turizma v Suhi krajini in s tem tudi za turistično promocijo Suhe krajine v Sloveniji. Ze obnova vodnjaka v letu 1992 je pokazala, da so zaveli na tem območju novi vetrovi. Vodnjak, ki sedaj obnovljen krasi žužemberški trg, so obnovili s prostovoljnim delom občanov in s prispevki krajanov in obrtnikov. Naslednja uspela akcija - potekala je pod vodstvom Martina Grčarja in Vlada Kostevca - je bila izdaja kataloga Žužemberk-Dvor 1399-1993. Katalog je izšel kar v 4.000 izvodih in je prva publikacija v turistični ponudbi v Suhi krajini. Velja omeniti, daje nekaj posameznikov opravilo veliko delo brez honorarjev in dotacij. Na zboru društva, ki bo jutri, bodo obravnavali obširen načrt. Glavne naloge društva bodo izdaja razglednic s kulturno-zgodovinskimi motivi in motivi naravnih znamenitosti v KS Žužemberk, priprava akcije za najlepše urejeno hišo in najlepše urejen balkon, ureditev pešpoti ter namestitev smerokazov, plakatov in klopi v vaških središčih. V sodelovanju z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine bi radi čimprej odprli grad za kulturne prireditve, izdali zloženko Žužemberk-Dvor in turistični informator Zobotrebec. V programu imajo tudi prireditev za otroke z gostoma Andrejem Šifretjem in Božom Kosom. Prireditev bi popestrili tudi z vožnjo po Krki, ki bi jo organiziral Kajak-kanu klub Žužemberk, s katerim turistično društvo tesno sodeluje. Med glavne naloge glede razvoja turizma spada pridobitev novih prenočitvenih zmogljivosti. Prav tako pomembno delo je vzgoja turističnega podmladka, za PLEMBERK SE BREZ VODOVODA PLEMBERK - Plemberk je vse do danes ostal brez urejenega vodovoda. To so poudarili domačini pred časom na zboru občanov v Stopičah, t.j. v središču KS Stopiče, v katero spada tudi Plemberk. Novomeška Komuna- la, ki smo jo pozneje seznanili s pripombo o pomanjkljivem vodovodu, je pojasnila, da že več let obstaja tehnična rešitev za plemberški vodovod. Napeljava vode na Plcm-berk je v pristojnosti KS Stopiče, slednja pa, po vsem sodeč, nima dovolj denarja za tako veliko naložbo. • Zbor turističnega društva Žužemberk-Dvor bo jutri ob 19. uri v sejni sobi KS Žužemberk. OB MATERINSKEM DNEVU DVOR - V soboto, 26. marca, zvečer je bila v dvorani dobro obiskana zabavna prireditev v počastitev materinskega dneva. Prireditev so pripravili fantje iz vasi Podgozd, ki imajo že nekaj časa narodnozabavni ansambel. Ansambel se je v svojem katerega skrbi učitelj Vlado Kostevc, ki je tudi predsednik in gonilna sila društva. S. M. PREDAVANJE O ŽIVLJENJU PO ŽIVLJENJU NOVO MESTO - Center za duhovno kulturo iz Ljubljane bo v sredo, 6. aprila, ob 18. uri v Zavarovalnici Tilia priredil predavanje z naslovom “Življenje po življenju”. Je smrt res konec življenja, kaj se s človekom dogaja po smrti, ali res živi le enkrat, kaj vedo o tem povedati ljudje, ki so imeli obsmrtno izkušnjo? Vse to imeli obsmrtno izkušnjo? Vse to so vprašanja, na katera bo skušal odgovorili predavatelj. Vabljeni! prvem javnem nastopu uspešno pred-lil prihod na stavil in je tako naznanil prihod na kulturno in glasbeno sceno v Suhi krajini. Imena ansambel še nima, vendar ga bo zanesljivo imel ob naslednjem javnem nastopu. IZLET NA KUM NOVO MESTO - Novomeško planinsko društvo vabi v soboto, 9. aprila, na izlet na Kum (1220 m). Odhod avtobusa z avtobusne postaje bo ob 6. uri, cena izleta pa znaša 700 tolarjev. Prijavite se lahko na tel. 23-862 ali 21- 446 do 5. aprila. Izlet bosta vodila Rozi in Rudi Skobe. v Ze po šestih letih seje udrlo Inšpekcija zaprla most čez Krko na lokalni cesti Šentjernej-Mršeča vas-Zameško -Zgnite deske popustile pod prikolico - Kako zaustaviti pretežke tovornjake? DARILO OREHOVIŠKLMU “ŽUPANU" - Krajevna skupnost Orehovica je nadvse svečano proslavila verjetno svoj zadnji krajevni praznik, saj si z uvedbo lokalne samouprave obetajo svojo občino. Krajanom sta na proslavi zapela mešani pevski zbor Ajda in ženski pevski zbor Lastavice, zaigral pa ansambel Rubin. Zaslužnim društvom in posameznikom so podelili plakete in priznanja, posebno darilo, velikansko pipo, pa je Mokrepoljsko dntštvo mučenikov predalo, kot so sami povedali, bodočemu orelioviškemu županu Francu Hudoklinu, ki je med najpomembnejše naloge krajanov v letošnjem letu uvrstil organizacijo zadnje etape kolesarske dirke Po Sloveniji, ki naj bi bila z zaključkom na Tolstem vrhu svojevrsten in neponovljiv medijski dogodek. (Foto L V.) 11 MRŠEČA VAS - “Zemljo imamo tako blizu, da se lahko pogovarjamo iz hiše na njivo. Samo Krka je vmes. Zdaj je most čez Krko zaprt in na njivo moramo iti naokrog 20 kilometrov.” Tako so pred dnevi povedali domačini v Mršeči vasi in rgihove besede verjetno nujlepše povedo, v kakšni stiski so se v času zdajšnjih kmetijskih opravil znašli po zapori mostu čez Krko v Mršeči vasi. Gre za most na lokalni cesti Šentjernej-Mršeča vas-Zameško, ki gaje zaprla novomeška inšpekcija za javne ceste, in sicer z odločbo, izdano 18. marca letos. O vzrokih za zaporo je inšpektor zapisal naslednje: “Most, ki je bil temeljito obnovljen pred 6. leti, je v zelo slabem stanju. Na vozišču na podni leseni konstrukciji obstaja podolžna udrtina, ker je uničena obrabna plast (podolžne deske) kot tudi nosilna plast (pravokotno na smer vožnje). Vozišče se je udrlo traktorski prikolici, naloženi s peskom, ki po vsej verjetnosti ni presegla skupne dovoljene teže 6 ton.” Inšpekcijsko poročilo tudi navaja, da so na mostu deske zvite, žeblji, s katerimi so pri- trjene, marsikje ne držijo, ker so nosilne deske iz iglavcev preperele. Ker ob takem stanju ni možno zagotoviti varnega prometa po mostu, je le-tega inšpektor zaprl, kot rečeno. Po inšpekcijskem ukrepu so poleg znaka, ki prepoveduje promet, na obeh bregovih reke postavili tudi deske, ki preprečuje vožnjo na most. Domačini, ki bi radi šli delat na njive, oddaljene dober lučaj, so jezni zaradi zapore mostu. Hkrati vprašujejo, kako je mogoče, daje del mostu dobesedno zgnil komaj 6 let po tistem, ko je bil deležen zadnjega popravila. Pri tem zatrjujejo, da sega predzadnja temeljita obnova mostu v leto 1975. Takrat so veliko sodelovali tudi domačini, ki so priskrbeli les. Ta obnovitvena dela, kijih domačini štejejo za nekako svojo akcijo, so zalegla za 13 let. Ljudje, ki uporabljajo omenjeni most, bi prisegli, da se je most tokrat udrl zato, ker so delavci ob zadnjem popravilu pred 6 leti v most vgradili povsem neustrezen les, in sicer bor. Domačini tudi pravijo, da bi most kljub nekakovostnemu materialu, iz katerega je, še danes služil svojemu namenu, če bi ga uporabljali samo domačini za vožnjo s kolesi, kmetijskimi stroji in podobnimi razmeroma lažjimi vozili. Toda po mostu vozijo tudi težki tovornjaki, celo kamioni s posebnimi prikolicami za prevoz težkih gradbenih strojev, kar je po mnenju krajanov nedopustno početje, zoper katero bi ustrezni organi sicer lahko kaj ukrenili. M. LUZAR OPLOVI DNEVI ODPRTIH VRAT - Od prejšnjega /Ktka pa do jutri potekajo v novoodprlem avtosalonu Adriatik na Kristanovi 45 (poteg vrtnarije) dnevi odprtih vrat za vozila iz programa Opel. Corse, Vedre, Astre, Ca libre, Omege in Frontere, z zagotovljenim servisom in homologacijo je možno kupiti tudi na kredit ali leasing. Podjetje Kritno, d.o.o., je pred časom v Novem mestu že prodajalo Oplova vozila, zdaj pa je prodajo zaupalo podjetju Adriatik, ki poleg omenjenih vozil prodaja tudi druga vozila. Kot je dejal direktor Vlado Frey, so od tega tedna na voljo tudi avtomobili Kia korejskega proizvajalca, ki je na ženevskem sejmu odlično promoviral avtomobile srednjega razreda po sprejemljivih cenah. Korejci so lani prodali že 650 tisoč avtomobilov, zanimanje za njihovo sephio je tudi pri naših kupcih. Testno vozilo, ki bo na razpolago tudi pri Adriatiku, bodo lahko preizkusili tudi Dolenjci. (Foto: Majda Luzar) GNEČA - Potem ko se v Kandif ustavi ob rol osmih zjutraj avtobus, k pripelje iz Šentjemejske strani, se ljudje iz njega usujejo na cesto in gredo pc “starem” mostu v mesto. Vsi ali vsa skoraj vsi ti gredo po desneit pločniku, tako da pride včasih m pločniku in zraven na cesti do prej rivanja, ker gredo drugi ljudje po is tem pločniku v nasprotno smer. Vse 1 bilo lažje, če bi “ljudstvo iz avtobusa’ šlo po mostu po levem pločniku. Takt cestno pravilo je na tem mostu svoje čase že veljalo. Če ga “ljudje iz avtobusa” ne spoštujejo, jim drugi ne smejo zameriti, niti meščani ne. Ns podeželju, kjer večinoma stanujejt ljudje iz avtobusa”, je še zmeraj zeli’ malo sicer prepotrebnih pločnikov zato ni čudno, če se kmečki človek ni pločniku sploh ne znajde. NDH - Ker Slovenija misli naredil; nove občine, je oblast že dala sklical’ ljudstvo v zadružne domove, šole ii druge prostore, kjer mu pojasnjujejo kaj ga čaka. Ljudstvo je nad novost® navdušeno ali pa tudi ne. Vsekakor f zadevo vzelo zares, in zato pist plakate in v mislih že postavlja plotove med novimi občinami. Tako je ti razdelilo tudi ozemlje Suhe krajine Najbolj zgovorni in dobrovoljčki zagotavljajo, da v Suhi krajini domačin ustanavljajo NDII. Da ne bo pomote Neodvisno državo Hinje. NISO POZABILI - Ko so se > , Šmarjeti menili na zboru občanov f novi občini Šmarjeta, je nekatere lju di skrbelo, kateri kraji bodo spadali' šmarješko občino. Jože Pečnik j< pomirjevalno predlagal tako: ko sl I odločamo, ali se bo ta ali ona va-‘ pridružila občini Šmarjeta, ne glejmC I na to, če je bil kateri fant kdaj tepen' Šmaijeti in če je kateri punco izgubil To pozabimo. Kot kaže, tega nisc pozabili Belocerkovčani, saj so n) zboru v Beli Cerkvi prisegali, da živ ne gredo pod Šmarjeto. Ena gospa je rekla, da že ve, katt bi v Dolenjskih Toplicah naredili k1 n tako želeni hokejski dvorani. Led i delali iz odpadne tople vode. /•]» JV im V času od 14. do 23. marca so* novomeški porodnišnici rodile: Alei ka Černič iz Metlike - Aleša, Ank Drenik iz Malenške vasi - Anjo, Mč rija Plut iz Gribelj - Karla in Jakob*; Katica Požeg-Vancaš iz Metlike; Rudija, Mira Vlašič iz Metlike Žana, Darja Žarn iz Gržeče vasi Urško, Mihaela Žnidaršič iz Ostrog-- Kevina, Brigita Krnc iz Dol. Mah* rovca - Jaka, Alenka Popovič z DO lenjega Vrha - Mašo, Samira AbraO iz Rožnega pri Brestanici - Matiji Stanislava Turk iz Žvirč - Katjo, Mik] tina Krnc iz Kostanjevice pri Litiji] Mateja, Zdenka Lunar s Blatnika! Nastjo, Marija Lamovšek iz Mokronoga - Vesno, Klavdija Kovačec ij Straže - Valentino, Katarina Čoln*1 z I^šnice - Janeza, Jožica Klemeni iz Črmošnjic - Tadejo, Karmen J* nežič iz Hrastulj - Luka, Tatjana No vak iz Straže - Aljaža, Marija Lah 1 Križ - Urbana in Ivica Bartolj iz Kak1 nja - Ireno. IZ NOVEGA MESTA: Danic’ Džuričič, Kolarjeva cesta 7 - Dejan* Polona Smuk, Regrča vas 20 - D* vorja in Sonja Parancin, Zagrebšk1 cesta 11 - Luka. , Čestitam*' OREHOVICA REVNA OREHOVICA - Potem ko je Orehovici na zboru občanov prevl* dalo mnenje, daje potrebno iistaOk viti občino Orehovica, je v urednišN Dolenjskega lista prispelo sporoči^ da prav vsi Orehovičani niso za obči]*1 Orehovica. Poudarek tega sporoči' je, da bi bila taka lokalna osamosv* jitev nekoristna, češ da je Orehovi prerevna. ZMAGI HRASTA NOVO MESTO - Igralci spuasU1 novomeškega Hrasta so v soboto p,e. ....--------............. S? magali Velenje s 3:2 in Vojnik s J;: Manj uspešna je bila ženska ekipa, W z Velenjem izgubila z 2:1 in z Vojniku* 3:0 STAROTRŽANI PRVAK1 i OTOČEC-V soboto in nedeljo je nj Otočcu potekalo tretje ekipno državn1 prvenstvo v šahu za deklice. Na prve|1 stvu je nastopilo deset ekip, po prič* kovanju pa je naslov prvaka osvoji -osnovna šola Stari trg ob Kolpi, ki jc z drugouvrščeno Gorišnico igrala n* odločeno. Poleg Starega trga ob KNP so odlično zaigrale deklice iz Mirn Peči. ndij is, k Ijud-opi vsa ne* n n: p reli is set lisa' akt voj! ivto-ime' Ni 'jej' zeli. ko» k ni edit icat le ir jejo stiu 3 tovt e i< ine agn čin ote >e' iv c' liu ali' kj< .) si va' j mi sn* ibil lise i ni živ KREGANJE - Ponedeljkovo zasedanje črnomaljske občinske skupščine je bilo med drugim dokaz, da se bodo občani očitno prej do konca sprli, preden se bodo rodile nove občine. Ne le da so se v sedanji občini težko odločili, kam bo kdo spadal po novem, celo v nekaterih vaseh, na primer v Gribljah, niso bili povsem enotni. Eni bi želeli k Črnomlju, drugi h Gradcu. Delegati so nekaj časa poslušali besedni ping-pong dveh Gribeljčanov, ki sta zagovarjala vsak eno občino, na koncu pa sojim le svetovali, naj se raje zmenijo kar doma. INFORMIRANOST- V razpravi o lokalni samoupravi je padlo precej kritik na slabo informiranost občanov. Tisti, ki so bili dolžni skrbeti za obveščanje, so bili prepričani, daje bil lahko informiran vsak, ki je to želel. Kakšna je bila želja po obveščenosti, dokazuje odziv na zborih občanov. V vseh treh mestnih KS, KS Talčji vrh in Dobliče-Kanižarica je bilo prisotnih manj kot dva odst. volilcev. V vsej črnomaljski občini je o referendumskem območju odločalo 4,3 odst. volilcev. Razlagi za majhno udeležbo sta le dve: ali so bili občani tako dobro obveščeni o lokalni samoupravi, da novih informacij niso potrebovali, ali pa so postali apatični in jim je za vse skupaj malo mar. Najbrž bo držalo slednje. DEPONIJA - Na koncu omenjenega zasedanja je predsednik občinske vlade delegate obvestil, da so Vranovičani sporočili pripravljenost za odprtje odlagališča odpadkov. “Bomo videli, kako bo naprej in kaj ta njihova odločitev sploh pomeni,” je še pristavil izvršnik. Eden od delegatov je hitro pristavil: “Pomeni, daje blizu (Sprehod po Metliki) METLIŠKI likovni umetnik Mladen Vukšinič-Mado je pred kratkim odprl galerijo za okvirjanje slik, fotografij, diplom in gobelinov. V Benetkah študirajoči metliški posebnež si je verjetno mislil: “Če narod že ne kupuje mojih genialnosti, naj ima tuje vsaj v lepih okvirjih.” V METLIKI GOVORIJO, daje pravi gheto le nekaj deset metrov stran od diska Gheto, kjer nastopajo ob koncu tedna hrvaški in slovenski estradniki. Ljudstvo je prišlo do te ugotovitve zato, ker je okrog Kočevarjeve diskoteke vse urejeno: parkirni prostor, nasadi, stopnice in podo-ono. Celo pločniki. Streljaj stran pa v Kidričevem naselju ljudje, ki imajo ob najmanjši plohi krepko zasvinjane čevlje. Se pravi, da za ta konec Metlike ne skrbi nihče. . METLIŠKA LJUDSKA KNJIŽNICA JE SREDIŠČE občinskega kulturnega dogajanja. Zaposleni ženi ne izposojata samo knjig, ampak skr-"ita tudi za literarne večere, gledališka gostovanja, likovne razstave in podobno. V Ljubljani sta bili menda na nekem sestanku dani kot pri-nier, ki mu ga ni para v Sloveniji. [_ Trebanjske iveri ) KIJUKEC - Ni vmed ustvarjalna kriza niti kakšni pritiski sove ah katerekoli obveščevalne službe, s katerimi naši vrli politiki te dni “osrečujejo” ljudstvo. Znamenitega Kljukca v režiji mokronoškega kulturnika Staneta Pečka pa kljub temu letos zagotovo ne bo na odru niti v radijskem etru. Razlogi so povsem Prozaični, a še ne zreli za objavo, zatrjujejo organizatorji te običajno prijetne razvedrilne prireditve. Sledi Poluradno sjxiročilo, a zagotovo ne L aprila. PREŠA - Stojnico na mednarodnem sejmu Alpe Adria - Svoboda Kihanja so Trebanjei okusno opremili. celo s prešo iz leta 1829. Privlekli ?° jo iz Brcarjeve vinoteke. Dobro so jo založili z novimo prospekti - zloženkami s celostno podobo že znanega prospekta v objemu Temenice 'n Mirne o občini Trebnje, ki je hkrati •udi izdajatelj in založnik prospekta Pgradu Mirna ter o celostnem razvoju podeželja in vasi. Gre za Knežjo vas z Malo vasjo ter za Čatež z Zapla-Zoni, Dolenjo in Gorenjo vasjo. V •em sklopu je predstavljena tudi ena Slavnih turističnih prireditev v občini ' Baragov dan. TD Mokronog je Omogočilo izdajo zloženke o Mokronogu, kraju tisočletne zgodovine in lepoti brez primere na Žalostni gori. Skoda, ker TD Šentrupert izstopa iz celostne podobe cikla zloženk in deluje ljubiteljsko. MRLIŠKA VEŽICA PRED VODOVODOM? - Medtem ko vaščani Medvedjeka nimajo druge vode kot kapnico in morajo pogosto s cisterna-hii voziti zase in za živino to dragoceno tekočino na domačije, vode pa Primanjkuje Žubini in še komu, so nekateri krajevni veljaki v krajevni skupnosti in morebitni občini Veliki čuber, trdno odločeni, da prej zgradijo mrliško vežico kot pa vodohran 'n vodovod. Bodo bolj trmasti in močni voditelji ali ljudje? V Sest območij Vinica, Dragatuš, Črnomelj, Semič, Gradac in Metlika nove občine ČRNOMELJ, METLIKA -V črnomaljski občini je bilo 18 zborov. občanov za določitev referendumskih območij za nove občine. Na Sinjem Vrhu, Vranovičih in v Gribljah so konec preteklega tedna zbore ponovili. Na Vranovičih so se tako kot prvič odločili za gradaško občino. Na Sinjem Vrhu in v sedmih okoliških vaseh so potem, ko so prvič želeli v črnomaljsko referendumsko območje, tokrat glasovali za viniško. V Gribljah so prav tako prvič glasovali za gradaško referendumsko območje, drugič pa za črnomaljsko. Toda kljub temu se, kot se je pokazalo na ponedeljkovem zasedanju skupščine, nekateri Gribeljci še vedno zavzemajo za gradaško referendumsko območje. Res, da je bil 27. marec zadnji rok, do katerega naj bi se odločalo o referendumskih območjih, toda enega od Gribeljcev je zanimalo, ali lahko še zbira podpise za gradaško referendumsko območje. To je še mogoče in podpise kot pritožbo lahko pošljejo na državni zbor, ki bo dokončno odločil. Res pa je, da Gradac in Griblje teritorialno nista povezana, zakon pa ne dopušča enklav. V podzemeljski krajevni skupnosti, ki loči gradaško in gribeljsko, so se namreč na ponovnem zboru občanov odločili za metliško referendumsko območje. Zanj je od 177 volilcev, kar je z 28 odst. ena najboljših udeležb na vseh belokranjskih zborih občanov, je za Metliko glasovalo 171 volilcev, dva sta bila proti, štiri lističi so bili neveljavni. Podzemeljčani so se z veliko večino odločili za metliško občino že na prvem zboru, ker pa so jrotem zbra-li podpise za priključitev h gradaškemu referendumskemu območju, so morali zbor ponavljati. Kot je zatrdil predstavnik Gradca, pa bodo šli GraČani s svojo občino do konca, četudi brez Podzemlja in Gribelj. M. BEZEK-JAKŠE Peter Špehar z bronasto medaljo v Spehaijubron ČRNOMELJ - V začetku marca je bila v Sloveniji ustanovljena specialna olimpiada, namenjena vsem duševno prizadetim od vstopa v šolo naprej. V različnih športnih disciplinah se bodo pomerili pod geslom “Pridružite se svetu zmagovalcev”, kar pomeni, naj postane vsak zmagovalec nad samim seboj. S tem se potrjujejo, njihovo življenje pa dobiva svoj smisel in se bogati. Kmalu po ustanovitvi je bil v okviru specialne olimpiade v Mariboru prvi plavalni miting, ki se ga je udeležil tudi Peter Špehar, varovanec varstveno-delovnega centra iz Črnomlja. Peter je že večkrat sodeloval na športnih tekmovanjih in dosegel vidne rezultate, tokrat pa se je odrezal z bronasto medaljo v svoji kategoriji. Kot je povedala vodja varstveno-delovnega centra Nada Barič, so na ta uspeh vsi ponosni, zavedajo pa se, da se njihovi varovanci ne bi mogli udeleževati tovrstnih tekmovanj, če ne bi bilo razumevajočih sponzorjev. Tokrat se je izkazal Dušan Grahek, lastnik podjetja Woodline iz Črnomlja. “Vsem smo hvaležni, saj bomo njihovo pomoč še potrebovali, kajti v prihodnje nameravamo sodelovati na specialni olimpiadi tudi z drugimi varovanci,” je dejala Baričeva. M.B.-J. Konec z zadregami pred turisti Te dni v Zavodu za izobraževanje in kulturo zaključujejo tečaj za turistične vodiče po Beli krajini - Teoretično, praktično in terensko delo - Pohvale tečajnikov ČRNOMEU - Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) je konec januarja pričel s tečajem za turistične vodiče po Beli knyini, ki se izteka prav te dni. Zanj so se odločili zato, ker je zanimanje turistov za Belo krajino vse večje, tistih, Id bi jim jo predstavilo, pa tako rekoč ni bilo. Da se tega ne zavedajo samo v Ziku, temveč tudi Belokranjci, je pokazal velik odziv tečajnikov. Tečaja se jih je namreč udeležilo kar 18. In kaj menijo o tovrstnem izobraževanju? IRENA BOHTE, vodja kulturnega programa v Ziku: “To je prva oblika turističnega izobraževanja pri nas, ne pa tudi zadnja. Tokrat smo slušatelje seznanili s praktičnimi in posebnimi turističnimi znanji ter z zgodovino, arheologijo, etnologijo, umetnostno zgodovino, geografijo, kulinariko, vinsko kulturo in naravno dediščino Bele krajine. Vsi predavatelji so bili strokovnjaki, zato sem prepričana, da bodo tečajniki s svojim znanjem prispevali k razvoju turizma v Beli kraji- stilu staro hišo, v kateri želimo urediti muzej ter prikaz domačih opravil. Sama tkem domače platno, medtem ko stara mama prede. Prav zaradi tega, da bom vedela, kam naj usmerjam turiste, sem se odločila za tečaj, ki je nad vsemi pričakovanji. Marsikateri Belokranjec bi moral obiskovati takšen tečaj že zaradi splošne razgledanosti, predvsem pa bi se ga morali udeležiti člani turističnih društev.” turistično agencijo in počasi se vpeljujem v ta posel. Za začetek sem se udeležil jezikovnega in turističnega tečaja ter kupil kombi za prevoz turistov. Načrtujem, da bi turiste vodil bodisi peš, s kolesi, kombijem, avtobusom. Prepričan sem, da bo dela dovolj, saj je zanimanje za Belo krajino vse večje, seveda pa je potrebno turiste pravilno usmeriti in animirati. Kako, smo se naučili na tem tečaju.” M. BEZEK-JAKŠE Irena Bolite Alojz Hudelja ALOJZ HUDEUA: “Navdušen sem nad tečajem in predavatelji. Šele sedaj sem spoznal, kako malo vem o Beli krajini. Pridobljeno znanje mi bo prišlo prav v mojem učiteljskem poklicu, bolje pa bom Belo krajino lahko predstavil tudi številnim prijateljem, ki jo radi obiščejo. Vsi tečajniki pričakujemo, da bomo lahko vsaj ljubiteljsko delali kot vodiči.” JANJA KAMBIČ: “Doma v Nera-jcu že prenavljamo v belokranjskem Janja Kambič Jože Gosenar JOŽE GOSENAR: “Zaenkrat sem še brezposeln, a registrirano imam ŠE NAPREJ DEMOKRATSKA STRANKA ČRNOMELJ - Črnomaljski občinski odbor Demokratske stranke Slovenije je na petkovem zboru članov sprejel statut ter se odločil, da šene bo vključil v LDS. Odbor bo še naprej deloval kot DSS s Tonetom Peršakom na čelu ter nadaljeval nekdanje delo MIRNA URESNIČILA PROGRAM MIRNA - Z razširitvijo mostu med Brezovico in Ševnico in izgradnjo mostu za pešce na Mirni bo letos, ko se v mirenski krajevni skupnosti izteka krajevni samoprispevek, v celoti iz|x>lnjen njegov petletni program. S samoprispevkom so lani zbrali 10 milijonov tolarjev, krajani pa so za akcije na 18 krajih prispevali še dodatnih 14 milijonov. Iz sklada stavbnih zemljišč, cestnega sklada, občinskega proračuna in s pomočjo posojil so lani “nakrpali” kar okrog 50 milijonov tolarjev. Položili so okrog 30.(KM) m2 asfalta, zgradili blizu 600 ihetrov pločnikov in začeli polagati kanalizacijo na desnem bregu reke Mirne. Nekaj denarja so Mirenčani porabili še za javno razsvetljavo, vzdrževanje makadamskih cest in čistilne naprave, pomagali pa so tudi pri gradnji vodovoda Debenec - Stan. V številne akcije je bilo vključenih več kot 350 krajanov. Odslej načrtna olepšava Metlike Metlika bo po zaslugi Marjana Hladnika postala hortikulturno urejeno mesto - Še precej gradbenih del - Poziv zasebnikom, naj uredijo svoja zanemarjena zemljišča METLIKA - V Metliki nameravajo od letos naprej načrtneje in sistematičneje skrbeti za lepšo podobo mesta. Nasadi v mestnih parkih so namreč že stari in potrebni pomladitve, drugod pa so ljudje zasajali rastlinje v glavnem sami in po svojem okusu. Zato so Metličani toliko bolj veseli, daje tokrat pobudo za olepšavo mesta prevzel dipl. inž. gozdarstva Marjan Hladnik, ki zelo dobro pozna Metliko. Po Hladnikovem mnenju so trije pomembni razlogi za olepšavo mesta. Metlika je postala obmejno mesto, zato ni vseeno, kakšen je prvi vtis, ki ga dobi o naši državi obiskovalec, ko prestopi državno mejo. Če se hoče mesto turistično razviti, mora biti tudi hortikulturno urejeno. In ne nazadnje, tudi samim Metličanom gotovo ni vseeno, ali živijo v lepem ali zanemarjenem okolju. “V načrtu je ureditev vseh zelenicv mestu, ki so sedaj gradbeno nedokončane, saj nimajo ne robnikov ne potk. Zato bomo najprej končali gradbena dela, nato pa dosadili drevje, okrasno grmičevje, cvetice,” pravi Hladnik. Prizna pa, da je v Metliki nekaj grdih “madežev”, ki zelo kazijo mesto, a so v zasebni lasti, zato jih ne morejo urediti v okviru omenjenega projekta olepšave mesta. Zalo apelira na meščane, naj uredijo svoja zemljišča. “Predvsem sem vesel, da je občinsko vodstvo dalo pobudo za načrtno in strokovno hortikulturno ureditev mesta. Kako hitro ga bo moč urediti, je odvisno predvsem od razpoložljivega denarja, upam pa, da nam bo to uspelo v dveh do treh letih,” načrtuje Hladnik. Seveda bo moralo marsikatero drevo v mestu tudi pasti, ker je že staro in grdo, in ga bodo nadomestili z drugim. Načrtujejo tudi nego sadik, ki že rastejo, a doslej niso bile strokovno vzdrževane. Sicer pa je prvo letošnje delo pri načrtnem hortikulturnem Zubina, Stranje in Medvedjek proti Zapleti z novo občino Veliki Gaber - V treh vaseh oz. zaselkih so za novo občino I rebnje - Junaki ali izdajalci? Stehanja vas seje premislila, ker ni bilo nikogar? Marjan ! Hudnik urejanju Metlike že moč videti: ob vpadnicah v mesto so namreč že zasadili drevorede. M. BEZEK-JAKŠE Zelo močno oskublen proračun Največ “zaslug” za to ima republika TREBNJE - Ker se je dovoljen obseg javne porabe po republiških izhodiščih za letos zmanjševal za 5 milijonov tolarjev (upoštevaje 52 milijonsko zadolžitev na 567.646.000 tolarjev), znaša predlog letošnjega proračuna trebanjske občine 726.146.000 tolarjev. Zaradi zmanjšanja dovoljenega obsega javne porabe so na trebanjskem izvršnem svetu “pristrigli” oz. prerazporedili nekatere odhodke. Za odbornike občinske skupščine pa bodo pripravili celo mačicoproračuna, če bi morala občina le plačati okrog 50 milijonov odškodnine upravičencem v denacionalizacijskih postopkih. Tako so v prvotni inačici proračuna za tri milijone tolarjev zmanjšali sredstva za plače in za materialne stroške občinskim upravnim organom, za milijon pa medobčinskim inšpekcijskim službam. Za obnovo kulturnih spomenikov bo za milijon manj denarja, kolikor so zagotovili za preureditev matične knjižnice v Trebnjem. Centru za socialno delo so zmanjšali sredstva za materialne stroške za 500 tisočakov, obrambi in zaščiti za 328.000 tolarjev; za delo krajevnih skupnosti pa naj bi bilo denarja celo nekaj več, namesto prvotno predvidenih 2,9 milijona okrog 4 milijone tolarjev. Pokrivanje primanjkljaja iz preteklega leta (gre za 3 milijone tolarjev) so prenesli v jio-krivanje iz lastnih virov. V obveznem delu proračuna dodatno zagotavljajo 2 milijona tolarjev za tekoče vzdrževanje lokalnih cest, za 800.000 tolarjev pa bo več denarja za soudeležbo pri izvajanju komunalnega programa. V drugem delu proračunskih odhodkov, ki jih pokrivajo iz lastnih virov, pa bo za milijon manj denarja za komunalni program. Za po milijon tolarjev naj bi v novem proračunu znižali proračunski postavki za prostorsko planiranje in za stroške lokacijske dokumentacije. Predvideli pa so iz sredstev kupnin 3 milijone za nujno investicijsko vzdrževanje šolskih objektov. P. P. ŽUBINA - Ustanavljanje novih občin poraja na podeželju številne spore in zaostritve med (judmi, ki so doslej živeli v dokajšnji slogi in medsebojnem razumevanju. To se dogaja predvsem tam, kjer so krajani razdeljeni v dva ali več taborov. V Šentrupertu in Mokronogu so bili krajani v veliki večini za nove občine, tudi ker v teh vidijo ohranjanje nekdanje tradicije. Kdor si je upal nasprotovati evforičnemu vzdušju za novo občino vsaj s skromnim pomislekom o morebitnih minusih nove občine in tako stališče celo nedvoumno izraziti na javnem glasovanju, bi po mnenju nekaterih prej zaslužil oznako heroj kot izdajalec. Stigmatiziranje sicer zavračamo, saj je največkrat populistično orožje v rokah celo visokih politikov, ko zmanjka pravih dokazov. Že zaradi pokončne drže, razmišljanja s svojo glavo in ker niso podlegli “črednemu nagonu”, bi lahko takim posameznikom izrekli priznanje. Zatorej je bilo hkrati toliko bolj zanimivo in manj osebno obremenjujoče bolj uravnoteženo, tesno glasovanje za novo občino na Mirni in v Velikem Gabru. V Velikem Gabru je prišlo do zapleta zaradi enostran(kar)skega vodenja zboru. V zapisniku zbora ni zapisano dejstvo, da so bili vaščani Zubine in Stranj odločno proti novi občini. To so potrdili tudi na sestanku pretekli četrtek zvečer pri Antonu Lavrihu v Žubini, kjer so se omenjenim krajanom pridružili s 26 podpisi in 3 glasovi prisotnih vaščani Medvedjeka. Ti so prepričani, da bi le v občini Trebnje lahko še letos zagotovili izgradnjo vodovoda. Zdaj so odvisni le od kapnice, pogosto so brez vode tudi v Žubini. Državni zbor bo imel gotovo dosti dela ne le z zapletom v Velikem Gabru. P. PERC • Zbor občanov nasi lij Zubina, Stranje, Medvedjek in Stehanja vas z naine-dabl obfani •‘‘h »stali v referendumskem območju za ustanovitev nove imcme Trcbpje, je sklicala predsednica sveta KS Veliki Gaber Olga Rahne. Iz Stehanje vasi m bilo nikogar, očitno so se vaščani premislili, iz Stranj jih je od 30 volilcev prišlo 6, z Medvedjeka 3, iz Zubine pa od 50 volilcev 18 Vsi prisotni so se odločili za novo občino Trebnje. Rahnetova je povedala, da so se ze na seji sveta KS pred spornim zborom občanov Velikega Gabra 6 marca, kjer so kar večkrat glasovali, v organe zbora pa so skrbno izbrali le pripadnike ene stranke - SLS, odločili, da počakajo z ustanovitvijo nove občine i-c v' s,var' ne h«*« Jasnejše. Toda predsedniku skupščine KS Veliki Gaber lonetu I ort um, enemu vodilnih funkcionarjev SLS v trebanjski občini, so na zboru in po njem očitali, daje zbor speljal po strankarskih interesih. Sporno naj bi bilo zlasti glasovanje, ko so “pozabili” da se kar 10 volilcev od 74 prisotnih sploh ni opredelilo. Padale so težke besede Rahnetova je prepričana, da bi bil izid glasovanja drugačen, če bi bile volitve tajne. 7. RAZSTA VA DOMAČE OBRTI IN KULINARIKE - Ob otvoritvi razstave v stari šoli v Trebnjem je pretekli četrtek najprej zbrane pozdravil predsednik Društva pletarjev Anton Zakrajšek iz Migolicepri Mimi, pletarjem in drugim razstavljal-cempa se je zahvalil trebanjski župan Ciril Pungartnik. Študentka 4. letniku etnologije Nataša Konestaboje v imenu odsotnega profesorja dr. Janeza Bogataja poudarila opazen preskok v kakovosti izdelkov. Razveseljivo je, da je vse več mlajših izdelovalcev in mojstrov domače obrti. O svojih izkušnjah sta spregovorila v imenu kmetijske svetovalne službe Janko Širec in mentorica pletarjev na Mirni Mah i Mandel. Kulinarične dobrote, predvsem povezane z bližnjimi velikonočnimi prazniki, je predstavila Helena Mrlzikar. S priložnostnim kulturnim sporedom so nastopili učenci trebanjske šole. (Foto: P. Perc) IZ NKŠIH OBČIN iimri IZ NKŠIH OBČIN C Izvršniki zavrnili očitke komisije Kočevski izvršni svet obravnaval poročilo skupščinske komisije za pregled dela službe za revitalizacijo občine Kočevje kot netočno, nedorečeno in celo deloma lažnivo KOČEVJE - Pred kratkim smo poročali o ugotovitvah komisije za pregled dela službe za revitalizacijo občine Kočevje, ki je ugotovila v delu te službe precej pomanjkljivosti in neučinkovitost ter zato predlagala, daje treba sedanji občinski izvršni svet razrešiti, ker se bo v nasprotnem nadaljevala katastrofalno slaba politika gospodarjenja v občini itd. Izvršni svet pa je o tem poročilu razpravljal 25. marca. Ugotovitve so člani ocenili za pretežno netočne in zlonamerne, nekatere pa so priznali tudi za točne. Predvsem so poudarili, da ni res, da o svojem delu ne bi poročali občinski skupščini. To je bilo storjeno že 14. aprila 1991, vendar delegati na poročilo niso imeli nobenih pripomb. Sklenjeno je bilo, da bodo tisto poročilo dopolnili s podatki do konca leta 1993 in ga ponovno poslali delegatom skupščine v presojo. Menili so, naj podobno poroča tudi zasebno podjetje CEMPO, ki je izdelalo obsežno študijo o revitalizaciji Kočevske. ali kdo drug ni bil povabljen na tiskovno konferenco in sestanek strank, kjer so razpravljali o tem poročilu. Izrečenih je bilo še več trditev in ugotovitev. Tako so ocenili, da so storili napako, ker se v javnosti ne znajo pohvaliti, se pravi o svojem delu in uspehih seznanjati novinarje. J. PRIMC Niso se strinjali tudi z očitkom, da sta predsednik izvršnega sveta Alojz Petek in vodja službe g. Čanak pokazala premajhno pripravljenost za sodelovanje s komisijo, saj staji dala na voljo vse dokumente razen tistih, ki bi jih komisija dobila lahko pri drugi službi (poročilo SDK o Feniksu, d.o.o.). Član izvršnega sveta in prvi vodja službe za revitalizacijo Miro Ferlin je poudaril, da so vsi podatki o delu te službe javni in vsem na razpolago, ima jih tudi on, a ga doslej ni nihče vprašal po njih. Izražene so bile tudi zamere, da predsednik IS NAMESTO DELA PLES? KOČEVJE - Kot smQ zvedeli, je podjetnica leta Ana De-janovič zaprosila občinski izvršni svet za spremembo namembnosti proizvodne stavbe, ki jo je zgradila v Mrtvicah v tako imenovani proizvodni coni. Izvršni svet naj bi torej spremenil namembnost te cone, nakar bi lahko odprla disko, se pravi, da bi v tej dvorani plesali in ne delali, kot je bilo prvotno predvideno. O tem predlogu podjetnice bo izvršni svet razpravljal na jutrišnji seji. Zvedeli pa smo tudi, da je sodišče zavrglo predlog SDK, da bi za podjetje Feniks uvedli stečaj. PREHITRO SMO “IMENOVALI” RIBNICA - V našem listu z dne 10. marca smo prehitro “razrešili in imenovali” dolžnosti predstojnika oddelka za družbene dejavnosti, saj bodo o tem na predlog komisije za volitve in imenovanje ponovno odločali na prihodnji seji občinske skupščine, ki bo v prvi polovici aprila. Predlog pa ostaja povsem enak, kot je bil za minulo sejo. Prizadetima se opravičujemo. DANES PREDAVANJE KOČEVJE - Predavanje “Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev” bo danes, 31. marca, ob 18. uri v Muzeju Kočevje (Šeškov dom). Spremljano bo z diapozitivi, predaval bo Mitja Ferenc, svetovalec za varstvo zgodovinske dediščine Zavoda Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne ded dediščine. Zaživelo Gibanje za Kočevsko Z ustanovnega občnega zbora Gibanja za razvoj Kočevske - Predsednik postal inž. Janez Žlindra /ŠOŠTANJČANI NAJBOLJŠI - Kol je povedat na petkovem letnem zboru sevniške občinske gasilske zveze njen dosedanji in ponovno izvoljeni predsednik Branko Derstvenšek, je lani precej pralm dvignilo ocenjevanje urejenosti gasilskih domov in aktivnosti društev. Največ točk so si priborili Boštanjčani, sledijo Sevničani in Ločani. Vsa ta društva so si prislužila praktične nagrade. Kar 28 gasilcev je uspešno opravilo izpit za republiškega gasilskega sodnika, med njimi tudi Marija Radej in Anica Fakin (na posnetku ji predstavnik GZS Ivan Leskovec izroča priznanje). KOČEVJE -14. marca je bil v Kočevju ustanovni občni zbor Gibanja za razvoj Kočevske. V poročilu in razpravi je bilo poudarjeno, da je razvoj Kočevske odvisen predvsem od domačinov in daje v Gibanju zaže-Ijen vsak, ki ima zamisli o tem, kako naj Kočevska napreduje. Ugotovili so, da je nekaj programov o razvoju Kočevske sicer že narejenih (za kmetijstvo in program revitalizacije Kočevske), a se ne uresničujejo dovolj hitro. Nekatere je treba dopolniti, nekatere pa tudi še izdelati (turizem). Posebno so poudarili, daje pri razvoju Kočevske potrebno bolj zaupati domačim poznavalcem. Precejšen del razprave in sklepov je bil posvečen zakonu o kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki ga je treba po mnenju članov Gibanja spremeniti ali dopolnili tako, da bo kočevska državna zemlja dana v upravljanje ali dolgoletni najem domačinom. Sklenili so še, da je treba zahtevati od občinske skupščine, naj pospeši izpeljavo akcije zbiranja 5.(XK) podpisov za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih in gozdovih, k čemur naj pritegne tudi druge slovenske občine, kjer imajo zaradi tega zakona podobne težave. Prizadevanja Gibanja bodo usmerjena ne le na ohranjevanje in napredek kmečkega okolja in kmetijstva nasploh, ampak tudi mesta Kočevje, v katerem je M-Kmetijsko gospodarstvo uredilo kmečki trg, prevzelo Hotel Pugled, ki ga nameravajo v kratkem preurediti v hotel B kategorije s tremi zvezdicami, prevzelo pa je tudi nekatere objekte v Kolpski dolini, kijih namerava urediti v primerna gostišča. Gibanje si bo prizadevalo tudi za oživitev zaposlovanja. Po- Priprave na lovsko stoletnico Dan zelene bratovščine bo 3. septembra RIBNICA - V Ribnici se že pripravljajo na proslavo 100-let-nice domače lovske družine. Ribniški lovci namreč imajo pis-v Ribnici let ni dokaz, daje bil v Ribnici leta 1894 ustanovljen lovski klub. Iz nekaterih drugih krajev Slovenije domnevajo, da je bila takrat ali že prej tudi pri njih ustanovljena lovska organizacija Ijena lovska organizacija, vendar doslejše niso našli dokumenta o tem. To pa lahko pomeni, da se je v Ribnici ustanovila prva lovska organizacija v Sloveniji in da torej letošnje praznovanje ne bo le praznik lovcev zahodne Dolenjske, ampak vse Slovenije. Ustanovitelj in prvi načelnik lovskega društva v Ribnici je bil Ivan Johan Rus-Žagen, posestnik in trgovec iz Brež, ki je bil župan občine Jurjeviča in poslanec. Bilje velik prijatelj z drugimi slovenskimi lovci in zato med ustanovnimi člani Slovenskega lovskega društva oz. kluba leta 1907, katerega prvi predsednik je bil Ivan Hribar. Od leta 1910 naprej pa je slovenskemu društvu lovcev predsedoval dr. Ivan Lovrenčič, rojen v Za-mostecu pri Ribnici, kije bil po prvi vojni tudi predsednik Mednarodne kinološke zveze. Ribniško lovsko društvo je dalo tako rekoč pet glavnih stebrov slovenskemu lovstvu, o čemer bo podrobneje govor v posebni reportaži. Ribniški lovci so že leta 1910 dobili na razstavi na Dunaju priznanje za prikazane rogove, kar je prvo tako priznanje slovenskemu lovstvu. Ribniški lovci so izvolili pripravljalni od- bor za proslavljanje tega jubileja, ki mu predseduje starešina LD Ribnica Andrej Klemenc, in še osem komisij, ki imajo vsaka svojo nalogo za organizacijo proslave, ki bo v soboto, 3. septembra, v Ribnici. Pripravljajo turistični zemljevid Ribnica pred sezono - Spomenik kiparju Goršetu RIBNICA - Turistično društvo Ribnica bo še pred glavno turistično sezono opravilo več nalog, ki jih ima v svojem programu. Kot je povedal predsednik TD Andrej Klemenc, bodo posebno skrb posvetili urejanju ribniškega gradu in njegovega območja za grajskim obzidjem. V Parku kulturnikov bodo na spomeniku jezikoslovcem vklesali še besedilo, ki bo spominjalo na jezikoslovca Jakoba Riglerja. Spomenik pa bodo postavili tudi kiparju Francetu Goršetu, ki je bil rojen v bližnjem Za-mostecu. Sicer pa bo nasploh potrebno obnoviti spomenike v tem parku. V grajskem parku bodo zamenjali poškodovane klopce in naredili še nekatere druge obnovitvene posege. Glavni izdatek za društvo in druge zainteresirane v občini pa bo gotovo izdaja novega turističnega zemljevida občine. Izšel bo že v približno mesecu dni, in to kar v 5.000 izvodih. Samo tisk bo veljal 1,5 milijona tolarjev, prišteti pa • NAGRADE ZA NAJLEPŠE - V akciji za najlepše urejeni kraj sodeluje tudi Ribnica. Domače turistično društvo pa bo nagradilo lastnike nelepše urejenih hiš, dvorišč, vrtičkov in sploh oko(ja. bo treba še ostale stroške. Zdaj zbirajo še naročila in predplačnike. Zanje bo izvod veljal 500 tolarjev, v prodaji pa bo dražji. Društvo bo ponovno predlagalo, daje treba izdelati načrt turističnega razvoja občine. Gostinstvo se razvija dokaj nenačrtno, saj odpirajo predvsem bifeje, in še to ljudje brez ustrezne gostinske izobrazbe. Turizma pa ni brez prenočišč in ustreznih gostinskih lokalov s prenočišči in hrano. J. PRIMC • Izvolili so predsedstvo Gibanja, in sicer: za predsednika Janeza Žlindro, direktorja M-KG, za podpredsednico Meto Kamšek, ravnateljico Gimnazije, za člane pa Toneta Piškurja, Miho Potroviča, Franca Raj-sarja, Vlasto Petek, Dušana Oražma, Mirico Dimitrijcvič in Marjana Kozinca. V nadzornem odboru so mag. Vinko Pintar, Janez Zalar in Janez Zgonec, v častnem razsodišču pa Janez Pezdirc, dr. Stanko Nikolič in Srečko Gabrič. sebno skrb bodo posvečali ohranjevanju čistega okolja, predvsem narave. Pri tem se ne strinjajo s tem, da bi Kočevska postala tak naravni park, v katerem ne bi bilo prostora za ljudi. J. PRIMC LOVSKI JUBILEJI - Ribniški lovci bodo letos praznovali 100-ktnico svoje lovske organizacije. Ena prvih svečanosti ob tej priložnosti je bilo tudi srečanje lovcev jubilantov, ki so letos praznovali 6()-, 65-, 70- in 75-letnico življenja. Organizirala ga je LD Ribnica. Na fotografiji so (od leve /troti desni) jubilanti Janez Klun, Franc Ilc, starešina LD Andrej Klemenc, Jože Kuželj, Janez Ficek in nujstarejši Jože Gril, medtem ko manjka Tone Henigman (60 let). Vsi jubilanti so zu svoje delo prejeli lovska odlikovanja in priznanja. (Foto: D. Mohar, besedilo: J. Frimc) : : : Na Lisci spet smetarji | “Take centralizacije ni nikjer!” ; PD Lisca Sevnica-Krško med najboljšimi - Skrb za j čisto okolje nekateri omalovažujejo j SEVNICA - Planinsko društvo Lisca Sevnica-Krško spada po svoji množičnosti, zlasti po številu prek 30 aktivnih vodnikov, v vrh slovenske planinske organizacije, so ugotavljali zunanji gostje na nedavnem izjemno dobro obiskanem občnem zboru. PD Lisca združuje 732 članov. Po treh mesecih, odkar so za 15 let oddali v najem Tončkov dom in smučarske naprave na Lisci sev-niškemugostinskemu podjetju, so planinci zadovoljni z najemnikom. Ocenujejo, da bo Qostinsko pod: jetje Sevnica znalo upravičiti zaupanje tudi v prihodnjih letih, da bo Lisca ostala eden stebrov turizma v Posavju in Zasavju pa tudi širše. Sicer pa so lani sevmški planinci družno z Radečani in padalskim klubom Noj končali sanacijo smetišča pod Tončkovim domom. Denarno so podprli akcijo sevni-ška občinska skupščina in krajevna skupnost, lovci iz Zabukovja, brežiški gozdarji in radeška Lesnina. Odtlej smeti in druge odpadke odvažajo v dolino. Žal pa vse več športnih društev in drugih skupin ne kaže dovolj spoštljivega odno- sa do okolja, zato je še zmeraj po pogorju moč zaslediti sm ” : Krmeljčani na zboru ogorčeni na pogoltno državo, sebično Ljubljano in zapostavljeno podeželje, naposled pa so se le odločili za morebitno novo občino v Mirenski dolini liti smeti. Kolje povedal predsednik PD Lisca Jože Prah, je sevniška občinska skupščina z lani sprejetim odlokom zaščitila,enkratno rastišče kluzijeve-ga svišča oz. encijana na Lovrencu m uresničila dolgoletni sen planincev. PD Lisca oz. njen markacijski odsek pod vodstvom Nandeta Kneza skrbi za prek 200 km planinskih poti. Prek 30 vodnikov se združuje v klubu vodnikov. Lani so organizirano popeljali v naravo blizu 2000 udeležencev različnih tur. Uspešno so izvedli tudi tri planinske tabore, ki se jih je udeležila skoraj tretjina članstva. Ustaljeno je tudi izobraževalno delo. Planinsko šplo je končalo 50 slušateljev. Veliko posluha ža delo s planinskimi skupinami na šolah v sevniški občini so pokazali mentorji in ravnateljicam so sevniški planinci v Kamniški Bistrici gostili svoje KRMELJ•- Po pričakovanjih so se Krmeljčani v petek zvečer na usklajevalnem zboru občanov odločili za referendumsko območje mirenske občine, podobno kot so že poprej storili v Tržišču in Šentjanžu. Za glasovanje o morebitni novi občini v Mirenski dolini na majskem referendumu seje opredelilo kar 74 krajanov, za sevniško občino pa le 8. : : ,i. Takšna odločitev je bila pričakovana, ker so se vodstva vseh treh krajevnih skupnosti dogovorila za enotno občino. Sveti KS bodo te dni določili še novo ime. Po strokovnih podlagah dr. Vrišetja naj bi se imenovala nova občina Krme Ij-Šentjanž, krajani Tržišča pa se bolj ogrevajo za ime Mirenska dolina - čeprav je to dokaj širok geografski pojem - oz. da je v imenu občine tudi Tržišče. Še lažje pa se je bilo Krmeljčanom opredeliti, ko so se Boštanjčani na četrtkovem usklajevalnem zboru odločilrža novo občino, ki naj bi zajela tudi območje KS Primož. češke prijatelje, s katerimi bodo lili tesne stil : ohranili tesne stike. Lani so dobro delale tudi planinske skupine v Jutranjki, Krškem in na Planini. P. P. : Krmeljčani so se, poderttno kot že poprej krajani na drugih zborih, zavedali, da ne morejo ostati nekakšna “enklava ali krajina”, kar bi se zaradi ozemeljske nepovezanosti lahko zgodilo, če bi vztrajali pri prvotni odločitvi, da'bi bstah v sedanji sevniški občini. Kot je povedal predsedujoči zbora Milan Levstek, so Krmeljčane precej zbegale govorite, da Šentjanž nikakor ne mara h Krmelju, da pojde raje k Radečam. Te napačne informacije so Šentjanžani, vsaj njihovo vodstvo, odločno zanikali. Rudi Prosenik in še nekateri krajani So odločno kritizirali i občinski, še bolj pa republiški centralizem. “Takt centralizacije, kot je v Sloveniji, ni nikjer. Samo Ljubljana ima denar, ki nam ga milostno deli, potem, ko nam ga prej pobere,” je bil ogorčen Prosenik in vprašal sevniško županjo, kaj so naredili, da ne bi prišlo do take centralizacije. Predsednica občinske skupščine Breda Mijovič je povedala, da soprek poslancev sprožili številne pobude, a niso uspeli. Požrešno državo, ki hoče odvzeti kmetijska zemljišča; gozdove in celo občinske stavbe z opremo vred, so ostro kritizirali. Eden številnih nezaposlenih Krmeljčanov, potem ko je šla lani njihova Metalna na boben, je zavpil: “Nam je treba dati delo!” Ciril Krištof in še nekateri so se spraševali, zakaj se ne uprejo centralizmu Ljubljane, da bi na majskih referendumih krajani izven Ljubljane in Mari-bora.odločali o tem, da ostanejo v se- • Na četrtkovem usklajevalnem zboru krajanov v Boštunju, ki seje zavlekel pozno v noč, so najbolj nasprotovali novi občini podjetniki in obrtniki, pri tem pa se sklicevali na neinformiranost, da ljudje sploh niso vedeli za prvotni zbor. Naposled seje 50 krajanov odločilo za občino Bo-štanj s KS Primož, 31 pa jih je bilo za Boštanj. Bolj gladko je šlo v četrtek na zboru v Sevnici, Kjer seje 21 krajanov odločilo zn referendumsko območje, ki n^j bi v novo občino povezalo sedanje KS Blanca, Bučka, Loka, Sevnica, Studenec in Zabu-kovje. danjil) občinah. Eden mlajših Krme-ljčaopv, Rado Koštfevc, je modro ugotovil, (jij bodo “nasrkali v vsakem primeru”. P. PERC (Drobne iz Kočevja J . MOŠKI POD POSTELJO - V Šeškovem domu je bila 25. marca zabavna predstava F Moški pod posteljo”. Ta moški je bii darilo ženskam za materinski dan 25. marec. MAČKE NA RAZSTAVI - Le dva dni kasneje, 27. marca, smo si lahko ogledali razstavo kočevskih mačk. Šlo je za razstavo pasemskih mačk, prvo tako na Kočevskem. ROŽNATA KONKURENCA - V Kočevju in okolici je že kar nekaj cvetličarn in gojiteljev cvetja. Konkurenca je vedno hujša, zato v cvetličarnah lahko dobiš ne le razno cvetje, ampak še sadike, zemljo, semena, sveče, izdelujejo vence itd., za nameček pa vse to - na primer tudi v prodajalni Agrariacvetje - naročeno tudi dostavljajo na dom v mestu in bližnji okolici. ČRNE GRADNJE NA RAZSTAVI - Še do okoli 20. aprila bodo na hodniku v prvem nadstropju občinske stavbe na ogled osnutki sanacij črnih gradenj, na katere bodo črnograditelji lahko dali svoje pripombe. Komisija, ki sije črne gradnje ogledala, je menila, daje 17 gradenj možno odobriti z nekaterimi popravki, 9 brez popravkov, en objekt (v Lazah ob Kolpi v Poljanski dolini) pa bo treba podreti. OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA - Zakaj v Kočevju niso pozidali podjetniške cone? - Ker ne najdejo kraja, kjer so pred : leti zakopali temeljni kamen. Ribniški zobotrebci RIBNIČAN V LILLEHAM-MERJU - Ribničan Medard Pucelj je bil s krošnjo tudi na smučarskih tekmah v Lillehammerju in je tako skupaj s ptujskimi Kurenti predstavljal Slovenijo in njene zanimivosti. NE ZNAJO S PIJANCI - Nekateri zasebni gostilničarji ne znajo iz svojega lokala odstraniti pijancev, ki s svojim obnašanjem, včasih pa z nadlegovanjem drugih gostov delajo gostišču in lastniku kaj slabo rekla- VPISUJEJO NOVE ČLANE -Turistično društvo Ribnica vabi v svoje vrste nove člane, ki so pripravljeni po svojih močeh delati pri organizaciji turističnih prireditev, spodbujanju za urejeno okolje itd. ODSTRANI LI BODO JESENE -Po skupnem dogovoru pristojnih bodo ob obzidju, kije onemogočalo pristop do ribniškega gradu, posekali jesene, ki so s koreninami že ogrožali to obzidje. Odstranili bodo tudi dve smreki, ki so ju poškodovali viharji, nato pa poskrbeli za zasajevanje. Sevniški paberki DINOZAVRI - Prvak sevniških bivših Zelenih - ESS, zdaj Ekološkega foruma pri LDS Alfred Železnik se zadnje čase hudo trudi, zlasti pri oblikovanju novih občin in pojasnjevanjem svojih pogledov na “državo Boštanj.” Potem koso mu na prvem zboru občanov v Krmelju odvzeli besedo, češ, da niso prišli poslušat strankarskih pripovedk, ampak se seznanjat z lokalno samoupravo, so ga v petek Krmeljčani prosili, naj jim pove, kako so si v Boštanju zamislili financiranje občine. Fredi si rad pomaga s prispodobami, zato je tudi Krmeljč Krmeljčane spomnil, zakaj so izumrli dinozavri. Železnik je zaradi domnevne blokade obveščanja o lokalni samoupravi zatožil vladnemu uradu za informiranje v Ljubljani kolegici sevniškega radia, Nada Černič - Cve- tanovski in Branka Dernovšek pa zatrjujeta, da pač nista pristali na to, da bi bil radio trobilo katerekoli stranke in jc jeza odveč. MI KO - Navkljub temu da je. sev-niškemu podjetniku Tinetu Šalamonu, kakorkoli že uspelo pridobiti vse ustrezne papirje za novo skladišče oz. poslovne prostore svoje firme Miko v Dolenjem Boštanju, si je nakopal vrsto sitnosti. S sosedom, tudi obrtnikom Andjelom Deničem, ki mu je z ogromno halo zasenčil in za-me grenil življenje, se verjetno, ne bosta nikoli preveč lepo gledala. Šalamonu bo prej uspelo dobiti odpustke pri vsemogočnem, ker je skoraj zazidal bližnjo kapelico in zastri pogled na župnijsko cerkev v Boštanju, kakor pri sosedih. OBVOZ - Glavna prometnica skozi mesto je nujna potrebna popravi- la tudi zaradi številni!} prekopavanj ceste ža plinovod. Zdaj, ko je zaprt le odsek odgostjlne na.kijžišču do od-cepji proti zdravstvenemu domu (ta-kp bo do 2. aprila),se pozna motorizacija, (...j,,, : • Zaničevanja je vredna ženska, kiji je ditlgčds; čeprav ima otroke. (Richter) najkrajši poti vrže stran. Razkritje je bilo zelo dobrodošlo. Zdaj si lažje razlagamo, zakaj Zeleni goreče zagovarjajo ohranitev gozda. Ce so vsi med njimi tako potratni s papirjem, ga bodo še veliko potrebovali. TVD PARTIZAN BO POSLEJ TD SOKOL BREŽICE - Telovadno društvo Partizan iz Brežic se je pred kratkim na občnem zboru prvo v Sloveniji preimenovalo v Telovadno društvo | Sokol. Za predsednico društva so izvolili znano športno delavko in članico nekdanjega Sokola Mimico Avsec. Društvo šteje okrog 400 članov, med njimi je tudi precej zagnanih strokov-| nih ljudi, s katerimi bo društvo lahko dostojno izgrajevalo nasledstvo Soko- I la' NA PLAVALNEM TEČAJU Prejšnji teden smo bili na plavalnem tečaju v Cateških Toplicah. Imeli smo se imenitno, bilo bi še boljše, če bi lahko skakali v vodo in če bi bila voda bolj mrzla. Ker tega nismo smeli početi, smo se zabavali drugače, lovili smo se v vodi in počeli razne vragolije. Najboljše je bilo, ko je učitelj metal ključ, mi pa smo * I ga iskali. Vendar sc nismo le zabavah, i predvsem smo se učili plavati in skoraj vsi osvojili delfinčke. Srebrnega del- i \ finčka je osvojilo več uče^cev.^^^ 4. a, OŠ Brežice Prva turbina že julija na plin Elektrarna Brestanica našla mesto v predlogu nacionalne strategije razvoja energetike - Potrebna naložba v vrednosti 50 mio mark - Vzdrževalci bodočih HE na Savi? BRESTANICA - Ko se bodo poslanci v državnem zboru obravnavali strategijo razvoja v slovenski energetiki, bodo posredno odločali tudi o usodi plinske termoelektrarne Brestanica. Nacionalni program predvideva zanjo dve možnosti razvoja. Obe, vsaj v predlogu, ponujata obstoj brestaniški elektrarni, k(jub temu pa je še odprto vprašanje, ali elektrarno čaka dolgoročni razvoj in morda tudi nova delovna mesta. Elektrarna Brestanica služi zdaj predvsem kot rezerva, ki vskoči v slovenski elektroenergetski sistem, če pride do motenj pri proizvodnji in dobavi energije. Predvsem je ptomem-bna kot rezerva za energijo iz jedrske elektrarne, saj dve brestaniški turbini zagotavljata potrebno moč, če bi v jedrski elektrarni prišlo do večje okvare. “Kot taka mora elektrarna zanesljivo obratovati in biti v stalni pripravljenosti, zato je potrebno temeljito vzdrževanje objektov,” opozarja direktor elektrarne Niko Kurent. Tako bodo večjo zanesljivost oskrbe zdaj povečali s prehodom na uporabo zemeljskega plina namesto tekočega goriva. Lani je ministrstvo za gospodarske dejavnosti v obnovo in modernizacijo ene turbine, zlasti njene elektronike, vložilo že 150 milijonov tolarjev. Trenutno gradijo merilno reducirno plinsko postajo in notranji plinovod med postajo in turbinami. Zaradi ostrih ukrepov v zvezi z varčevanjem elektrogospodarstva se elektrarna še pogaja za nadaljnjih 70 milijonov tolarjev, kolikor še potrebuje za plačilo carine in dokončanje del. V elektrarni načrtujejo obnovo še ene od treh obstoječih turbin s pripadajočo elektroniko in pravijo, da je ta zaradi zanesljive oskrbe in tehnične brezhibnosti elektrarne nujna najkasneje v naslednjem letu. Tako bi torej v čimkrajšem času potrebovali še okrog 150 milijonov tolarjev. Predlog nacionalnega energetskega programa predvideva, da bi bilo za PRENOVA TURBINE - V brestaniški elektrarni računajo, da bodo konec julija v prvi turbini že prešli na uporabo zemeljskega plina. Prepričani so, da bodo tako doprinesli k prestrukturiranju proizvodnje električne energije na Slovenskem in tudi k varovanju okolja. Razmišljajo še dlje. Predlagajo, da bi njihova plinska elektrarna postala vzdrževalni center za bodoče hidroelektrarne na Savi. To pa zato, ker že imajo večino potrebne opreme in tudi primerne strokovnjake. Menijo, da bi tako racionalno vzdrževali savske HE, hkrati pa bi dobro izkoristili svoje strokovnjake. dolgoročni razvoj elektrarne potrebno 50 milijonov mark. Navaja dve možnosti razvoja. Po prvem konceptu bi elektrarna obratovala trajno in bi proizvajala konično dnevno energijo, ki jo Slovenija nujno potrebuje. Druga možnost pa je, da se v Brestanici zgradi še ena nova 70-megavatna plinska turbina, ki bi služila za potrebe rezerve. Slovenija namreč zdaj zaku-puje drago rezervno energijo v tujini. B. DUŠIČ-GORNIK Yitacej d.d. LJUBLJANA ENOTA KRŠKO LASTNIKI GOZDOV, KMETJE Do danes ste prodajali hlodovino. Mi odkupujemo tudi slabši les, sušice in ostali les, kateri danes največkrat ostaja v gozdu. Odkupujemo celulozni les smreke/jelke in bukve, debeline od 8 cm naprej. Vse informacije na tel.: 0608/21-110, int.: 471,472, 478. IH ure o dnevnem redu O tem, kaj bo ostalo na dnevnem redu in kaj ne • Po seji gradivo v koš? - Grožnje z odhodom BREŽICE - Tukajšnja občinska skupščina je sredi preteklega tedna po treh urah napornega dela sprejela dnevni red. Seja je bila sklepčna po intenzivnem dopoldanskem klicanju in pozivanju delegatov, vendar je bil družbenopolitični zbor ves čas na meji sklepčnosti, kar je bistveno vplivalo na razpravo. Dnevni red je vseboval poldrugo desetino točk, nekaterih celo z več podtočkami. Zvonko Krulc in Ivan Zivič sta predlagala dodatno točko k začasnemu proračunu, s katero bi omejili nove investicije do sprejema proračuna za leto 1994. Krulc je poudaril, da bi s tem zaščitili vse prisotne. Menil je tudi, da bi izvršni svet skupščini enako kot rebalans ta dan lahko že ponudil tudi predlog proračuna. Darko Ferlan iz Kapel je predlagal, naj se odlok o zaščiti Jovsov ne obravnava koj predlog, ampak le kot osnutek, ali pa naj se celo umakne z dnevnega reda in se pripravi na novo, ker je preveč pripomb. Zahtevek za umik osnutka tega odloka je pismeno posredovala tudi KS Dobova. Ivan Tomše je menil, da predlagani odlok v ničemer ne spreminja sedanjega stanja, sicer pa lahko bodoče občine odlok tudi spremenijo. Ciril Kolešnik je opozoril, da sprejem osnutka odloka šele odpira razpravo, nakar so delegati sklenili, da točka ostane na dnevnem redu. Delegati so na predlog Miha Škr-leca sprejeli sklep, da se predlog odloka o ustanovitvi agencije za šport umakne in se uvrsti na dnevni red šele skupaj s proračunom. To se je zgodilo kljub opozorilu Cirila Kolešnika, da tako puščajo možnost, da občinski športni objekti postanejo last države. Na dnevni red so uvrstili tudi obravnavo romske problematike v občini. Razprava o dnevnem redu se je zavlekla v veliki meri tudi po zaslugi delegata Ivana Tomšeta, ki ni bil zadovoljen, ker za nekatere obravnave ni dobil gradiva še enkrat, čeprav je že na prejšnji seji opozarjal na to. Predsedujoči Teodor Oršanič mu je pojasnil, daje gradivo dobil za sejo 24. februarja, saj je že dolgo običaj, da ga ne razmnožujejo in pošiljajo še enkrat, če na osnutek ni bilo nobenih pripomb. Tomše je nato povedal, da ga, “ko pride s seje, gradivo ne zanima več in ga vrže v koš“. Postavil je ultimat, naj se točke, za katere on nima gradiva, umaknejo z dnevnega reda, sicer bo zapustil sejo. Grožnja je bila resna, ker bi njegov odhod povzročil nesklepčnost. Delegati se za njegov predlog sicer niso ogreli, kljub temu pa je po sprejemu dnevnega reda seja postala nesklepčna. B. D.-G. NI VSE ZI-ATO - Brežiški vodovodni stolp je postal kar zaščitni znak mesta, če že to ne, pa vsekakor vsaj na daleč lepa posebnost. Pred časom so se nekateri zasebniki že zanimali za najem prostora v pritličju stavite, a iz te moke ni bilo kruha. Tako še danes nič ne kaže, da bi kdo stolp kunil obnoviti. Če je prizaneseno tistim, ki za ohranjanje objekta odgovarjajo, pa čas gotovo ne bo prizanesel vodovodnemu stolpu. Znaki razpadanja že dalj časa zaman kličejo k ukrepanju. (Foto: B. D.-G.) NA VELIKI TRN SO POZABILI - K Lekšetovi Zinki so včasih radi prihajali ljudje iz doline, saj je bil njen lokal znan predvsem po pečenih piščancih. “Joj, koliko smo jih prodali! Zdaj je vse drugače, denarja ni in si ljudje ne morejo privoščiti. Res smo daleč, a rada bi, da bi v gostilno in v naš kraj spet privabili goste, "pravi Lekšetova. Mali Veliki Thi V tovarnah ni dela, na kmetijah pa ne zaslužka VELIKI TRN - Krajevna skupnost Veliki Trn obsega trinajst vasi, a šteje samo nekaj več kot 600 prebivalcev. Mali in Veliki Trn, Lepa vas in Nova Gora, Ženje, Vrnovlje, Smečice, Kalce in Dolce, Lomno, Ardro, Apnenik in Ravni ležijo na gričevju, proti kateremu lahko zavijete v Leskovcu pri Krškem (10 kilometrov), na Raki ali pri Pijavškem. V kraju spet ustanavljajo lovsko družino. Prizadevni domači župnik in predsednik krajevne skupnosti se trudita vsak po svoje. V vasi obnavljajo župnišče, zgradili so mrliško vežico in posodobili ceste, ki jim olajšajo in krajšajo f»t v dolino. To ne pomaga mnogo, saj je vse več krajanov, ki so včasih so služili v Šopu, Kovinarski in Vidmu, danes brez dela. Zdaj po malem kmetujejo. Morda bi se življenje tu zasukalo drugače, če bi kmetijstvo prinašalo zaslužek. Zdaj so po gričih zasajeni tudi moderni nasadi, a kaj, ko vino ne gre v promet in grozdje, ki so ga oddali zadrugi, še ni plačano. Kljub vsemu krajanom ne zmanjka volje. Sredi vasi imajo poleg že omenjenih objektov in cerkve Sv. Duha, po kateri se je pred vojno imenovala vas, tudi gostilno. Že 20 let jo vodi Žinka Lekše, kije lokal jeseni prenovila. Otvoritev je bila za martinovo, ko se je kljub zasneženim cestam na Velikem Trnu zbralo kakih 80 gostov. “Tudi peš so prihajali, pravi Lekšetova, ki računa, da bo zdaj, ko je v lokalu tudi večja dvorana, drugače zaživel. Mogoče pomeni vzpodbudo za začetek ocenjevanje vin in dober obisk ob podelitvi diplom, proslavljanje materinskega dne pi teklo soboto ali pa salamiada, ki bodo prvič organizirali to soboto, 2. aprila, v Lekšetovi gostilni. Ne vedo še, kakšen bo odziv, a vendar začetek zato je upanje, da se bo v kraju poslej večkrat kaj dogajalo. B. D.-G DAN PEDAGOŠKIH DELAVCEV V KRŠKEM KRŠKO - Občinski odbor Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju je preteklo soboto pripravil dan delavcev v vzgoji in izobraževanju. Udeleženci so si ogledali monodramo Dosje avtorja Matije Logarja, ki jo je izvedel dramski igralec Ivo Ban. Zbrane je pozdravil krški župan Danilo Siter, predstavili so jim delo sindikata ter jim podelili jubilejna priznanja za 20 in 30 let dela v vzgoji in izobraževanju. Za zaključek je zaigral še simfonični orkester krške glasbene šole pod vodstvom prof. Draga Gradiška. PRORAČUN IN SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ KRŠKO - Danes popoldne se bo poskušala sestati krška občinska skupščina. Če ji bo uspelo, bo obravnavala dva pomembnejša dokumenta. Gre za osnutek odloka o občinske proračunu za leto 1994 in za program, nalog Sklada stavbnih zemljišč za to leto. V Krškem opozarjajo, da zdaj še ni jasno, ali bodo mandati poslancem podaljšani, zato želijo, da bi oba dokumenta sprejemali še po stari proceduri. POLETI V PLESNO ŠOLO VNEREZINE KRŠKO - Društvo za plesno dejavnost iz Krškega bo med 27. julijem in 5. avgustom letos organiziralo že tretjo poletno plesno šolo. Potekala bo v prostorih Počitniške skupnosti Krško v Nerezinah na Malem Lošinju. K sodelovanju bodo povabili tudi trenerje iz plesne šole Kazina: Sano in Marka Vodnika za športni ples, Jadrana Živkoviča za step in Miha Lampiča za jazz. V plesni šoli bodo glede na število prijav sodelovali še domači mentorji: Romana Korber, Anica Antolič, Helena Bizjak in Franci Marolt. Organizacijski in strokovni vodja šole bo Dušan Vodlan. Udeleženci plesne šole se bodo lahko odločili za športni ples, jazz, step ali družabni ples, če so stari nad 11 let, za tiste mlajše pa bodo družabne plesne igre in plesna delavnica. NA VELIKEM TRNU OCENJEVALI VINA VELIKI TRN - Sredi marca je Društvo vinogradnikov Veliki Trn pripravilo ocenjevanje vin, na katerem so obravnavali 143 vzorcev, ki jih je v oceno prineslo kar 108 članov. Komisija je izločila 18 neprimernih vzorcev. Največ je bilo vzorcev cvička, ki ga v teh krajih štejejo za svojega in želijo, da se ohrani, zato se tudi zavzemajo, da bi Slovenija zaščitila to znamko. Med 62 vzorci (9 so jih izločili) so največ točk prejeli: Franc Cerovšek iz Apnenika, Stane Ferk iz Ardrega, Jože Lekše iz Smečic in Vojko Češnovar iz Nove Gore. Za najboljše rdeče dolenjsko vino so ocenili vino Franca Zalokarja iz Ardrega, za najboljše dolenjsko belo pa kapljico Franca Škofljanca iz Breg. Najboljšo modro frankinjo je prinesel Franc Grabnar iz Ardrega, medlem ko so od ostalih sort ocenjevali le nekaj vzorcev žametne črnine, kraljevine, pinota, rizlinga in šardoneja ter en sam vzorec roseja. Dokumenti za sto črnih gradenj? V Brežicah se bodo zavzeli za legalizacijo vseh prijavljenih črnih gradenj -Preostalim 90 odstotkom črnograditeljev v občini žugajo z ostrejšim ukrepanjem BREŽICE - V brežiški občini je svoje črne gradnje prijavilo 98 nelegalnih graditeljev, kar pa je, tako ocenjujejo na občinskem Zavodu za prostorsko načrtovanje, komaj desetina vseh črnograditeljev v občini. Prejšnji teden se je iztekla javna razgrnitev prostorskoureditvenih pogojev, kijih je izdelal krški Savaprojekt. Večina prijavljenih črnograditeljev seje pred dnevi zbrala tudi na javni obravnavi. V občini je bilo prijavljenih 65 na črno zgrajenih vikendov in vinskih kleti, 21 stanovanjskih hiš ter 3 garaže, 2 gospodarski poslopji, trgovina, 4 delavnice in 2 igrišči za tenis. V 37 primerih naj bi graditelji z običajnim postopkom pridobitve potrebne dokumentacije legalizirali objekte, preostali pa bodo morali pred tem še sanirati črne gradnje (urediti kanalizacijo, dograditi stavbe, upoštevati določen nagib strehe, uporabiti predpisano kritino itd.). ]£ar55 graditeljev je poseglo na L območje kmetijskih zemljišč, dva sta gradila v gozdu. Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine je obravnaval vse prijave in za 10 črnih gradenj ni dal soglasja za legalizacijo, 2 zgradbi pa nista dobili zelene luči v sekretariatu za kmetijstvu. Ne glede na strokovna stališča omenjenih ustanov sta Zavod za prostorsko načrtovanje in brežiški izvršni svet mnenja, da je treba skupščini predlagati legalizacijo vseh prijavljenih črnih gradenj. Po besedah direktoija Zavoda za prostorsko načrtovanje Dušana Blatnika ni smiselno, da država z zakonom rešuje zaostale prekrške, ki jih ni bila sposobna preprečiti. Tudi ni pošteno, da bi rušili prijavljene črne gradnje, saj bi jo potem tisti, ki jih še skrivajo, bolje odnesli. “Menim, da lahko zdaj samo še legaliziramo vse prijavljene črne gradnje potem pa se zavzemamo za ostrejši nastop do ostalih 90 odst. črnograditeljev, ki se niso sami prijavili,” je dejal Blatnik. Prisotnim je še povedal, da je bil denar, ki so ga plačali kot depozit, nakazan državi. Kako četrtino je ta namenila občinam za izdelavo prostorskoureditvenih pogojev, šele pozneje pa se bo videlo, • Občinske skupščine so dolžne sprejeti potrebni odlok, ki bo omogočil legalizacijo, do junija. V javni obravnavi so ugotavljali, da so nekateri občani izkoristili čas moratorija za začetek črne gradnje in jo nato prijavili za legalizacijo. Zanimiva so bila vprašanja o gradnjah na robu arheoloških najdbišč, ker krajani ne poznajo meje zaščitenega območja. Ne vedo tudi, zakaj so v istem območju nekateri dobili dovoljenje za gradnjo, drugi pa ne, in kako je mogoče, da so plačali in dobili priključke za vodo, elektriko, kanalizacijo ter drugo komunalno opremo za stavbe brez lokacijskega dovoljenja. “Ali bo država poklicala na odgovor tudi elektroslužbo, vodovodarje in komunalo?” so se spraševali. kakšna bo usoda preostalega denarja. Po vsej veijetnosti bodo občani morali dati vlogo za vrnitev. B. DUŠIČ-GORNIK Ljudje se spet vračajo v knjižnice Z občnega zbora Društva knjižničarjev Dolenjske NOVO MESTO - DruStvo knjižničarjev Dolenjske, ki deluje že 19. leto in ima 82 članov, je imelo 17. marca letos redni občni zbor. V prvem delu našega srečanja smo poslušali poročila o delu društva in delu knjižnic v preteklem letu. V raz-pravi smo ugotovili, da si vse knjižnice enako prizadevajo za boljše pogoje dela, kajti pomanjkanje prostora in strokovnih kadrov ostaja nerešen problem. Dotok novih knjig je bil v vseh knjižnicah občutno manjši, kar kaže na velike težave v zvezi z nakupom. Lahko rečemo, da povpraševanje presega ponudbo, oz. da je porast obiska večji od izposoje. Knjižničarji opažamo, da sc ljudje vračjo v knjižnice, zlasti starejši in tisti, ki so bili nekoč že vpisani v knjižnico. Trenutno je največji problem je porazno stanje v manjših knjižnicah na področju računalništva. Gre za vprašanje, kako se bodo knjižnice od 3. do 5. stopnje vključile v slovenski knjiž-nično-informacijski sistem, kar je nujno. Prav manjše knjižnice najbolj občutijo problem preobrazbe knjižnic v kulturna informacijska središča. Ko poskušamo oceniti naše delo, ugotovimo, da vsega ni bilo mogoče uresničiti. Tako smo prišli do nalog, ki nas čakajo v tekočem letu. Program delaje na kratko naslednji: urejanje bonitet za člane DKD s člansko izkaznico, organizacija strokovne ekskurzije, strokovna predavanja (in apel na samoizobraževanje), študij bibliotekarstva že zaposlenih delavcev itd. Ob koncu prvega dela srečanja dolenjskih knjižničarjev smo vsi prisotni prisrčno čestitali naši kolegici Nataši Petrov, bibliotekarki in vodji Dolenjske bibliografije v Knjižnici Mirana Jarca, za prejeto priznanje v stroki - Čopovo diplomo. Občni zbor društva smo zaključili s predavanjem Silve Novljan, svetovalke za splošnoizobraževalne knjižnice v enoti za razvoj v NUK. Spoznali smo delo šolskih knjižnic v Niskay-uni, država New York, in splošnoizobraževalnih knjižnic v okrožju Al-banya, država New York. SILVA GOM1ŠČEK-Š1BILA predsednica DKD PREDAVANJE O HRVAŠKEM VSAKDANJIKU NOVO MESTO - Hrvaški kulturni dom prireja v sredo, 6. aprila, v Mali dvorani Dolenjskega muzeja svojo redno tribuno, na kateri bo predaval Tomislav Ladan, hrvaški pi- satelj, prevajalec in enciklopedist Govoril bo na temo Naš hrvaški ;i vsak- danjik. TH desetletja za mlade bralce Pionirska knjižnica v Novem mestu deluje že 30 let - Srečanje šolaijev s pisateljicama Branko Jurca in Ivanko Mestnik - Osrednja prireditev in nagrade oktobra NOVO MESTO - Minulo sredo opoldan je bilo v Pionirski knjižnici zelo živahno. Učenci nižjih razredov iz osnovnih šol Šentjernej, Grm in Center so zapolnili knjižnični prostor in prisluhnili besedam pisateljice Branke Jurca in Ivanke Mestnik, ki sta govorili o svojih novih knjigah ter pokramljali z najmlajšimi bralci o vsem, kar jih je zanimalo. To je bila že druga večja prireditev, kijih knjižnica prireja letos še posebej prizadevno, saj praznuje 30. obletnico svoje ustanovitve. množice zbranih odgvoorov bo žreb izbral dobitnike treh denarnih in desetih praktičnih nagrad, ki jih bo podelila pokroviteljica Dolenjska banka. MiM Kot je v nagovoru dejala Slavka Kristan, ki vodi Pionirsko knjižnice (zdaj se uradno imenuje Oddelek za mladino Knjižnice Mirana Jarca), so s to prireditvijo počastili dva jubileja: 30-letnico svojega delovanja in 80-let-nico naše priljubljene in znane pisateljice otroške in mladinske literature Branke Jurca, za povrh pa še mednarodni dan mladinske knjige, ki bo 2. aprila na Andersenov rojstni dan, ter leto družine. Vse se seveda vrti okrog knjig za najmlajše bralce, ki jih je Branka Jurca v svojem življenju napisala že blizu 40, Mestnikova pa bo letos izdala svoj knjižni prvenec; pri Dolenjski založbi bo izšla njena knjižica V dedpvi grapi, zgodbe iz nje pa otroci že poznajo, saj so lani izhajale v Pilu. Zmagovita logika Odloča zdrava pamet KOČEVJE - Učitelj matematike Tomaž Cokan vodi to šolsko leto na kočevski osnovni šoli Ob Rinži krožek logike, ki ga obiskuje okoli 30 šolarjev. Že osem let je tudi član republiške ocenjevalne komisije na tekmovanjih iz logike. O tem svojem delu je povedal: Med 80 finalisti, ki so na začetku tega šolskega leta tekmovali na republiškem tekmovanju v logiki, so sodelovale tydi učenke Anja Žnidaršič, Sanja Šega, Helena Žagar in Tanja Čebin. Tanja je bila odlična in je zasedla 15. mesto. Zdaj se pripravljamo na podobno tekmovanje, ki bo oktobra letos. Zato smo pred kratkim organizirali predavanje študentke 3. letnika matematične fakultete iz Ljubljane Katarine Kurent, ki je bila v tem šolskem letu že drugič zapored absolutna prvakinja Slovenije v logiki med študenti in odraslimi. Logika sega na različna področja dejavnosti. Naš glavni učni pripomoček pa je zdrava pamet. J. P. i Tomaž Cokan: “Pri logiki ni odločilna starost oz. šolski razred, ampak zdravo sklepanje, zato lahko tudi učenec nižjega razreda prekosi učenca višjega razreda ali celo odraslega. ” NAJBOLJŠI V FILHARMONIJI - Tamburaški orkester KUD Oton Župančič iz Artič je v soboto nastopi! na 14. srečanju petih najboljših tamburaškili skupin Slovenije v ljubljanski Filharmoniji. Tako so poleg Artičanov, ki so se usposobili za igranje na nove instrumente z drugačnim sistemom igranja, nastopili še: tamburaški orkester “Ivan Navratil" iz Metlike, tamburaški orkester Iskra Kranj, tamburaški orkester Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki in orkester Man -dolina iz Ljubljane. Nastop tamburaškili skupin je ocenjevala tudi posebna strokovna komisija, ki bo pripravila oceno o kakovosti, napredku in pomanjkljivostih izvajalcev, dogodek pa so posneli delavci slovenske radija in televizije. Artičani so se na srečanju predstavili z Bunjevačko elegijo Josipa Andrica, s črnsko duhovno pesmijo Milost in z venčkom narodnih v priredbi Vinka Vodopivca. Zadnji dve skladbi so izvedli s pomočjo pevskega zbora KUD Brežice ter solistk Elizabete Križanič in Marjete Podgoršek. (Foto: B.D.-G.) Pionirska knjižnica v jubilejnem pripravlja še nekaj prireditev, osrednja pa bo oktobra, ko bodo podelili nagrade za opravljene družinske kvize, ki potekajo že vse leto. Namen teh kvizov je, da v letu družine stkejo eno od drobnih vezi, ki družine povezujejo v pristnejšo skupnost; otroci namreč sprašujejo starše, katere pravljice poznajo, katere stare običaje, katere kulturne prireditve obiskujejo skupaj z otroki ipd. Izmed SOLARJI RAZSTAVLJAJO ŠENTJERNEJ - V izpostavi Ljubljanske banke Dolenjske banke, d.d., Novo mesto v Šentjerneju so 28. marca odprli razstavo likovnih del učencev osnovne šole Šentjernej. Otvoritve seje udeležil tudi direktor Dolenjske banke Franci Borsan. Tokratna razstava del mladih ustvarjalcev je rezultat daljšega tovrstnega sodelovanja Dolenjske banke Novo mesto in osnovne šole Šentjernej. “Poslednji romantik” v Krki Razstava novejših oljnih slik akademskega slikarja Leona Koporca v poslovni stavbi tovarne zdravil Krka NOVO MESTO - V veži poslovne stavbe tovarne zdravil Krka so prejšnji četrtek zvečer odprli razstavo olj akademskega slikarja Leona Koporca, dobrega znanca tukajšnjih ljubiteljev likovne umetnosti, saj je sodeloval v več Krkinih slikarskih kolonijah. O avtorju in njegovem deluje govoril prof. Milan Pirker, tajnik ZKO Ljubljana-Šiška, za prijetno vzdušje pa je poskrbela prof. Tatjana 1 ladl, ki je zaigrala Griegovo klavirsko sonato. Na razstavi se Leon Koporc, po rodu Ljubljančan, predstavlja z izborom svojih novejših olj, ki so nastala v zadnjih treh letih, nekaj slik je celo z letošnjim datumom. Za razstavljena dela sta tako kot sploh za vse njegovo slikanje značilna figuralika in barvitost, morda so novejša dela v barvitosti še nekoliko bogatejša, saj je avtor segel na paleti barv od temnih do sijoče rdeče in prosojno bele barve, tako da njegove slike kar sijejo. Vsaka slika posebej je zgodba zase, prof. Pirker je v svojem nagovoru celo dejal, daje vsaka Koporčeva slika film, ki vsebuje občutenja celega življenja, “vse je v gibanju in v spreminjanju, vse figure odhajajo, pa vendarle na robu slike še za trenutek postojijo in se V ozrejo nazaj. Brez žalosti in brez veselja. In mi, ki stojimo pred sliko, vemo, da nam vse te ženske, vitezi, slikarji in trubadurji tam na robu nekaj pomembnega pripovedujejo.” Likovne “zgodbe” o Lepi Vidi, Suzani, Jakobu Gallusu, Vitezovi obljubi in drugem si lahko ogledate do 25. aprila, ko bodo zaprli razstavo “poslednjega romantika” med slovenskimi slikarji, kot je Leona Koporca označil likovni kritik Aleksander Bassin. MiM Leon Koporc Ob bienalu Rembrandt in Picasso Od 20. maja tretji Bienale slovenske grafike NOVO MESTO - Središče Dolenjske bo letos od 20. maja do 15. septembra gostilo že tretji Bienale slovenske grafike. Uspeh lanskoletnega bienala, ki so ga potrdili tudi odkup slovenskih grafik za svetovno znano zbirko Albertina na Dunaju in Nacionalni sklad sodobne umetnosti v Parizu ter še ambicioznejši program letošnjega, napovedujejo, da bo ta zdaj že tradicionalni dogodek ne le pomembna priložnost za slovenske ustvarjalce in občinstvo, pač pa tudi pomembna razvojna spodbuda. Predsednik bienala Branko Suhy in Dolenjski muzej kot organizator napovedujejo več programskih sklopov, katerih jedro je še vedno izbor slovenske grafike. Slovenska žirija je že opravila selekcijo, mednarodna pa bo razglasila nagrajence na dan, ko bo prireditev odprl pokrovitelj, predsednik RS Milan Kučan. Poleg osrednje predstavitve izbora slovenskih grafik bodo vzporedne prireditve ponudile na ogled dela vrhunskih mojstrov grafike Rembrandta in Picassa, ki prihajajo v Novo mesto na podlagi zaupanja in priznanja evropskih muzejev. V sode lov; ' sodelovanju s slednjimi bo bienale kot iniciator ob otvoritvi 20. maja razglasil tudi nagrajenca prvega evropskega Grand Prixa za grafiko. Poleg te za najširši krog ljubiteljev privlačne prireditve bo na ogled še razstava Profesorji grafike na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani 1945-1995 ter osebni predstavitvi Marije Starič in Ivana Mršnika. Tudi letošnji bienale finančno podpira Ministrstvo za kulturo RS, seveda pa največji delež prispevajo Novo mesto ter dolenjska podjetja, saj menijo, daje ta dogodek pomemben za obiskovalce iz cele Slovenije in tujine ter s tem razvojna možnost za Dolenjsko. Štipendije ostajajo nepodeljene Malo zanimanja za pedagoški študij ČRNOMELJ - V črnomaljski občini jim je vedno primanjkovalo ustrezno izobraženih učiteljev in tako je še danes. Več učiteljev bi potrebovali predvsem za poučevanje jezikov, matematike, tehnike in glasbe. V letošnjem šolskem letu občina sicer štipendira 18 rednih študentov na različnih smereh pedagoškega študija, 20 učiteljev in vzgojiteljic pa študira ob delu, vendar za vse potrebe, ki jih imajo v občini, to ne bo dovolj. Kakšno je med Črnomaljci zani-^® manje za pedagoški poklic pove že to, da so lani ostale nepodeljene kar štiri ,3' štipendije: za knjižničarstvo, nemški ru jezik, glasbeno pedagogiko ter[pzJ tehnično vzgojo in fiziko. V Črnom-rcl: lin rr\ nrinrnuliani nzvzlaliti i tiiSiio.llll’ ^ Iju so pripravljeni podeliti štipendije'^ tudi prosilcem iz drugih občin, če jih' iz njihove ni dovolj, toda lani očitno tudi teh prosilcev ni bilo. Za prihod-nje šolsko leto so razpisali kar 17 šti- L ^ pendij. Največ, kar šest, za študijJ~V( različnih inštrumentov za potrebe JpP' glasbene šole. Tri štipendije so ita^rn< voljo za razredni pouk, po dve za štu-Pj'l*e dij jezikov, matematike in fizike ter p°|c™ ena za knjižničarstvo, psihologijo, pedagogiko in tehnični pouk POIJANOVA MALA PLASTIKA urai live tvai ilno olic noj »zi NOVO MESTO - V sredo, 6. apri- “‘j la, bodo ob 17. uri v razstavnih pro-f štorih Dolenjskega muzeja v Domul kulture odprli razstavo akademskega Jau kiparja Josipa Poljana iz Zagreba,[ J' učenca najbolj znanih hrvaških kipar-t®1 jev Franeta Kršiniča in Anteja!^ Augustinčiča, ki se s to razstavo pr-f'J, vikmt predstavlja slovenski javnosti. L. Razstavljal bo malo plastiko iz terako- L te in brona. O avtorju in njegovemE./J delu bo govoril dr. Saša Bravar, za L”1 prijetno vzdušje pa bo poskrbel violi- n J nist Marjan Vdovič ob klavirskij-j. spremljavi prof. Tatjane lladl.5 rt Razstava bo odprta dva tedna. Se precej potrpljenja in denarja OBISK MLADIH GLASBENIKOV Z VRHNIKE ČRNOMELJ - Glasbeni Črnomelj in Vrhnika sta novembra lani sklenili dogovor o štiriletnem sodelovanju, v okviru katerega bodo lf)f jab nje 'On, Tjci Klil šoli res Dela pri črnomaljski cerkvi sv. Duha se nadaljujejo, res pa je, da primanjkuje denaija tako za ta kot za obnovo drugih kulturnih spomenikov - Spomenik na Gričku razpada učenci in učitelji glasbene šole Vrhni-1 ka v sredo, 6. aprila, obiskali Belo kra-1 jino. Ogledali si bodo nekatere zani- f mivosti Bele krajine. Ob 19. uri pat bodo učenci in učitelji obeh glasbenih I šol v črnomaljskem kulturnem domu j pripravili koncert. Vabljeni! ČRNOMELJ • Črnomaljcem se zdi, da se potem, ko so v in okrog podružnične cerkve sv. Duha v starem mestnem jedru zaključili arheološko izkopavanje, dela niso več premaknila z mrtve točke. Vendar je tako mišljenje zmotno, zagotavljajo na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine in v občinski upravi. Kes pa je, da so mnoga dela, ki sojih opravili, precej skrita očem. Ko je arheolog dr. Phil Mason zaključil terenske raziskave, so začeli s pozidavo obzidja kasnoantične utrdbe, stolpa, ostankov antičnih zidov v notranjosti cerkve ter ojačanjem temeljev apside in ladje, tudi z injekti-ranjem temeljnih zidov. Izdelan je tudi načrt osvetlitve zunanjščine cerkve, za vzidavo so pripravljena okna, na Restavratorskem centru RS pa restavrirajo kasnoantični mozaik, odkrit pri vhodu v cerkev. Tudi v letošnjem letu načrtujejo več del, medtem ko v delavnicah Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pripravljajo arheološko gradivo za strokovno objavo. Tako kot doslej bo tudi v prihodnje obseg del odvisen od zagotovljenega denaija iz republiškega in občinskega proračuna. Ob zadnjem usklajevanju sredstev za posege na kulturnih spomenikih so še morili Črnomaljci od sedmih milijonov tolarjev, kolikor so jih za cerkev sv. Duha zahtevali od republike - če bi seveda enak delež zagotovila tudi občina - sprijazniti s poltretjim milijonom tolarjev. Ob tem imajo v črnomaljski občini v programu še posege v cerkvi sv. Jakoba v Naklem in sv. Nikolaja na Stražnjem Vrhu, Vseh svetnikov v Pustem Gradcu, na Mitreju na Rožancu ter sanacijo spomenika NOB na Gričku, s katero zaradi zahtevnosti odlašajo že nekaj let. Če bodo ta spomenik letos začeli obnavljati, bodo morali zanj v Črnomlju najbrž združiti denar, sicer namenjen za vse ostale akcije, druge posege pa nadaljevati prihodnje leto. V letošnjem občinskem proračunu je namreč za vse naštete akcije ter za varstvo naravne dediščine predvidenih le 1,5 milijona tolarjev. Republiko so zaprosili za 22 milijonov tolarjev. Glede na to, da je denar iz občinskega Žaklja več kot skromen -koliko pa bodo v resnici dobili iz republiškega, še sploh ne vedo - ter da bi letos morala imeti prednost spomenik na Gričku in streha na cerkvi sv. Jakoba, ki zamaka, s tem pa se uničujejo že obnovljene freske, je težko predvideti, koliko del bodo lahko opravili pri sv. Duhu. Za sedaj je jasno le to, da bo obnova te cerkve trajala še nekaj let. M.B.-J. m K de nji 'j s S I nji' ■ nje Pri rač Pa< nic «31 Po! vži Jel HARMONIKARSKI SEPTET - Pri črnomaljski Glasbeni šoli so pred dobrim letom ustanovili harmonikarski septet, ki ga vodi Pavlu Riznič. Kmalu po ustanovitvi je že začel nastopati po Beli krajini, predstavil pa se je tudi na Vrhniki. Čcpra'/ gre za učence 2. in 3. razreda glasbene šole, je njihov repertoar zelo pester, od skladb __ > velikih glasbenih mojstrov do zabavne glasbe, predvsem filmske. Vse priredbe naredi Riznič sam in jih jmn-di vsakemu učencu posebej. Riznič načrtuje tudi sodelovanjt j tr0 “svojega "septeta z dmgimi oddelki glasbene šole, harmonikarski kvartet ali kvin- j tet pa namerava ustanoviti tudi v Metliki. Na fotografiji: črnomaljski harmonikah j ner na enem svojih zadnjih nastopov. V prvi vrsti od leve proti desni: Nina Pavlinič k*. Jelena Špelič in Aleksandra Šavor; v drugi vrsti sedijo: Silvo Šuštarič, Goran Pul-jak, Andrej Grdiša in Urška Povše. (Foto: M.B-J.) Kočevje največ izmenskega pouka Ob nedavnem obisku ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra so govorili o veliki prostorski stiski kočevskega šolstva - Državna pomoč še premajhna KOČEVJE - V kočevski občini v tem šolskem letu obiskuje osnovne šole 2.112 učencev. Od tega jih je na centralni šoli v Kočevju 1.476 ali 70 odst., vsi pa obiskujejo pouk v izmeni, en teden dopoldne, drugi teden popoldne. Med njimi je 257 (17,41 odst.) vozačev, ki se vozjjo tudi do 20 km daleč. Tako so nekateri, ki imajo poukob 13. uri, na poti od 12. pa do 19. ure, kar je posebno naporno pozimi. občina, v Kočevju pa menijo, da bi k St Si morala republika primakniti več, že ans • Ne ostanemo dobri, če nenehno ne težimo k temu, da bi bili boljši. (Keller) Po načrtih o vključevanju v Evropo naj bi do leta 1999 prešli v službah na evropski delovni čas. To pa pomeni, da moramo imeti tudi samo enoizmenski pouk. Kočevska šola pa sodi med tiste redke v Sloveniji, ki imajo največ izmenskega pouka, po dokaj zanesljivih podatkih celo največ. Zdaj ima kočevska šola skupno 30 matičnih učilnic, potrebovala pa bi jih najmanj 60, saj se pripravlja tudi t.i. devetletka. Kočevje potrebuje novo šolo za 840 učencev. Tako bosta v Kočevju dve šoli. Bolje pa bi bilo, če bi bile tri, vsaka s 400 do 500 učenci. Za novo šolo je že predvidena lokacija v Mestnem logu, zdaj pa je treba zanjo izdelati vse potrebne načrte. Gradnja bi se lahko začela že prihodnje leto, če bo občinska skupščina opravila vse potrebno. O tem so razpravljali tudi ob nedavnem obisku ministra za šolstvo dr. Slavka Gabra v Kočevju. Kočevska šola je med tistimi tremi v naši državi, kijih bo sofinancirala država. Po republiškem predlogu naj bi 50 odst. sofinancirala republika in prav toliko zavoljo tega, ker na Kočevskem živijo pretežno proletarci, se pravi delavci brez zemlje, ki že sicer komaj životarijo, saj jih je kar 30 odst. že brez dela. Poleg tega gre že zdaj kar 20 !| p' odst. vseh občinskih sredstev za šol-stvo za prevoze šolarjev, saj je Kočevska najredkeje naseljena pokrajina v državi. Med obiskom ministra Gabra so se pogovarjali še o obnovi stare gimnazijske stavbe, v katero naj bi se spet preselila gimnazija, o gradnji telovadnice pri šoli v Stari Cerkvi in o nadaljevanju gradnje šole v Fari. Ul M •ol, >ilV ‘iti Pal h P jsl J. PRIMC > OTROK JE PADEL POD FREZO SENOVO - 24. marca ob J9.25 je prišlo na Senovem do delovne nezgode pri frezanju nJive. Tega dne je 38-letni Ž. Z. ^3 ,s Senovega s traktorjem frezal 11 "Jtvo. Na levem blatniku je sedel I nlegov 12-letni sin, ki je z nogo P Potiskal frezo k tlom. Pri ob-■ 'Tatiju na koncu njive je otrok P; P&del pod frezo, ki ga je z noži |'točno poškodovala po nogi in 7 j^dnjici. Po izjavi zdravnika so 1 . Poškodbe hude, vendar otrok ni r Ih V*‘vlienjski nevarnosti. Traktor bil brez zaščitnega loka. Vo-v‘. *tika so preiskusili tudi z elek-'v i'ronskim alkotestom, kije poka-1'dpl 1,0 g/kg alkohola v izdiha-.tm zraku. V času inflacije obračali denar Računovodkinja in finančna knjigovodkinja sta si za poneverbe, neupravičeno uporabo, zlorabo položaja prislužili pogojno kazen za dobo treh let - Prispeval tudi nered NOVO MESTO - Pred kratkim je bila na novomeškem temeljnem sodišču sodna obravnava zoper obtoženo 36-letno Marijo Redek iz Potočne vasi in 37-letno Marijo Antončič iz Novega mesta, ki naj bi leta 1988,1989 in 1990, prva kot računovodkinja in druga kot finančna knjigovodkinja, v računovodstvu Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda v Novem mestu zagrešili vrsto nepravilnosti. iri. 12'AVTOMOBILA ODNESEl. ;kiMOŠKO PUHOVKO - 26. marca je erreznan storilec v Mirni Peči vlomil v u-^bno vozilo Citroen Xantio in uk-ije moško puhovko, poslovno torbo jih [denarjem in osebnimi dokumenti in s no F1 * * lV. lastnika J. Z. oškodoval za okrog 50 ,d- lsočakov. ti l UKRADEL ZADNJO POLICO Z jijtVOCNIKOMA-19. marca zvečer je bej!?Pr'diprav v Ulici Otona Zupančiča v iiaHOotnlju iz osebnega avtomobila uk-lu'k • 2ac*nj° polico z zvočnikoma. S po J1™ je lastnika S. S. iz Črnomlja oško-|0,t°val za okrog 32 tisočakov. 1 PREDRL GUMI - 19-lctni M. B. iz H/adca je utemeljeno osumljen kaz-lvega dejanja poškodovanja tuje •vari, ker je 20. marca zjutraj pred gos-"ao Lady D v Gradcu, medtem ko sta Nlicista intervenirala v diskoteki Roky, |a°žem predrl dve gumi na službenem ■ lozilij in povzročil za 30 tisočakov .0.*°dc. nu .Ukradel pleteno žico - v ga hs.V ot* 11 • do 21. marca je nekdo na >a,|, u med naseljema Gotna vas in ir-,*’r^a vas ukradel pleteno žico in s jaf?1 P,slr|ika L P. oškodoval za okrog ,r.r00 tolarjev. jti.lKRADEL V VEČ PRODAJALCI - Mladoletnik iz Radnc vasi je ■ iflhmljcn, da je v februarju iz več proza aja'n ukradel razne predmete in jih s ,11-,) oškodoval za okoli 8.500 tolarjev. ;ki. Razbijal pri bivši ženi - f. s. 11. [Pfebnjcga je osumljen, da je v noči na p marec poškodoval vrata stanovala bivše žene in nato vstopil v stano-lnJe in razbijal. Oškodovanki V. S. z 'n'a je povzročil za okrog 40.000 to-rJev škode. UR DVE SMREKI - Marca je ne-tdiprav v gozdu pri Gotni vasi posekal 'e smreki in lastnika oškodoval za 35 'očakov. >Z NEDOGRAJENE HIŠE ODSTIRAL qKNA - Neznanec je v ISu od 28. februarja do 28. marca iz -dograjenc biše v okolici Črnomlja montiral in odnesel dve okni in s tem stn'ka oškodoval za 20 tisočakov. Računovodkinja Marija Redek je očitano dejanje prisvajanja denaija, ko naj bi dvigovala višje zneske od potrebnega denarja, razliko pa si prilaščala, priznala, in sicer okroglo zapisane zneske. Po ugotovitvah finančnega izvedenca naj bi si z desetkratnim dvigom od junija do decembra leta 1988 prisvojila okrog 1,300.000 tedanjih dinarjev. Zakaj je to naredila, ni znala pojasniti, povedala pa je, da sta se v tistem času z možem vselila v novo hišo. Glede usnjene jakne, ki je še do danes ni plačala, nabavil pa jo je veterinarski zavod, je pojasnila, da so jih nabavili za terenske delavce. Takratni direktor Vrančič je njej in Antončičevi dovolil, da sta jakni nabavili za njuna moža. Kasneje jaken nista plačali, ker ju, kot sta dejali, niso plačali tudi nekateri, ki ne delajo na terenu, pa so jih prav tako dobili. Jakni, skupaj vredni 315.000 dinarjev, sta bili zaseženi. Obtožnica očita Redkovi tudi neupravičeno uporabo denarja, ki ji je bil zaupan v zvezi z njenim delom, saj gaje v času, ko je bila visoka inflacija, uporabljala za zasebne potrebe in ga po daljšem času vrnila; to naj bi storila petkrat, in sicer dvakrat leta 1988, enkrat leta 1989 in dvakrat leta 1990. Denarje vračala ob koncu leta, potem ko ga je že več mesecev obračala. Glede tega je dejala, da se takšne prakse ni posluževala le ona, PO DOLENJSKI DEŽELI • Že zadnjič so nepridipravi začeli “iskati" delovno orodje, ta leden pa tudi niso bili pri miru. V času med 17. in 24. marcem je v Prapročah pri Žužemberku nekdo prišel pod kozolec S. H. in iz motorne kosilnice odmontiral motor z rezervoarjem. Lastnika je oškodoval za okrog 60 tisočakov. • Neznanec, ki je bil očitno brez cvenka pod palcem, je v Škocjanu na vsak način hotel priti do denaija. Pri lastniku S. M. je razbil kuhinjsko okno, vstopil v hišo in iz nje odnesel 10 tisočakov. • Že noč ima svojo moč, če pa je zraven še vino, postanejo ljudje neobvladljivi in se lahko zgodi marsikaj. Nekaj takšnega so konec minulega tedna zabeležili črnomaljski policisti na Stražnjem vrhu. B. P. iz Črnomlja je s prijatelji popival v gostinskem lokalu Pod lipo na Stražnjem Vrhu. Ker jih natakar ni hotel več postreči s pijačo, so začeli razbijati kozarce in steklenice. Natakar je poklical policiste, in ko sta moža reda prišla na kraj dogodka in hotela legitimirati vročekrvneža, je ta prijel policista in ga hotel udariti. Policist se ga je ubranil s plinskim razpršilcem. Zoper B. P. so napisali kazensko ovadbo, njegovi prijatelji pa se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške. ampak tudi ostali delavci - veterinarji, ki so denar obračali tudi na ta način, da denaija, iztrženega na terenu, niso redno oddajali. Za izlačevanje akontacij osebnih dohodkov, predvsem pa potnih stroškov, je po njunem pripovedovanju vedel tudi direktor. Rok za vračilo denarja pa ni bil določen. Po zakonu o računovodstvu bi se morale akontacije poračunati ob prvem izplačilu dohodkov, vendar do tega ni prišlo. Redkova naj bi tudi uničila poslovne listine in vpisovala lažne podatke, s tem ko naj bi uničila račun za usnjene jakne in nato napisala nov račun. Redkova je dejanje priznala, vendar, zakaj je to naredila, ne ve, češ da ni hotela ničesar prikriti. Poleg tega dejanja sta si Redkova in Antončičeva leta 1988 za dobo 6 mese-, cev sami povišali plačo za okrog 10 odst. Povedali sta, da sta se za to dogovorili potem, ko za nadure, ki sta jih opravljali (takrat je ravno potekalo združevanje Dolenjskega in Posavskega veterinarskega zavoda v en zavod), nista dobili nobenega plačila. Takratnega direktorja Vrančiča sta na neplačane ure opozorila, vendar je dejal, da bi to moral odobriti delavski svet, katerega predsednik je bil direktor Posavskega veterinaskega zavoda. Prav tako se s plačilom nadur ni strinjal novi direktor združenega veterinarskega zavoda Colarič. Obtožena Redkova je bila na sodišču zelo prizadeta in je dejanja obžalovala, pripravljena pa je škodo • Obtoženi je senat spoznal za krivi in jima določil: pogojni enotni kazni: Mariji Redek 1 leto in 6 mesecev zapora, Mariji Antončič pa 1 leto in 1 mesec zapora za dobo treh let. Plačati pa bosta morali še vsaka po 40.000 tolarjev povprečnine in sodne stroške. Senat ni dvomil o tem, da sta očitani dejali storili, to je dokazal tudi sodni izvedenec finančne stroke. Vendar je menil, daje k številnim dejanjem prispeval tudi vsesplošen nered v zavodu v času združevanja. Sodba še ni pravnomočna. povrnili. Do sedaj je ni povrnila zato, ker so bile v času, ko je bila ob zaposlitev, ugotovljene še nekatere nepravilnosti, ki pa ne'bremenijo nje. J. DORN1Ž Na Hrvaško po novem lahko brez vrvi Sprememba objavljena samo v Uradnem listu ZELENA MEJA - Hrvaška policista, ki kontrolirata “zeleno mejo” ob Kolpi, smo pobarali, kako si na Hnaškem predstavljajo razmah turizma, ali tujce strogo kontrolirajo in jih kaznujejo, že če nimajo >’ avtomobilu vlečne vrvi ali če jim manjka kakšna žarnica v rezervnem kompletu. Odgovoril je, da se je predpis o tem že spremenil in da mora avtomobilist imeti obvezno v avtu le varnostni trikotnik. Ostalo doslej obvezno (zavojček s prvo pomočjo, vlečna vrv, komplet žarnic) po novem predpisu, ki naj bi po izjavi obeh policistov veljal že nekaj mesecev, ni več potrebno. O tem smo se pogovarjali z nekaterimi, ki pogosteje potujejo na Hrvaško, in dobili odgovor, da o taki spremembi hrvaških predpisov ne vedo ničesar in da za vsak primer vozijo s seboj vse tisto, kar so od njih nekdaj zahtevali. Gotovo bi bilo pametno in pošteno, če bi pristojni na hrvaški ali slovenski strani o spremembi vse ljudi obvestili ne le v uradnih listih, ampak s posebnimi obvestili. Turistična sezona pa je pred vrati, prehodov meje bo vedno več, in da ne !ro nevšečnosti, naj bi te zadeve razčistili in z njimi čimprej seznanili vse ljudi. 1 J. PRIMC PRODANA PRVA SONATA NA DOLENJSKEM - Prejšnji teden so v novomeškem Eminentu, pooblaščenem prodajalcu vozil Hyundai in Suzuki maruti, prvemu ku/KU sonate Jožetu Krajncu iz Novega mesta, slavnostno izročili ključe novega vozila. Kot je dejal novi lastnik avtomobila, je tako nad sonato kot poslovanjem Eminenta prijetno presenečen. Avto višjega srednjega razreda z uglajeno limuzinsko zrelostjo ima vse in še več kot njegovi evropski tekmeci, zato o nakupu nisem dolgo premišljeval, pravi navdušeni lastnik sonate. (Foto: Majda Luzar) NEZNANEC GAJE NAPADEL IN OKRADEL ČRNOMELJ - 20. marca zvečer je V. Ž. iz Črnomlja pripeljal s kolesom z motorjem pred stanovanjski blok na Ulici Moše Pijadeja v Črnomlju. Ko je stopil z motorja, ga je neznanec napadel in mu ukradel denarnico, v kateri je imel oškodovanec denar in dokumente. Oškodoval ga je za 5 tisočakov. • Po vseh teh aferah ne vem ničesar več, razen to, da nam Slovencem ni pomoči. (Maver) Kočevska stranpota Z NOŽEM NA PIJAČO - 15. marca proti večeru je v zasebnem gostišču Babilon prišlo do manjše zmede. Policisti, ki so dobili obvestilo, da neznanec grozi lastniku z nožem, so ugotovili, da je lastnik noža S. M. bil že močno pijan in zahteval od gostilničarja pijačo, ta pa je mu ni hotel dati. Žejnega gosta so pridržali do iztreznitve. TEPEŽ V DISCU - 19. marca so policisti dobili obvestilo, da so se stepli gostje v discu hotela Pugled v Kočevju. Ugotovili so, daje prišlo v discu do prerivanja, v katerem je N. M. udaril v glavo najprej fanta, nato pa še njegovo dekle. Zaradi poškodb je moral pridi do hotela še rešilec. Ko bodo policisti zvedeli, ali gre za hujše ali lažje poškodbe, bodo N. M. prijavili tožilstvu ali pa sodniku za prekrške. REPUBLIKANCI NA CESTI - Z manjšim avtobusom se je odpeljal del petkove vladne delegacije po obisku v Kočevju še na ogled obkolpske ceste. Pri Grivcu pa seje avtobusek pokvaril in so nadaljevali do Kužlja peš. Tako so si lahko temeljito ogledali od Zelenih-ESS in še nekaterih sporni odsek ceste. Domov jih je odpeljal pravi avtobus, ki je prišel prek Hrvaške v Kuželj in nato po obkolpski cesti do Pirč. To je bila tudi prva vožnja avtobusa sploh po tej cesti. MINE V VODNJAKU - Vaščani Koprivnika so 23. marca sporočili policijski postaji v Kočevju, da je v vodnjaku v zapuščeni kočevski vasici Hrib več eksplozivnih teles. O tem so policisti obvestili občinski štab civilne zaščite in pirotehnike, ki so ugotovili, da je v vodnjaku 30 min za minomete angleške izdelave, in to še iz druge svetovne vojne. Pirotehniki so najdene mine že uničili. ZAGOREL KOZOLEC TREBELNO - 25. marca je zagorel kozolec A. C. s Trebelnega. V požaru so zgoreli kmetijski stroji, parkirani pod kozolcem, zložena koruza v kozolcu in celotno ostrešje. V požaru, ki je nastal zaradi otroške igre, je za okrog 500.000 tolarjev škode. POŽIGAL TRAVO-ZAGOREL STEUNIK SINJI VRH - 26. marca je okrog 20. ure neznan storilec zažgal suho travo na Sinjem Vrhu v Poljanski dojini, pri tem pa je zgorelo 2 ha ste-Ijnika. Požar so pogasili gasilci prostovoljnega gasilskega društva Vinica, tako da se ni razširil do gozdnih površin ali drugih objektov. topar jo je udaril po glavi ^_________________________________ ^ hišo je prišel skozi stranska vrata - Lastnica gaje zalotila - Aktivni pa so bili tudi tatovi ^ŠKO - Ta teden je bilo na ob- — Posavja več večjih in manjših bj vlomov in celo poskus ropa. že jžlllarca okrog 8.45 je neznanec Jel peš do stanovanjske hiše 52- lV. ^ Anice Pirc v Krškem. Skozi y 5|)ska vrata, ki so bila odprta, je EM v hišo. Takrat je bila Pirčeva v ic\ Shnj*’ k° Pa Je slišala Šume v spod- Zv *Drn«fnrih c#» rvtnmvita V Iflet. ji- MED SEBOJ STA OBRAČUNALA S KLADIVOM IN NOŽEM PRESKA - 23. marca okrog polnoči je 45-letni Franc V. iz Preske prišel do stanovanjske hiše 25-let-nega Ivana N. iz Konjskega, začel trkati po vratih in oknih in klicati lastnika. Ko je ta prišel iz hiše, gaje F. V. s kladivom udaril po glavi in roki. V jezi je Ivan odšel v hišo, vzel nož in se vrnil pred hišo ter z nožem zabodel Franca v trebuh, porezal pa gaje tudi po glavi in prsih. Nato sta sc skupaj odpeljala v sevniški zdravstveni dom, od koder soju odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta huje poškodovana. Veliko voznikov gre z alkoholom za volan Tako kažeta nedavni akciji policistov KRŠKO - Poostren nadzor prometa so imeli tudi na območju krške UNZ. V noči s sobote na nedeljo 12. marca so ustavili 108 voznikov. Zaradi suma alkoholiziranosti so 34-im odredili preizkus, kije v U-ih primerih bil pozitiven. Skupaj so ugotovili 31 primerov kršitve cestnoprometnih predpisov. Odvzeli so 9 vozniških ' Ue .Stopnicah je zagledala neznanca, * bil visok približno 170 cm, ob-pa je bil kavbojke, modro bun-v rokah je imel manjšo svetlečo °lo, na glavi pa sivkasto najlon kvico. Najprej jo je holel pres-"i z momljanjem. Ko je Pirčeva Na po stopnicah v kletne pros- Sf3S je neznanec vlomil v kiosk na Bizeljski cesti v Brežicah, last ČGP Delo. Z neznanim predmetom je odtrgal cilindrično obešanko ter nato odprl še vrata. Iz kioska je ukradel več vrst cigaret. Lastnika kioska je oškodoval za okrog 105.000 tolarjev. ju storitve prekrška so odvzeli 4 vozniška dovoljenja,. 8 voznikom so prepovedali nadaljnjo vožnjo, 13 voznikov pa so le opozorili. Pri obeh oostrenin nadzorih so policisti od- od letu krili veliko voznikov, ki so vozili pi Z neznUnjm pSKS feafcfcpS S-SSES jristi poizvedujejo. N*n pred tem ropom je neznan t vzrok za LJUDSKA BANKA LJUDSKA BANKA v Črnomlju — že doslej Vaša banka, odslej pa še bolj. Ne verjamete? 1. Kot občan imate v tej banki sredstva na Vašem tekočem računu realno obrestovana — priznavamo Vam celotni R! Tega Vam druge banke na Vašem področju zagotovo ne nudijo. 2. Na deviznem področju Vam za a vista sredstva odobravamo obresti kot Vam jih malokatera banka. Pa ne le to: tudi obresti Vam izračunavamo in pripisujemo mesečno, kar počnemo tako rekoč edini med bankami. n 3. Poleg že uveljavljene devizne hranilne knjižice Vam je odslej na voljo tudi devizni račun z enako ugodnimi pogoji, kotVam jih nudi devizna hranilna knjižica. 4. Posebej želimo izpostaviti, da odobravamo kratkoročne gotovinske potrošniške kredite (do 11 mesecev), kakor tudi dolgoročne (do 3 let). Za slednje velja, da jih odobravamo za nakup trajnejših dobrin, zato je potreben predračun prodajalca. Ne želimo Vas preobremenjevati z informacijami, raje se oglasite na enoti LJUDSKE BANKE v Črnomlju, Kolodvorska 34, ali pokličite po telefonu (068) 53-230. LJUDSKA BANKA. ZAUPANJE ZAVEZUJE. Ljudska banka. Zaupanje zavezuje. DOLENJSKI LIST Dragocena točka Krke v gosteh Krka Novoterm izkoristila krizo Naklancev - Vodilni zadetek dosegel Perše po podaji Ntoka -1zdržali do konca - V soboto bo pod Portovalom gostoval Maribor Branik NOVO MESTO - Neodločen izid tekme v Naklem med Krko Novotermom in Živili jeza nekatere sicer prava senzacija, glede na to, da so Naklanci začeli drugi del sezone zelo slabo in da še niso zmagali, pa točka, ki sojo na Gorenjskem osvojili Novomeščani, niti ni posebno presenečenje. Če nogometaši Krke Novoterma v Poraz Pioniija Prvo tekmo za 5. mesto s Kamnikom je Pionir izgubil NOVO MESTO - Odbojkarji Pionirja so na prvi tekmi za uvrstitev na peto mesto v prvi državni ligi v gosteh s 3:1 izgubili s Kamnikom. Novomeščani so v prvem nizu, ki so ga dobili s 15:10, presenetili domačine zlasti z odlično igro v napadu, kjer je zablestel Černač. Žal dobre igre niso ponovili v drugem nizu, ko so dosegli le dve točki. V nadaljevanju srečanja se je ponovila zgodba iz prvih dveh nizov. Tretji niz so namreč Novomeščani spet zaigrali dobro, a ga na koncu v podaljšku izgubili s 16:14, medtem ko je bil zadnji niz zanje prava katastrofa, saj niso osvojili niti ene točke. Drugo tekmo s Kamnikom bodo Novomeščani odigrali doma v soboto ob 19. uri. Čeprav uvrstitev na peto ali šesto mesto niti ni pomembna, saj jim obe mesti zagotavljata nastop med najboljšimi slovenskimi odbojkarskimi moštvi v A 1 ligi v naslednji sezoni, pa bi bilo lepo, če bi se Pionir od domačih gledalcev poslovil z zmago. jesenskem delu prvenstva, ko so bili pogosto popolnoma enakovredni nasprotnikom, a so tekme izgubljali, niso imeli sreče, lahko rečemo, da imajo v pomladanskem delu srečo. Že na tekmi z novogoriškim Hitom, ki je nedvomno boljša ekipa, so iztržili prvo pomladansko točko, v Naklem pa so naleteli na sicer odlično moštvo Živil, ki Gaj zadovoljen s točko Na derbiju druge lige so nogometaši Gaja osvojili točko proti drugouvrščenemu Turnišču KOČEVJE - Nogometaši kočevskega Gaja so osvojili izredno pomembno točko v gosteh in s tem ohranili točko prednosti na prvem mestu druge nogometne lige. Tekma v gosteh pri drugouvrščenemu RCS Gramateksu v Turnišču je potekala v izredno naelektrenem ozračju, saj so domačini hoteli zmago za vsako ceno. Kljub temu so Kočevci igrali izredno preudarno in pametno, največ pozornosti so namenili igri v obrambi, kjer so tesno pokrivali najnevarnejše igralec nasprotnega moštva, in imeli ves čas igro v svojih rokah. Prvo veliko prložnost je imel vse boljši Struna, ki je lepo podano žogo od Vujčiča brcnil tik ob nepravi strani vratnice. Prvi zadetek na tekmi je v 69. minuti po kolu z glavo dosegel Smajič. Proti koncu srečanja so domačini še enkrat silovito pritisnili, šest minut pred zadnjim sodnikovim žvižgom pa je Pucku uspelo izenačiti. Zadnjo minuto sre- čanja je glavni sodnik izključil nogometaša Turnišča Zvera, s čimer se domači igralci niso strinjali, prepir pa se je nadaljeval še po koncu tekme. Po tekmi je napadalec Gaja Andrej Struna povedal:”Imeli smo lepo priložnost za zmago, ki pa je nismo izkoristili. Tudi z delitvijo točk moramo biti zadovoljni, saj smo igrali pri neposrednemu tekmecu za prvo mesto. V soboto nas čaka veliki boj z Ero iz Šmartnega. Upamo da bo pomembna zmaga, ki bi nas oddaljila od zasledovalcev, ostala v naših rokah.” Nogometaši Gaja imajo po 19 krogih 29 točk in razliko v doseženih in dobljenih zadetkih 42:6. Turnišče za njimi zaostaja le eno točko, Korotan Suvel pa dve. Do konca ligaškega tekmovanja ostaja še 11 tekem, zato še zdaleč ni nič odločeno, za uvrstitev v prvo ligo se potegujejo najmanj tri moštva, zato bo za Kočevec pomeb-na vsaka tekma in vsaka osvojena točka. M. G. Fink je zablestel v Normandiji Zaradi padca v prvi etapi je Finku ušla odlična uvrstitev v skupnem vrstnem redu __________Trikrat med deset - Na koncu sta bila najboljša Ravbar in Glivar NOVO MESTO - Kolesarji novomeške Krke so z dirko po Normandiji uspešno začeli letošnjo tekmovalno sezono, od katere pričakujejo veliko, najmanj pa napredek v kakovosti in izboljšanje dosedanjih uspehov. 12-član-sko Krkino prvo moštvo je letos razdeljeno na zeleno in oranžno skupino. Na posameznih etapah dirke po Normandiji je največkrat uspel Bogdan Fink. Na dirki po Normandiji je Slovenijo zastopalo Krkino zeleno moštvo, v katerem so kolesarili Srečko Glivar, Bogdan Ravbar, Boštjan Mervar, Uroš Murn, Bogdan Fink in Sandi Papež. Dirka je štela za svetovni pokal 1. kategorije, na Startu pa so sc poleg naših kolesarjev zbrale reprezentance Nizozemske, Švice, Norveške, Švedske, Združenih držav Amerike, Rusije, Kanade, Letonije, Danske, Litve, Nemčije, Španije, Belgije, Francijo pa je zastopalo 5 klubskih moštev. Od svetovni kolesarskih velesil so manjkali le Italijani, ki so se za dirko sicer prijavili, a jih na Startu žal ni bilo. Za tako močno konkurenco so si kr-kaši zastavili zelo optimistične cilje in jih skoraj v celoti izpolnili. Na prvem resnejšem nastopu med člani se je že izkazal Uroš Murn, ki je bil v 1. etapi II., oziroma 2. v zaključnem Sprintu glavnine. Da je med Novomeščani kar nekaj dobrih šprinterjev, so krkaši dokazovali skoraj na vseh etapah. V drugi etapi je bil v Sprintu glavnine Boštjan Mervar 3. in Bogdan Fink 5., pred glavninu pa je na cilj s polminut-no prednostjo pripeljala le trojica ubežnikov. v četrti etapi je Fink ponovil odličen zaključek, saj je zasedel peto mesto in povrh tega od Boštjana Mervarja prevzel majico za najboljšega kolesarja do 21. leta, v skupnem točkovanju pa se povzpel na 10. mesto. V peti etapi sta se izkazala Bogdan Ravbar s 14. mestom - priboril sije tudi prvo mesto v točkovanju gorskih ciljev - in Srečko Glivar, ki je prišel v točkovanju letečih ciljev na tretje mesto, s 16 mestom. 7. etapa je spet prinesla srečo Finku, ki je si je v Sprintu zagotovil 3. mesto, 11. je bil Mervar in 21. Murn, Sandi Papež pa je grdo padel, se močno potolkel in zlomil krmilo, zaradi česar je moral odstopiti. Tudi na zadnji, deveti etapi je Fink dokazal, da v Sprintu sodi med najboljše. Na cilj je pripeljal šesti in le zaradi nesrečnega padca in 12-minutnega zaostanka na prvi etapi tudi v skupni razvrstitvi ni osvojil več od 66. mesta. V skupnem vrstnem redu dirke po Normandiji je zmagal Litvanec Saulius USPEŠEN ZAČETEK MEŽNARJA Novotehnini mladinci osvojili Jesenice NOVO MESTO - Ludvik Mežnar, član motokluba Mel je uspešno začel letošnjo sezono v motokrosu. Na prvi dirki za državno prvenstvo v superkro-su je na svojem prvem nastopu v razredu do 125 ccm v Novi Gorici zasedel drugo mesto. Premagal ga je le lanski državni prvak Kragelj iz Orehove vasi. V razredu do 80 ccm je bil Julij Brine sedmi, na tekmovanju v skokih, ki so ga Novogoričani pripravili po zgledu tek- • Oranžno moštvo kolesarskega društva Krka bo jutri štartalo na veliki etapni dirki za memorial Denisa Monetta na Antilih na otoku Guadalupe. Dirka bo imela 5 etap, v moštvu krke pa bodo nastopili Gorazd Štangelj, Branko Filip, Brane Ugrenovič, Marku Baloh, Gregor Puš in Andrej Gimpelj. Moštvo bosta vodila Franc Zrimšek in Jože Ma-jes. Vse stroške razen prevoza do Pariza jim bo pokril organizator dirke. movanj v Dolenjskih Toplicah, pa je bil Mežnar tretji. Člani motokluba Mel se Uspešen nastop na mednarodnem turnirju v namiznem tenisu že pripravljajo na organizacijo prvomajske dirke za državno prvenstvo. Ta teden so začeli z rekonstrukcijo proge, pri izgradnji 100-metrskc skakalnice pa sodeluje tudi Janez Gorišek, ki ga kot konstruktorja planiških naprav dobro poznajo predvsem ljubitelji smučarskih skokov. Sarkauskas nad reprezentančnima kolegoma Romanovasom in Lupeikisom, kar je bilo prvovrstno presenečenje, saj ie bil najboljši Francoz šele 9., najboljši Spanec pa mesto za njim. Kljub temu da so Novomeščani načrtovali uvrstitev enega kolesarja med najboljših 10 v skupni uvrstitvi, je 18. mesto Srečka Glivarja in 21. mesto Bogdana Ravbarja lep uspeh. NOVO MESTO - Člani namiznoteniškega kluba Novotehna iz Novega mesta so izredno uspešno nastopili na mednarodnem turnirju na Jesenicah, kjer so poleg najboljših slovenskih igralcev nastopali še avstrijski namizno-tenisači in člani B reprezentance Italije posebej ohrabruje igra novomeških mladincev, ki bodo konec tedna nastopili na mladinskem državnem prvenstvu. Na Jesenicah so dokazali, da so pred prvenstvom odlično pripravljeni, Krij je namreč zmagal, Retelj je bil drugi in Vertuš tretji. V članski konkurenci je od Novomeščanov prišel najdlje Matjan Hribar, ki je izpadel v četrtfinalu, medtem ko so v igri parov igralci Novotehne še enkrat zablesteli. Mladinca Vertuš in Miklič sta pripravila prvovrstno presenečenje, ko sta z nada-jjnega tekmovanja izločila prva nosilca in favorita turnirja, najboljša igralca Arconta, ekipe državnih prvakov, Komaca in Brunca. Vertuš in Miklič sta izpadla šele v polfinalu, kjer sta ju premagala kasnejša zmagovalca turnirja, njuna klubska tovariša Hribar in Horvat. pa je zadnji čas v težki krizi, in ponujeno priložnost izkoristili. Moštvi sta v nedeljo začeli tekmo z nepovezano igro, ki se je razživela šele v sredini prvega polčasa. V 33. minuti srečanja je Ntoko z leve strani lepo podal Denisu Peršetu, ta pa je žogo poslal v mrežo. Veselje Novomeščanov ni trajalo dolgo, saj je po strelu Gruš-kovnjaka iz kota žogo dobil Oblak in jo iz razdalje desetih metrov poslal za hrbet vratarja Paviča. Čeprav so Naklanci cel drugi polčas silovito napadali in je imel Jerina tri lepe priložnosti, je novomeška obramba le zdržala pritisk in dragocena točka je odšla v Novo mesto. Uspeh v Naklem je za novomeške nogometaše pomeben ne le zato, ker so se z njim približali Primorju in Mavrici, ki sta tokrat oba izgubila s 4:0, na 4 točke, temveč zaradi psihološkega momenta. Nogometaši Krke Novoterma namreč spoznavajo, da lahko dosežejo zadetek in osvojijo točko tudi proti objektivno boljšim ekipam. To spoznanje je prav gotovo adut v rokah Novomeščanov, ki se bodo že v soboto ob 15.30 doma pomerili z Mariborom Branikom. Kljub slovesu gos- • Na redni letni skupščini nogometnega kluba Krka Novoterm je dosedanjega predsednika Boštjana Kovačiča zamenjal Martin Bajuk, ki je že bil predsednik kluba. V lanskem letu jim je uspelo urediti finačno situacijo društva, žal pa je njihovo prvo moštvo v jeseni ostalo na zadnjem mestu, ki se ga bo letos zelo težko rešilo. Kljub temu da mlajše kategorije trenirajo v obupnih razmerah, največ na jasah v Portovalu, dosegajo sorazmerno dobre rezultate: kadeti so v I. slovenski ligi celo 3. Lani je klub porabil 54 milijonov tolarjev, letos pa bodo za izvedbo vseh načrtov potrebovali okoli 500 tisoč nemških mark. tov tekma ni vnaprej izgubljena. Krka Novoterm lahko iztrži vsaj točko, še posebej, če bodo Mariborčani prišli pod Portoval prepričani o lahki zmagi. Vse je odvisno le od domačih nogometašev, za katere je lahko tekma z Mariborčani velik izziv, morebitni poraz pa ne bi smel pomeniti katastrofe, saj je do konca prvenstva še 11 krogov in se v tem času lahko zgodi marsikaj. DVOBOJ DESETK- Slava Turk (z žogo v roki) je že dolgo časa motor novomežke ekipe. Pri prodoru pred gol jo skušajo zaustaviti kar tri Velenjčanjke, med njimi tudi njihova najboljša strelka Stevanovičeva, ki tako kot Turkova nosi številko 10. (Foto: I. V.) Gama je komaj zmagala j NIoVOIUPcLa CA SiviaIa na o ■ r. !/<» Novomeške rokometašice so imele na srečanju z Ve-lenjem tudi precej sreče -14 minut niso dale gola NOVO MESTO - Tekma med novomeško Gamo in Velenjem je imela dva popolnoma različna polčasa. V prvem delu srečanja so Novomeščankc dobro izpolnjevale dogovor s trenerjem Mitagom, da morajo Velenje premagati vsaj z desetimi zadetki razlike. Po začetnem vodstvu s 3:0 so prednost vseskozi povečevale in v 22. minuti srečanja vodile že s 14:7, čeprav so se jim gostje do odmora približale na 16:12. Drugi polčas so rokometašice Game začele katastrofalno. Kljub temu da Velenjčanke niso imele visokih igralk, ki bi lahko nevarno ogrožale vrata Drmažcve, so domačinke v obrambi igrale sistem 4:2. Hitre gostje so s preigravanjem zlahka prihajale do priložnosti za strel, posebno učinkovita pa je bila v tem početju Stevanovičeva, ki je na tekmi dosegla kar 11 zadetkov. Vclcn-čanjke so po 7 minutah drugega polčasa izenačile na 16:16 in kmalu za tem tudi prvič na tekmi povedle. Prvi zadetek so Novomeščankc v drugem polčasu dosegle šele po 14 minutah igre, ko so izenačile na 17:17. Tedaj se je v dvorani pod Marofom začela prava drama. Še poldrugo minuto pred koncem srečanja so Vclenčanjke vodile s 23:22, ko je Veseličeva izenačila, le pol minute pred zadnjim piskom sodnika pa je izkušena Nataša Pate dosegla zadetek iz sedemmetrovke, gostjam pa v zadnjem napadu kljub obupnim poskusom ni uspelo izenačiti izida. Najučinkovitejše strelke pri Gami so bile Mojca Derčar s 6 zadetki, Veseličeva in Turkova sta dosegli po 5 zadetkov ter Tomasova, kije mrežo gostij zadela trikrat. Kljub zmagi nad Velenjem so Novomeščankc s tremi točkami še vedno zadnje s točko zaostanka za Velenjem in Žalcem. Če v naslednjem krogu na Primorskem premagajo Piran, ki ima 5 točk, se lahko zgodi, da bodo z zadnjega skočile na 2. mesto, saj bo Žalec igral s še nepremaganim Branikom, Velenje pa je prosto. I. V. K I- C Poraz in zmaga Novomeščank šport iz Kocena in Ribnice Odbojkarice Novega mesta so med tednom izgubile s Krimom, v soboto pa premagale Branik jsn NOVO MESTO - Odbojkarice Novega mesta, ki se v play outu prve državne lige borijo za uvrstitev v A 1 ligo, so v preteklem tednu odigrale dve tekmi. V sredo so v Ljubljani izgubile s Krimom s 3:0. Na tekmi jih je ob odsotnosti Bojana Verniga vodil drugi trener Matjan Mcnger. Nepričakovani poraz proti ekipi, ki ima le še teoretična možnosti za uvrstitev v A 1 ligo, gre STRELSKE NOVICE LESKOVEC - Na regijskem prvenstvu v streljanju s standardno zračno puško so imeli največ uspeha strelci SOP Novoline, ki so zmagali med člani, mladinci in mladinkami. Med posamezniki sta bila najboljša Urška Urh s 369 in Dejan Župane s 582 krogi. NOVO MESTO - Na regijskem tekmovanju za zlato puščico je zmagal Franc Cugelj nad Francem Progarjem (oba Trebnje) in Dušanom Piškuričem (Krka). NOVO MESTO - Na regijskem prvenstvu v streljanju s standardno zračno puško so bili najboljši strelci SD Semič, druga je bila Krka in tretje Trebnje. Med mladinci so zmagali strelci iz Straže, med pionirji pa Trebanjci. Med posamezniki je bil pri članih najboljši Jože Ivanetič iz Semiča, med mladinci Mitja Erpe iz Straže in med pionirji Aljaž Bukovec iz Trebnjega. pripisati predvsem slabi igri reprezentantke Jane Vcrnig, kar je preveč vplivalo tudi na ostale igralke. Povsem drugače je bilo v soboto, ko so Novomeščankc igrale doma z mariborskim Branikom. Srečanje je bilo končano prej kot v eni uri. Prvi in drugi niz so dobile Novomeščankc z enakim izidom 15:7. Branikovke so vodile le na začetku tretjega niza s 4:2, a potem niso dosegle več niti točke. Novomeščankc so po štirih krogih končnice še vedno prve s 24 točkami in imjo 2 točki prednosti pred Novo Gorico ter 8 točk pred Krimom. Naslednje tri tekme igrajo v gosteh, najprej pri Taboru,potem pa še v Mislinji in v Novi Gorici. Če dobijo prvi dve tekmi z zad- nejuvrščenima ekipama, se bodo že pred srečanjem z novogoriškim Hitom uvrstile v A 1 ligo. ZMAGE NOVOMEŠČANOV NOVO MESTO - Na Bazi 20, ki postaja pravi lokostrelski center je v soboto potekala letošnja druga tekma za Camo pokal v streljanju na tridimenzionalne tarče, imitacije divjih živali v naravni velikosti. Na tokratni prireditvi je nastopilo rekordnih 98 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, ki so v različnih kategorijah in slogih v enem obhodu dolžine štiri in pol kilometra streljali na 42 tarč iz neznane razdalje med 15 in 45 metri. Dolenjski zastopniki - člani lokostrelskega kluba Novo mesto so bili predvsem uspešni med mladimi in pri ženskah. V compound slogu je pri dečkih slavil Rok Avbar, v prostem slogu med članicami pa Darja Sluga; v lov- TURK NA KATORU NOVO MESTO - Na zelo močnem 12. teniškem turnirju za “Katoro Cup” sta se v Umagu izkazala tudi dva novomeška igralca. Na turnirju, na katerem je bil prvi zmagovalec Goran Ivaniševič (leta 1983), se je Blaž Turk po treh zmagah v kvalifikacijah uvrstil na glavni turnir, kjer je bil premagan šele v četrtfinalu. Pri deklicah se je Tjaša Blaznik uvrstila v osmino finala. Na finalnem masters turnirju serije Kompas - Čunga Lunga, se je Tomaž Kastelic uvrstil v polfinale (v drugem krogu je premagal B. Turka), enak uspeh pa je med deklicami dosegla Katarina Zupančič. ODSTOP KRKOVIČA - Kaže daje |o poraz na odločilni tekmi za uvrstitev v končnico prvenstva proti Bledu pustil sledi v igri kočevskih odbojkaric, ki so s 3:0 izgubile tudi prvo tekmo za uvrstitev na peto mesto z Brokatom iz o Gornjega Grada. Najbolj jezen je bil ■ . kočevski trener Tone Krkovič, ki se je j' odpovedal mestu trenerja prve ekipe, a saj sam ni kos denarnim težavam v klu- p bu. D DOBER ODPOR KOČEVK-Kljub 1 temu, da so po odhodu Gorbunove in j Burjakove kočevske rokometašice na tekmi z Olimpijo veljale za odpisane, so vi se nasprotnicam dobro upirale. Prvi | polčas so izgubile z 10:7, na koncu te- T kme pa je bil izid 26:18 za Ljubljan- ^ čankc. Najboljša strelka v ekipi Kočevja ! ci je bila Maja Guštin, ki je dosegla 7 za-detkov. DELITEV TOČK - Tudi ribniški rokometaši odhajajo na daljši počitek, čeprav je sprva kazalo, da se bodo pridružili osmim moštvom v play offu prve lige. Tekma proti Preventu - končala seje z izidom 21:21 -ni odločala o ničemer, saj so si Ribničani zagotovili obstanek v prvi ligi že prej. Najboljši strelec srečanja v Ribnici je bil Goran Djokič s petimi zadetki. ROKOMETNE NOVICE !e ŽERJAV TRETJI Kar trije posavski drugoligaški klubi , so se že en krog pred koncem rednega dela uvrstili v končnico prvenstva, kjef se jim bo v boju za eno mesto, ki vodi v . prvo državno ligo, pridružila še Pomur- S, ka. V 21. krogu je Krško s 24:21 (13:13) v gosteh premagalo TKI Hrastnik, na posavskem derbiju pa sta se v Sevnici domače moštvo in AFP Dobova razšla z neodločenim izidom 24:24 (12:13)-Krog pred koncem vodi Krško s 35 točkami nad Sevnico (33), Pomurko "i (32) in Dobovo (30). |jg V zahodni skupini so odigrali 18. |j:i krog; trebanjski Akripol je s 16:14(9:6) gSgssSSSsšSS illllSi teve)- rina Sluga pa druga BREŽICE - Mladi telovadci brežiškega Sokola so zelo uspešno nastopili na 7. pokalu narodnega doma v Ljubljani, ki je štel tudi za selekcijsko tekmo za nastop na državnem prvenstvu. Pri mlajših dečkih so bili Brežičani ekipno 3., med posamezniki pa je bil Držič 10. in Vučajnk 12. Pri starejših dečkih je bil Malus.12., največji uspeh pa je dosegel Drago Žerjav, kije bil pri kadetih 3. in se je s tem uvrstil na Joštov memorial, ki bo predtekma Mednarodnega prvenstva Ljubljane v športni gimnastiki. izgubil v Izoli, Črnomelj pa je z 28:2! i Škofljico. Ak- (16:13) izgubil doma s____,___.... ripol je z 21 točkami peti, Črnomelj pa s 14 točkami osmi. IZGUBILI Z ELEKTRO ", NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta 92 so zadnjo tekmo končnice tekmovanja v drugi državni ligi v gosteh izgubili z bodočim A 2 - Ugašeni šoštanjsko Elektro z 91:80 (45:38). Največ zadetkov za Novo mesto 92 je dosegel Bajc (24). Kljub porazu so Novomeščani s 27 točkami ostali na 6. mestu. o c C C J D 5dl ^ minulem letu je na slovenskih cestah umrlo skoraj 500 ljudi, več kot 7.700pa je bib huje in bžje poškodovanih. Vprimerjavi z letom poprej se je število prometnih nezgod z mrtvimi in poškodovanimi povečalo za 6,5 odst. Na žalost je tudi letos na cestah umrlo za dober razred otrok in mladoletnikov. Tudi na Dolenjskem in v Posavju se je prometna varnost poslabšala, precej tudi zaradi vse večjega prometa po magistralki Ljubljana - Zagreb. V zadnjih desetletjih je na slovenskih cestah umrlo več kot 11.000 ljudi, kar nas uvršča skupaj s Portugalsko in Španijo v sam evropski vrh. Na slovenskih cestah je lani umrlo tudi za več kot en razred otrok in » mladoletnikov (34), predlani pa je bilo to [število še večja. Zaradi trajnih poškodb in jumrti v Sloveniji na leto izgubimo okrog 3 )c! odst. bruto domačega proizvoda. Prometna ”,11 kultura voznikov je vse slabša. Pri tem se so Samo spomnimo dogodka na obalni cesti pri vr- Bertokih, kjer je v začetku januarja letos b'jj i °bležal pešec, ki so ga potem trije vozniki jC j Prevozili, vendar nobeden od njih ni ustavil, je, uli pa dogodka, ko je voznica, ki jc pešca Potem, ko ga je povozila, še oropala, nato Pa pobegnila. Alkohol in slabe ceste Po podatkih republiškega Sveta za prc-m vcntivo in vzgojo v cestnem prometu veliko (e. Prometnih nesreč še vedno povzroča alko-m- bol, kar 3() 0(jst Judi zadnja prometna ak-vjs cija policistov na Dolenjskem in v Posavju ic pokazala, da se veliko voznikov vozi po Cestah ne glede na to, da so pred tem pregloboko pogledali v kozarec. Strokovnjaki Pa zelo veliko število umrlih povezujejo tudi ^slabimi in dotrajanimi cestami. Vendar v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem proštu poudarjajo, da je sicer res, da boljše ceste pomenijo tudi varnejšo vožnjo, vendar |a izgovor ne velja, saj četudi bomo nekoč —- 'Uieli vse avtoceste nove, še ne pomeni, da ^ bomo vozili samo po njih. Podatki celo 'ažejo, da se 70 odst. vseh nesreč zgodi na j°kalnih cestah. Načelnik inšpektorata pri ^NZ Krško Miha Molan je na nedavni tis-,°vni konferenci povedal, da so še lani po |'evilu prometnih nesreč v Posavju prevevale lokalne ceste, letos pa je po številu Pametnih nesreč na vodilnem mestu magi-j s,r»lna cesta Ljubljana - Zagreb. Bojijo pa ji kaj bo takrat, ko se bo na Balkanu vojna rko mirila in bo po preobremenjeni in dotra-jg |?ni magistralki peljalo veliko več vozil, kot 9:6) fu pelje že danes. Še vedno smo med zadnjimi v Evropi, ki ^puščamo v naseljih hitrost do 60 km/h. redlog novega zakona o prometni varno-'b, ki so ga pred kratkim predstavili na Mini-!'rstvu za notranje zadeve, predvideva 'ujvečjo hitrost v naseljih 50 km/h. Vse tiste Vznike, ki bodo dovoljeno hitrost ^'koračili za 15 do 30 km/h, čakajo 4 kanske točke. Dokaj strogi zakon, ki predava uveljavitev kazenskih točk za kršitelje 'estnoprometnih predpisov, naj bi bil naper- jen predvsem proti stalnim kršiteljem, ki vozijo prehitro in s preveč alkohola v krvi. Vozniku, ki bo v dveh letih zbral 18 kazen- skih točk, bodo policisti odvzeli vozniško dovoljenje za dve leti, voznika pa čaka tudi ponovno opravljanje izpita. Za nespoštovanje kazni grozi poleg odvzema vozniškega dovoljenja tudi zaporna kazen. Novosti in predvsem več reda predvideva novi zakon na področju registracije vozil, saj v primeru, ko bodo policisti v prometu odkrili vozilo, ki tehnično ni brezhibno, se voznik z njim ne bo smel voziti do naslednjega tehničnega pregleda. Voznikom, ki imajo v svojih garažah stare avtomobile, teh pa ni tako malo v Sloveniji, se ne piše nič dobrega, seveda če bo predlagani zakon sprejet. Otroci žrtve predvsem kot sopotniki Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve se je lani največ prometnih nezgod zgodilo junija, julija in maja. Med najpogostejšimi vzroki za prometne nezgode je v skoraj 40 odst. neprilagojena hitrost, sledi s skoraj z 20 odst. neupoštevanje prednosti vožnje, na tretjem mestu pa je nepravilna smer oz. stran vožnje. Na slabo prometno kulturo opozarja tudi 233 pobegov s kraja prometne nezgode, od tega je bilo 14 prometnih nezgod s smrtnim izidom. Na žalost pa je tudi v letošnjem letu v prometnih nezgodah umrlo za dober razred otrok in mladoletnikov. V 1619 prometnih nesrečah, v katerih so bili udeleženi, sojih sami povzročili le dobro tretino, v vseh ostalih so bili kot soudeleženci. Medtem ko je bilo lani na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje udeleženih v prometnih nesrečah 37 otrok in mladoletnikov in na srečo med njimi ni bilo smrtne žrtve, pa se na krški UNZ, ki pokriva občine Sevnico, Krško in Brežice, s tem ne morejo pohvaliti, saj je med 65 otroki in mladoletniki, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah, izgubilo življenje kar 7 otrok. Tudi v Krškem opažajo, da so otroci žrtve prometnih nesreč predvsem kot sopotniki v avtomobilu. V zadnjih 21 letih je na slovenskih cestah umrlo 1227 otrok in mladostnikov, 35.574 pa jih je bilo poškodovanih. Kadar razmišljamo o poškodovanih otrocih, si najpogosteje predstavljamo, kako je otrok pritekel na cesto in ga je zbil avto. Žal ni tako, saj podatki govorijo, da le malo otrok s svojim ravnanjem povzroči prometno nezgodo. V zadnjih letih je kar polovica otrok žrtev v prometu kot sopotniki v avtomobilu odraslih. In tudi po tem podatku sodi Slovenija med države, kjer je prometna varnost otrok najslabša, saj imamo na 100.000 otrok veliko več žrtev kot drugod v Evropi. Jasno je, da otroci do 12. leta starosti ne smejo sedeti na sedežu poleg voznika, četudi so pripeti z običajnim varnostnim pasom. Poškodbe namreč dokazujejo, da so posledice še hujše, če varnostni pas ni naravnan na velikost potnika. Prof. dr. Janez Prinčič iz Univerzitetne travmatološke klinike v Ljubljani pravi, da je za dojenčke in majhne otroke najbolj varen dodatni sedež, in dodaja, da je prav grozljivo videti, ko te včasih na nepregledni cesti prehiti avto, iz katerega ti z zadnjega sedeža mahajo klečeči ali stoječi otroci. Zakon zaenkrat še ne določa obvezne uporabe otroškega varnostnega sedeža za otroka, čeprav bi bilo morda dobro, saj samo priporočila pri taki stopnji prometne kulture, kot jo imamo pri nas, ne zaležejo kaj dosti. Strogi zakoni, visoke kazni? Tudi akcija “-10 ki jc verjetno precej prispevala k zmanjšanju prometnih nesreč (uspešnost je namreč težko izmeriti), bi bila precej uspešnejša, če bi bili vozniki pripravljeni vsaj delno spremeniti svoje obnašanje v prometu. Zgovoren je primer, ki se je resnično zgodil, ko so se trije možaki odpravili v Nemčijo. Šofer, ki je vozil, je vse do mejnega prehoda na Ljubelju peljal zelo hitro in na veliko prehiteval. Ko so zapustili našo državo in se pripeljali na avstrijsko stran, seje umiril in naenkrat postal zgleden voznik. Eden izmed njih ga je vprašal, zakaj sedaj vozi drugače. Odvrnil mu je, da so tu strogi zakoni in visoke denarne kazni. Očitno znamo voziti tudi drugače. Če nas mora v to prisiliti zakon, potem je prav, da takega sprejmemo. V Sloveniji še vedno zgubimo v prometnih nesrečah več kot 460 ljudi letno in imamo na tisoče invalidov, pa vendar o tem skorajda ne govorimo. O vojnih žrtvah se veliko več govori in piše, kot pa o žrtvah prometa, čeprav se za visokim številom mrtvih skriva na tisoče družinskih tragedij. JOŽICA DORNIŽ kam po srednji šoli GmiHomO maS fe® 8 OSafl 1:21 Ak- jpa S srednjo šolo je izredno težko najti zaposlitev, zato se večina četrtošolcev odloča za študij. Podjetja razpisujejo le še četrtino štipendij izpred petih let. Pri izbiri smeri študija ne gre le za odločitev med fakultetami, temveč predvsem za odločitev za poklic. Krka bo do leta 2.000 zaposlila preko 300farmacevtov, kemikov, zdravnikov, veterinarjev, ekonomistov... jve- nice steh tern Na- 2 j« j so ia 6. V prihodnjih dneh, ko se bodo četrtošolci dokončno odločali o vpisu na fakultete, bo marsikateri izmed staršev dobil sive lase. Vsak izmed njih ima seveda svoj račun. Medtem ko se bodoči študenti odločajo predvsem med smermi in oblikami študija (pri svoji odločitvi si je kar tri četrtine bodočih študentov pomagalo tudi s prostovoljnim testiranjem pri zavodu za zaposlovanje, kjer so ugotavljali njihove sposobnosti in poklicne interese ter jim poskušali svetovati), pa njihovi starši ponavadi gledajo bolj dolgoročno in študij povezujejo s pridobitvijo poklica oziroma zagotovitvijo eksistence. Časi, ko smo imeli državljani pravico do dela in ko za zaposlitev ne glede na stopnjo izobrazbe ni bilo težav, so očitno za vselej minili. Armada brezposelnih je vedno večja; v njej je vse več mladih s končanimi srednjimi šolami, ki bodo na prvo plačo morali dolgo čakati. Niti z visokošolsko izobrazbo (VIL stopnja) ni enostavno najti primerno zaposlitev. Zanimanje za študij raste Po podatkih novomeškega zavoda za zaposlovanje želi od 706 srednješolcev iz sedmih dolenjskih in posavskih občin kar 581 maturantov šolanje nadaljevati na univerzah, le 33 pa se jih po končani štiriletni šoli namerava zaposliti. Izjemen porast zanimanja za vpis na fakultete je v največji meri posledica rigoroznih sprememb na področju zaposlovanja. Čeprav se večina četrtošolcev odloča za redni študij, je zadnja leta čedalje večje zanimanje za izredni študij, s katerim želijo mladi koristno zapolniti čas čakanja na prvo zaposlitev. Število kandidatov za visokošolski študij v zadnjih letih raste tudi navkljub vse dražjemu študentskemu življenju v mestih, kjer ima sedež večina visokošolskih ustanov, in močnemu zmanjšanju števila razpisanih štipendij v dolenjski in posavski regiji, ki seje v zadnjih petih letih zmanjšalo od 1.3(X) na 300. Samo od lani do letos se je število razpisanih kadrovskih štipendij za študij na VIL stopnji zmanjšalo od 80 na 48. Po podatkih za dolenjsko in posavsko regijo, ki so jih ob anketiranju četrtošolcev zbrali na novomeškem zavodu za zaposlovanje, je največ zanimanja za študij ekonomije (120), 66 jih želi nadaljevati študij na filozofski fakulteti, od tega kar 11 na psihologiji, 32 četrtošolcev bi se rado šolalo na pedagoški fakulteti, ravno toliko jih namerava študirati pravo, 17 medicino, 29 strojništvo, 8 farmacijo, 12 kemijo, 2 veterino, 12 biologijo, 22 elektrotehniko, 6 računalništvo, 8 novinarstvo, 5 sociologijo, 13 Šport, 14 arhitekturo, 3 gradbeništvo, 4 geodezijo, 25 pa bi jih rado nadaljevalo študij na višji šoli za zdravstvene delavce. To so sicer le namere srednješolcev, ki se bodo marsikje precej razlikovale od de- janskega vpisa, saj bo imelo kar nekaj fakultet vpis omejen s sprejemnimi izpiti. Krka potrebuje visoko šolane kadre Žc bežen pogled na interesna področja bodočih študentov kaže, da se mladina o svoji poklicni poti odloča dokaj racionalno v skladu s kadrovskimi potrebami regije, ki ji manjka predvsem delavcev različnih pedagoških poklicev. Tudi potrebe po ekonomistih so velike, poleg tega pa študij ekonomije daje možnost zaposlitve na zelo širokem področju, kar velja tudi za študij prava. Zanimivo pa je skromno zanimanje za študij gradbeništva, kjer jc na razpolago celo več štipendij, kot je potencialnih študentov. Glede na potrebe gospodarstva oziroma natančneje Krke, najuspešnejšega velikega podjetja na Dolenjskem, je skoraj nerazumljivo majhno zanimanje za študij farmacije in kemije. V začetku marca je razvojni odbor Krke obravnaval projekcijo potreb po visoko-strokovnih delavcih do leta 2000. Sprejete usmeritve farmacevtskega velikana predvidevajo v naslednjih šestih letih zaposlitev vsaj še 300 novih visokostrokovnih delavcev, ki naj bi se pridružili 9 doktorjem znanosti, 42 magistrom in 474 zaposlenim z visokošolsko izobrazbo. Leta 2.000 naj bi imela Krka skupaj s svojimi družbami, predstavništvi in podjetji v tujini blizu 3.500 zaposlenih, med njimi pa naj bi jih imelo kar 800 najmanj visokošolsko izobrazbo. Danes ima Krka 3369 zaposlenih in tega števila v prihodnje ne namerava zvečati, zato pa naj bi se bistveno zvišala izobrazbena struktur?! zaposlenih, delež visokostrokovnega kadra naj bi se povzpel celo preko 30 odstotkov. Tudi vnaprej bo Krka potrebovala največ diplomiranih farmacevtov, ki jim sledijo kemiki, doktroji medicine, doktorji veterinarskih znanosti, ekonomisti itd. V Krki zagotavljanje potrebnega kadra nikakor niso prepustili naključju, čeprav se bojijo, da se za študij na prej omenjenih področjih ne bo odločilo toliko mladih, da bi kasneje lahko z diplomanti zadovoljili svoje potrebe. Njihovo bojazen podatki zavoda za zaposlovanje o željah po študiju farmacije, kemije in veterine le potrjujejo. Letos je Krka 30 gimnazijcev vključila v podjetniško delavnico in večina se jih je odločila za študij ekonomije, čeprav so jih skušali usmeriti v naravoslovje. Poleg tega je Krka pripravila dan odprtih vrat, kjer so 80 dijakom zadnjih letnikov z večjim zanimanjem za naravoslovje najvidnejši Krkini strokovnjaki, med njimi dr. Miha Japelj in dr. Peter Jerman, predstavili področja, na katerih lahko pri njih dela diplomant naravoslovne fakultete, od proizvodnje, kontrole kakovosti, razvoja tehnologij, analitike in priprave strokovne dokumentacije pa vse do nabave, prodaje in marketinga. Ne vračajo se Eden izmed zelo pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev mladega človeka za posamezno smer študija je štipendija. Na osnovi dolgoletnih izkušenj s štipendiranjem Krka v zadnjih letih pamenja štipendije le najboljšim, najraje od drugega letnika naprej. S tem se izognejo štipendiranju slabših študentov, ki sc ne prebijejo niti do konca prvega letnika. Zal pa ima taka štipendijska politika tudi slabo stran. Z njo namreč ne vzpodbujajo k vpisu študija farmacije in kemije. Krka vabi k sodelovanju tudi študente, ki prejemajo republiške in Zoisove štipendije in jim omogoča izdelavo seminarskih in diplomskih nalog, konkuriranje za Krkine nagrade ter s tem spoznavanje s stroko in delom v praksi, ki se ponavadi precej razlikuje od predstav, ki sojih dobili na fakulteti. Na zavodu za zaposlovanje na osnovi dolgoletnih izkušenj ugotavljajo, da se kljub štipendijam, ki so jih dolenjskim in posavskim študentom dala domača podjetja, precej diplomantov po študiju ne vrne domov. Nekateri najsposobnejši ostanejo na fakultetah ali inštitutih, drugi si poiščejo službo v Ljubljani ali pa se iz zasebnih razlogov preselijo v druge kraje Slovenije, Dolenjska in Posavje pa ostajata brez strokovnjakov, v katere sta precej vlagali. IGOR VIDMAR FOTO: M. BEZEK-J/ šola stabilnega življenja , H , gpp™ —------ ; Osramij® gafia^omOOi fe®ga§G@w Svet je zdrsnil, tako se zdi, s tečajev, na katerih je varno tičal dolgo dobo. Na človeka to deluje vse prej kot pomirjevalno in z lastno vsakdanjo modrostjo ni misleči dvonožec več kos stiskam, v katere zahaja. Več ko je stisk, večje v družbi posameznikov in ustanov, ki se kažejo kot tisti dobro poučeni, ki poznajo pot iz labirinta tegob. Kot gobe po dežju se množijo bioenergetiki in vedeževalke, a tudi tisti, ki stavijo na bioenergijo in jasnovidnost poklicanih. Za kaj gre? Je podlaga temu dogajanju zgolj ljudska lahkovernost ali tudi neobičajna sposobnost posameznikov? Ali sodi v to razmišljanje tudi ljubljanska Gama, šola stabilnega življenja, ki deluje v Centru za duhovno kulturo? Dejstvo je, da bo Gama začela 5. aprila ob 18. uri v novomeški gimnaziji 8-dnevni tečaj meditacije. V to šolo stabilnega življenja se lahko prijavi vsakdo, starejši od 15 let. Podlago tistemu, o čemer bo govor na tem tečaju, je Učbenik stabilnega življenja, ki sta ga napisala Tomaž Flajs in Primož Škoberne. Knjiga je izšla lani decembra. Od vidnega k zatajevanemu Tečaj in učbenik stabilnega življenja sta torej dejstvi. Toda kaj predstavljata? Sodeč po besedah, ki sta jih v nedavnem pogovoru nanizala Tomaž Flajs in Brane Krapež - oba sta učitelja v Šoli stabilnega življenja, Flajs je, kot rečeno, tudi soavtor Učbenika - je Gama nastala kot odgovor na vsakdanje stiske ljudi. Njeni učitelji so slučajno ravnali nekako skladno s priporočilom, daje potrebno svet spremeniti, potem ko so ga filozofi samo različno razlagali. Sprememba, o katere potrebnosti govorijo učitelji Game, je premik človekove pozornosti od zunanjih, vsem vidnih dejstev na človekovo duhovno, notranje bogastvo. Ali kakor pravi Tomaž naše korenine Flajs: “Danes gre za izrazito pozunanjenost. Človek velja v družbi toliko, kot ima pokazati na zunaj. Počasi začne tudi samega sebe dojemati po zunanjosti in nenadoma postane ujet v to površnost. V Šoli stabilnega življenja menimo, da se to površinsko dojemanje spremeni, ko se človek zave svoje prave identitete. Spremeni se, ko se zave sebe kot sebe, in ne sebe kot človeka, kakršnega pričakujejo drugi. Pomembno je, da neha igrati vloge, da ugotovi svoje bistvo. In k temu naj pomaga tudi šola stabilnega življenja.” Sola za vse Gama se miselno napaja, in to hkrati velja velja za pisca omenjenega učbenika in za učitelje šole stabilnega življenja, iz duhovne tradicije Vzhoda in Zahoda. Pred ljudi in možne slušatelje tečajev stabilnega življenja stopa v upanju, da je iz obeh duhovnih virov vzela ravno tisto, kar je veljavno in zato dovolj vabljivo zmeraj in povsod in za veliko ljudi in torej tudi na Slovenskem. Da se upanje ni izjalovilo, kažejo podatki o tečajih stabilnega življenja. Preprosta stitistika o tem je po Flajsovih in Krapeževih navedbah taka: na Gamine tečaje za stabilno življenje prihajajo ljudje Brane Krapež Tomaž Flajs različne izobrazbe in poklicev, tudi doktorji znanosti. Na tečajih je več žensk kot moških. V zadnjem letu je poraslo število mladih, s tem da je večina slušateljev srednjih let. “K nam hodijo ljudje, ki niso zadovoljni s samim seboj, ki imajo čustvene težave, a tudi tisti, ki hočejo doseči v življenju nekaj več. Nekaj je pač tudi radovednežev,” pojasnjujeta Flajs in Krapež. Iako kot so različni motivi za vpis na tečaj stabilnega življenja, so različni tudi učinki takega šolanja. V Gami sicer načrtno ne zbirajo izjav o" tem, kako je na posameznega slušatelja vplival tečaj, vendar so v razgovorih ugotovili naslednje: tečajniki postanejo bolj vedri, bolje razpoloženi, nevsakdanje situacije jih več ne razburjajo in bolj so zbrani. Študentje, ki skladno za navodili šole stabilnega življenja redno meditirajo, porabijo manj časa za enak študijski uspeh, kot so ga dosegli prej brez meditacije. Na izpitih imajo manjšo tremo, na splošno si znajo bolje organizirati življenje. Po tečaju so izginile migrene in minila je živčna napetost. Meditacija ne more biti beg od stvarnosti Ker so Gamini tečajniki kaj različni po zanimanju ter osebni modrosti in izkušnji, bi jim lahko meditacija v okviru tečaja za stabilno življenje nekako spodmaknila tla pod nogami. To možnost priznavajo tudi v Gami, vendar so v svoje usposabljanje vgradili nekakšno varovalko. Kot pravita Flajs in Krapež, so učitelji Game pozorni na iz preteklosti to, da duhovna rast poteka postopno. Lahke bi rekli, da je potrebno modrost zajemati: ne preveliko žlico, qc naj bo zajemanj«j koristno. “Da obdržijo stik s stvarnostjo, je pomembno tudi, da ljudje ne pričakujejo preveč od meditacije kot delovne metode1; naši Šoli stabilnega življenja. Cilj meditaciji, v naši šoli ni doseči neke fascinantne izkušnji in občutke. Pri nas meditacija ni sama seb namen. Mi, ko v šoli težimo k duhovni rasli ne propagiramo bega od družbe in o« vsakdanjih problemov. Ta je nemogoč Duhovnost po naše ni nekaj, kar je ločen«! od družbe ali nekaj vzporedneg« vsakdanjosti. Duhovnost v našeff sodobnem pojmovanju je v tem, kako s5 izražam, kakšen je moj odnos do partneij> kakšen sem v družbi. Duhovnost ni to, d« grem v osamo. Gre za človekovo notranji stabilnost v življenju, ki ga živimo vsak dan,' pojasnjujeta Tomaž Flajs in Brane Krapež; Omenjeni učbenik, katerega soavtorje Flajs sporoča podobno: “V času, ko sm« izpostavljanj vrtoglavim spremembam iij vpeti v pospešni ritem vsakdanjika, je iskanj« notranjega ravnovesja še posebej pomeri'' bno, sicer postanemo žrtve nenehni! napetosti, stresov in čustvenih nihanj. J) načenjajo naše zdravje, blokirajo naš« sposobnosti za bolj polno, harmonično is ustvarjalno življenje ter nas odtujujejo o«j soljudi in narave.” Ne gre oporekati Gaminim dobrim na, menom, ki so nekako podprti z malodane # pradavno modrostjo, da je človek sam svoj« sreče kovač. Kako se taki dobri namer lahko obnesejo danes, v času pač, ki ga živi. mo in v katerem so Slovenci v boju za kri' in delnice svoje notranje ravnovesje in ve rega duha za nedoločen čas. nekako “zam znili”. MARTIN LUZAt Mamama KapBGOSa CLicrssimCsa fj© DnmOfcaG Šele takrat, ko vzamete v roke kurje jajce in želite narediti pisanico, spoznate, da to ni tako preprosto, kot je videti na prvi pogled. Pri tem delu je potrebno predvsem veliko vaje in potrpljenja, obojega pa dandanes na srečo zmore kar veliko Bclokranjic in še kakšen Belokranjec zraven. Za izdelovanje pisanic, ki velja za eno najlepših vej belokranjske ljudske umetnosti, vlada namreč vse večje zanimanje. Medtem ko je pisanje pisanic z voskom značilno zlasti za Adlešiče in okoliške vasi, v vaseh metliške občine izdelujejo predvsem drsanke. Na pobarvana jajca namreč z nožičkom ali škarjicami drsajo različne motive. Ena takšnih ljudskih umetnic je tudi Milena Starešinič, učiteljica razrednega pouka na Suhorju, sicer doma iz podgorjan-skih Ravnac. Milena je že kot dekletec začela izdelovati drsanke. Oče, ki se je te ljudske umetnosti naučil pri sosedi, je tako pisal kot drsal, ona pa je že kmalu spoznala, da ji gre drsanje bolje od rok kot pisanje. Pri enajstih letih je naredila prvo drsanko, vendar takrat bolj v zabavo. Zadnje desetletje in pol pa se je s tem delom začela ukvarjati bolj intenzivno. Pravi, da zato, ker jo prosijo ljudje. Tako jih je samo lani naredila 150, koliko pa jih je bilo v vseh teh letih in kam vse so jih ljudje raznesli, še sama ne ve. Ve le to, da skoraj po vseh celinah. Za pisanice danes uporabljajo predvsem izpihana jajca, medtem ko pri drsankah pridejo v poštev polna jajca. Milena jih skuha bodisi v črni tekstilni barvi ali v čebulnih listih in tako dobi temno rdeče obarvana jajca. Potem se začne drsanje po jajcu. Načrt nastaja v glavi sproti, nikoli si vzorcev prej ne nariše, prav tako jih ne kopira. Drsanke so povsem njene in vsaka zase je unikat. “Žal starih ornamentov ne poznam in tudi oče se jih več ne spominja. Vem le, da so drsali predvsem rože in še kakšno sporočilo, kot na primer: pozdrav, v spomin, aleluja. Jaz pa upodabljam predvsem poljsko cvetje, klasje in različne ornamente,” predstavi svoje delo Milena. Nekateri drsajo s škarjicami. Njen oče je uporabljal cepil-no britev ali britvico za britje, ona pa ima nožek za rezanje papirja ali linoleja, ki ga posebej obrusi. “Čeprav drsam barvo z jajca, se le redko zgodi, da bi predrla lupino. Do takšne nesreče pride le, če je lupina pretanka, ven- dar sem se že naučila, da je lupina tem bolj trdna, čim bolj rjavo je jajce. Zelo lepe so pisanice iz jajc turških kokoši,” pove Starešiničeva. Kako spretna je Milena, ki ji uspešno sledi tudi hčerka Metka, pove že to, da ji uspe drsanko z bogatim vzorcem narediti že v eni uri. A četudi Milena zelo ceni ljudske običaje in obrt, svojega dela v začetku ni znala prav spoštovati. Šele ko so ga začeli ceniti drugi in ko so jo znanci kregali zaradi njene skromnosti, je spoznala, da je to, kar počne, zares dragoceno. To so ji na tekmovanjih v zadnjih dveh letih potrdili tudi strokovnjaki. Pred dvema letoma je namreč z drsankami prvič sodelovala na tekmovanju, ki ga je razpisal Kmečki glas, in prejela 1. nagrado. Lani se ji je na tekmovanju pri Kmečkem glasu pridružila še hčerka Metka, ki je kot šestošolka naredila prvo drsanko. Zasedli sta drugo mesto. Na tekmovanju, ki so ga pripravile Slovenske novice, so bile med štiristo razstavljenimi pisanicami ocenjevalcem najbolj pri srcu prav njene, ker “najbolj verno odražajo belokranjskega duha", kot je pisalo v obrazložitvi. Za nagrado je dobila zlato jajce. “Midve z Metko sva že dokazali, kaj zmoreva, sedaj naj se predstavijo še drugi,” odgovori Starešiničeva na vprašanje, ali bo še naprej sodelovala na tekmovanjih. “Zame je najlepši občutek, če dam lahko drsanko nekomu, ki vem, da jo bo znal ceniti, in ga s tem osrečim. Dobro se namreč zavedam, da od tega dela ni in ne bo nikoli zaslužka. Prav zato drsanke najraje kar razdam. Tako razen zlatega jajca nimam shranjene prav nobene drsanke, Metka pa le eno,” se nasmehne, medtem ko skupaj s hčerko nežno sukata nožiček po pobarvanih jajcih. Kam bodo ljudje odnesli drsanke, ki sta jih to predvelikonočno popoldne nadrsali za poln peharček, ne vesta. Bog ve, če bo katera ostala doma. Ali pa se bo zgodilo kot že leta doslej, da jima bodo prijatelji razkazovali svoje velike zbirke njunih drsank. In tako se bosta znova čudili, kaj vse sta že ustvarili. Na mnoge vzorce sta že povsem pozabili, kajti znova in znova se v njunih glavah porajajo novi motivi. In niti dva nista enaka. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Priloga Dolenjskega lista O “stavbah, ki so višje kot gore”, smo brali v Prilogi DL 10. marca zanimiv sestavek. Stolpnice, visoke do 800 metrov so že na risalnih deskah sodobnih arhitektov in gradbenikov. Kaj pa so ljudje v naših krajih vedeli o takih zamislih in velikih zgradbah pred koncem prejšnjega stoletja? Dolenjske novice so 1. aprila 1889 v članku “Eiffelov stolp” pripravile svojim bralcem posebno presenečenje. Takole so poročale: “Velika svetovna razstava v Parizu, ki se ima letos otvoriti, se bode odlikovala v stavbinskem oziru z velikanskim stolpom, ki presega v svoji visokosti vse stavbe starega in novega veka. Postavljen je pred velikim centralnim parkom, ki ga obdajajo od treh strani, za razstavo nalašč gradjena poslopja, in kteremu bo služil, kot glavni vhod. Popolnoma dodelan bode v kratkem, visok celih 300 metrov, izdelan iz samega železnega omrežja in tehtal celih 7 milijonov kil...” To, kar so po Evropi takrat že nekaj časi vedeli, je aprila 1889 vzburkalo fantazijo šc redkih bralcev domačega štirinajstdnevnika Ljudje kar niso mogli verjeti risbi, ki j« primerjala novomeško kapiteljsko cerkev železnim orjakom, ki seje tisto leto vzpel na« veliki Pariz. Da bi bilo res še kaj višje, kot j« kapiteljski zvonik? Novice so pisale o velikanu, ki je “... pe! doben štirioglati, spodaj oboknjcni piramid! ki sega daleč v nebo, in ki jej ni paraj Razdeljen je v tri nadstropja...” V prvem jcj bila napovedana velika restavracija s krasa ! im razgledom, v drugem dvorana za “vc«[ vrednostne namene”, tretje nadstropje pa boj imelo kupolo z 250 kvadratnimi metri i« “električnim aparatom za razsvetljavo vsega prostora okoli razstave”. Če je koga mc«l bralci skrbelo, kako bodo prišli ljudje v 1E ali celo 263 metrov visoke dvorane stolpa, ji!1; je članek pomiril: “Obiskovalcem stolpa s«' ne bode treba mučiti s hojo po stopnicah, kc« teh ne bo, ampak dvignili sc bodo kvišku1 mašinami, ki se nahajajo v omrežnatih stch rih.” Članek jc bralec podrobn«1 seznanil skrivnostni1 temeljenj«1; železnega velika'! na s pomočjo stiS' njenega zraka i*1 hidravličnih stiskalnic, pred strelo pa naj bi pomagala “druga naprava: v to služi železu«1 cev, ki pelja od stolpnih stebrov do vodenih tal...” SM Bralci so še izvedeli, daje načrt za stolp iz.de; ial civilni inženir Eiffel, ki ga je začel gradil' že pred dvema letoma, zanj pa lije železo' j svoji tovarni blizu Pariza. Francoska vlad«1 je prispevala za stolp poldrugi miijon fraHT kov, Eiffel pa dobil pravico, da “sme stolp rabiti 20 let, na kar pripade mestu Parizuvj last.” Kot poročajo Novice, je Eiffel to pravi' co že odstopil neki “špekulativni družbi z«1 5 milijonov 100.000 frankov.” Ob risbi Eiffelovega stolpa v Dol. Novi; cah so bili vpisani sc podatki o visokost* “raznih monumentov” po Evropi. Vrisan«1 novomeška kapiteljska cerkev je bila ob primerjavi s stolpom pravcati palček. “Opisa; na stavba je res velikan in pravi Babilonski stolp” so za konec zapisale Dolenjske novic«: na jutrišnji dan pred 105 leti. TONE GOŠNlK NAGRADA V NOVO MESTO IN ARTIČE Žreb jc izmed reševalcev 11. nagradne križanke izbral MARTINA VRŠČAJA iz Novega mesta in MARIJO NOVAK iz Artič. Vrščaju je pripadla denarna nagrada, Novakova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 15. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 13. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 11. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 11. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OPLAT, S KI, ŽRELO, TOR, BETICNICA, PODOBNIK, SLS, ION, KS, MATOS, SADAT, ARAL, BERT, ARI, NART, ASA, SLAK, OBJEM, TAKTIKA, DIAREJA, ORDAL, ANN, DOK, TNALO. prgišče misli Bolj ko tigra hraniš, bolj krvoločen postaja. IVANSUPEK Ne le da je treba zasaditi drevo, napisati knjigo, imeti otroka, treba se je zapoditi za pobeglim otroškim hrepenenjem, ki se skriva kot norost v vsakem od nas. FRANJO FRANČIČ Država, kaj naj bi bila drugega kot zb! Je legb korupcije, prevar, sprenevedanja, potratnosti in kar je še podobnih nečednosti, predvsem pa nasilja nad svojimi državljani. JOŽEŠTER Stvaritev se poraja iz upora, iz pisateljeve pravde proti pravilom igre. JUAN GOYTISOLO Marksizem je v bistvu antiintelektualizem. IVANSUPEK NAGRADNA KRIŽANKA 13 UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST BISTRC, DUHOVI- TOST HIMALAJSKA KOZA PRIPRAVA, STROJ KRMNA RASTUNA GRŠKI BOG VOJNE DEL POTI VOJAK TEHNIČNIH ODDELKOV ETILNI ALKOHOL DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ZAČETNIK DINASTIJE ARSAK1- DOV 1666 M VISOK SLOVENSKI VRH PRIPADNIK HUNOM SOROD- NEGA LJUDSTVA TONOVSKI IAČIN SKALA > NAJVECJI HRV. OTOK ETIOPSKI PLEM. NAZIV OTOČJE V INDIJSKEM OCEANU VRSTA ZAJEDALO ŠPJ PANSKO Z. IME LUKNJAČ LOPA ZA STELJO SL SUKAR IN SKLADA-TEU(SASA) OKR. ZA MISTER VZDEVEK KOŠAR- KARJA JORDANA KUNTNER TONE VINOROD. RASTUNA IZDELOVA- LEC SKLED ČEVLJARSKA NIT Z NITJO ZDRUŽENA DVA DELA NIZOZEM- KOLESAR (JAN) AVTOR: JOŽE UDIR CITROENOV AVTO IZUMITELJ MOTORJA Z NOTR. IZG. VULKAN NA OTOKU MINDANAO VRSTA PSA RIMSKA BOGINJA JUTRANJE ZARJE IVAN VIDAV VULKAN NA SICILIJI LUČAJ OKRASNI PRIDEVKI NEMŠKI PESNIK ROMANTIK (1772-1801) zanimivosti sveta §@(38 ® š®0§ Finci se lahko pohvalijo, da so najbolj vneti bralci v vsem razvitem svetu, medtem ko se Čehi, Slovaki in Madžari lahko potrkajo po prsih, da imajo glede na število prebivalstva največ diplomiranih inženirjev, vendar pa so po odstotku vseh diplomirancev glede na število prebivalstva v samem svetovnem vrhu Kanadčani, kar pa ne pomeni, da so najboljši tudi v matematiki in drugih znanostih, saj v tem^ prednjačijo Švicarji. Najmanj državnega denarja pa potrošijo za šole na Japonskem. To je le nekaj zanimivih izsledkov velike mednarodne študije, ki so jo nedolgo tega objavili. Narejena je bila za potrebe Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Gre za študijo, kakršne doslej še ni bilo, in velja za najbolj dodelano primerjavo izobraževalnih sistemov v industrijsko razvitih državah, torej v državah, kjer naj bi bile možnosti in dostopnost izobraževanja približno izenačene in kjer naj bi dajali za šolstvo približno enak delež družbenega proizvoda. Seveda so med razvitimi državami tudi v tem pogledu razlike; daleč največ denarja namenjajo za izobraževanje v Združenih državah Amerike, na Norveškem in Švedskem, medtem ko Nemčija in Japonska dajeta za šolstvo sorazmerno najmanj denarja. Vendar ti podatki sami po sebi ne odražajo povsem realne slike, saj govore le o državnih sredstvih, namenjenih izobraževanju. Realnejšo podobo o stroških in posredno o skrbi za izobraževanje dobimo, če upoštevamo še ves tisti denar, ki ga državljani zasebno potrošijo za raznovrstno dopolnilno izobraževanje. Znano je na primer, da japonski starši izdajo ogromno denarja za šolanje svojih otrok v alternativnih šolah, imenovanih juku, kjer otroci pridobivajo raznovrstna dodatna znanja. In kakšni so učinki izdanih sredstev? Čeprav ZDA namenjajo za šolstvo največ denarja na glavo prebivalca, pa jc študija pokazala, da nimajo najboljših šol oziroma da veliko vlaganje v šolstvo ne daje najboljših rezultatov. V obvladanju naravoslovnih predmetov so ameriški študentje v povprečju šele na sredini svetovne lestvice, v matematiki denimo pa povsem na dnu. “Vsi količinski pokazatelji v ZDA so dobri, je Norberto Bottani iz OECD povedal novinarjem ameriškega tednika Newsweek, “v pogledu kakovosti, učnih načrtov, kvalitete pouka in zahtev do študentov pa imamo resne težave.” Med ključnimi področji, ki dolgoročno odločajo tudi o tako pomembnih stvareh, kot sta gospodarska konkurenčnost in bodoči tehnološki razvoj posamezne države, so znanstveni in inženirski kadri. Univerze na Finskem, Japonskem in v Nemčiji so vodilne v matematičnih, računalniških in naravoslovnih vedah; na teh univerzah je med vsemi diplomiranci odstotkovno največ diplom prav s področij znanosti in zdravnik razlaga inženiringa. Vendar so svetovni rekorderji Čehi, Slovaki in Madžari, kjer je več kot polovica vseh diplomirancev inženirjev, kar morda nakazuje svetlo bodočnost teh držav, če jim seveda bogatejši kasneje ne bodo z nudenjem boljših delovnih razmer in boljšim plačilom enostavno pobrali najboljših izšolanih strokovnjakov. ZDA so se v tej kategoriji znašle na zadnjem mestu, kar pa nujno ne pomeni, da jih tare izrazito pomanjkanje diplomirancev znanstvenih strok, saj je treba upoštevati to, da je na ameriških univerzah odprtih veliko študijskih smeri in so študentje manj izrazito množično usmerjeni Je v določene smeri. Študija je opozorila tudi na dejstva, ki so še posebej aktualna v sedanjem preurejanju Evrope in sveta sploh. Srednjeevropske države, kamor spada tudi Slovenija, imajo, kar se kadrov tiče in z njimi možnosti razvoja, vse pogoje, da se enakopravno spoprimejo na gospodarskem področju z drugimi ji@ifi članicami OECD. Kaže, da bodo v članstvo sprejete do konca tega tisočletja, se pravi v nekaj letih. Za mediteranske in južnoevropske države kaže slabše. Turčija, Italija, Grčija, Španija in Portugalska ter na severu Evrope Irska imajo slabo šolstvo, ki daje slabše kadre. Strokovnjaki mnijo, da to pomeni slabe obete za gospodarsko bodočnost teh držav. Kako bi sc v raziskavi odrezala Slovenija, ne vemo. Zanesljivo pa je mogoče reči, da tudi za nas veljajo osnovne ugotovitve študije, ki jih lahko strnemo v osnovno misel: dobre šole, lepa bodočnost. MILAN MARKELJ Kritično osvetljevanje vedno novih in vedno enako hitro minevajočih “večnih resnic"je za duhovni razvoj neizogibno. Sl A VKO FRAS Racionalizem in doklrinarstvo sta bolezni našega časa. CARL G. JUNG mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda AHcMPgfiJjdk® tofamfl dlfiM Nos, ki je podoben vedno odprtim vratom in prečiščuje vdi-nam zrak, jc najbolj izpostavljen vstopu alergenov. Na nosni sluznici razlikujemo dva po vlogi različna predela: dihalni in vohulni. Dihalni predel pokriva večplastna vrhnjica z laski ali, kot jim pravimo, migetalkami. Sluznica je bogata žleza in precej debela. Migetalčna vrhnjica v nosu se zelo hitro obnovi, neodporna pa je, če se njena površina osuši. Stransko steno nosne votline sestavljajo tri nosne školjke: spodnja, srednja in zgornja, s pripadajočimi nosnimi hodniki. Pod spodnjo nosno školjko se steka solzni kanal. Srednji nosni hodnik leži pod srednjo nosno školjko. Vanj se odpirata čeljustna in čelna votlina. Zgornji nosni hodnik je pod zgornjo nosno školjko. Skozi nos dihamo, govorimo in vohamo. Pri alergijskih • lavimu, uaji. m .»nuu »u-uium. orcvuui su se aiergicm oazivt (preobcutljivostnih) boleznih nosu je lahko prizadeto vse troj- nosne sluznice zaradi preobčutljivosti za različne vrste vdihanega HO delo nOSU. nrnhn kri-va, saj pokriva območje treh regij (11 sedanjih občin)”. Malce nevarnejši se jim zdijo le dnevniki, TV in lokalni radio. Priznavajo, da naj bi premogli vsega tisoč naročnikov - Silvo Mavsar je moral pred časom prenehati izdajati zasebni časopis Srž, čeprav je imel že 2.700 naročnikov. No, ni imel sreče, da bi mu krški izvršni svet namenil kar 6,5 milijona tolarjev “potrebnih sredstev”. V Brežicah Ciril Kolešnik, kije pred kratkim edini hvalil Naš glas, tokrat noče ničesar slišati, da bi zanj segel v žep po pričakovane 3 milijone tolarjev podpore. V predlogu sevniškega proračuna ni te postavke. Ob dveh delavcih, ki naj bi postala “viška”, in petih novih vseeno ostaja uganka, kako naj bi Naš glas pokrival še Radeče, kozjanski Šentjur in še kaj. Če utegne biti vse tako uspešno, je čudno, da v Krškem raje ne razpišejo natečaja za najugodnejšega ponudnika. Že prihodnje leto naj bi namreč ta časopis postal grozno akumulativen, saj naj bi imel 1.077.000 brutto dobička. Leofioldina Bogataj, Andrej Zalar, predvsem Gorenjski glas kot tiha družbenika, si gotovo že maneta roke! Za začetek bo velik met, če bosta dobild nazaj vsaj 361.479,90 tolarjev za honorarje nadebudnim Krčanom. Morda ga bodo lahko odslužili z zbiranjem starega papirja za neprebrani Naš glas, ki se, čeprav piše, da se prodaja v večini prodajnih mest, še vedno deli zastonj. Poslovnost pa taka! KRI REŠUJE ŽIVLJENJE! LETNE KONFERENCE SO USPELE ALFRED ŽELEZNIK Črnomaljski upokojenci so zaključili svoje redne letne konference 19. marca; predtem so bile konference v krajevnih središčih, tega dne pa v Črnomlju. V prepolni dvorani obrtniškega doma so obravnavali poročilo in program, ki ga je podal predsednik Niko Flajnik. Oboje je bilo ugodno sprejeto. Spregovorili so tudi o problematiki ZPIZ, ki za upokojence ni ugodna. Menili so, da je prizadevanje državnega aparata za znižanje pokojnin protizakonito in protiustavno. Zahtevajo ohranitev pravic s področja zdravstvenega zavarovanja, sprotno poravnavanje obveznosti, ki jih ima država do pokojninskega sklada, in odločanje upokojencev pri sklepanju socialnega pakta. Na zboru je tekla beseda tudi o certifikatih in davčnih napovedih. Ob koncu so 80-letnikom izročili posebne čestitke in skromna darila, posebno priznanje pa je prejel za dolgoletno delovanje na šahovskem področju Anton Malarič, ki je sredi februarja dopolnil 80 let. J . D. TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. ure do 9.30 Iskra Industrija kondenzatorjev in opreme Semič, Vrtača 1, d.o.o. Vabimo vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce družbe Iskra kondenzatorji Semič, d.o.o. da se pridružite predhodnemu ZBIRANJU LASTNINSKIH CERTIFIKATOV V času od 31.3. — 14. 4.1994 se zglasite na blagajni sedeža podjetja Iskra Semič vsak delovnik od 8. — 15. ure. S seboj prinesite obvestilo o odprtju računa lastninskega certifikata državljana in osebno izkaznico. Vsem imetnikom prinešenih certifikatov bomo v Iskri brezplačno zagotovili lastninske nakaznice in vam jih bomo pomagali tudi izpolniti. Bodoči delničarji HVALA ZA ZAUPANJE Vodstvo in organi družbe ■gani družbe Iskra Semič or tVi va Pr P« RAZMIŠLJANJE VOJNE GENERACIJE DANES (7.)' Za resnico o ubitem študentu Grozdetu verjetno, da B. Š. ne bi opazil takih poškodb, kot so odrezana ušesa, odsekani udi, lahko pa ni opazil majhnih poškodb, kot so poškodbe na ‘Zgodba o mučenju Lojzeta Grozdeta je ena sama laž,” je dejal B. Š., ki gaje lastnoročno položil v krsto prstih, pod kolenom ipd. Sicer pa po zapisniku, kot piše dr. Strle, očividci Na telesu ni bilo opaziti nobene poškodbe razen strelne rane na glavi, ki pa je bila že suha. Nisem opazil nobene rane na vratu, zagotovo pa je ni bilo na obrazu. Položila sva ga v krsto. Legisti so pomagali, da smo prenesli krsto čez potok Vejeršco in jo naložili na voz, ki je stal na poti ob potoku, nakar so rekli, da lahko gremo. Vsakemu so dali še po pet cigaret. Legisti so odpeljali krsto z mrtvim moškim. Jaz sem mislil, da so ga peljali na pokopališče sv. Helene, toda sedaj_se je razvedelo, da je bil odpeljan v Šentrupert in tam pokopan. Nihče takrat ni nič govoril niti se ni vedelo, kdo je mrtvi moški. Seveda so legisti morali vedeti, saj smo šli na- Že nekaj ljudem sem rekel, da če je to Lojze Grozde, potem je vse laž o njegovem mučenju, saj sem ga osebno polagal v krsto in nisem opazil nobenih ran, kaj šele, da bi imel posekane ude, da bi bil brez ušes, oči ipd. Dokler nismo opazili rane na glavi, ker je ležal na hrbtu, smo celo mislili, daje umrl, ne pa daje bil ubit. Znano mi je, da so neki ljudje na Mirni posamezne osebe spraševali, i posai kaj vedo o Grozdetu, toda mene ni nihče nič vprašal, čeprav vsi vedo, da sem ga jaz osebno polagal v krsto in najbolj natančno vem, da ni imel poškodb, kot sedaj pišejo. Najbrž niso prišli k meni ravno zato, ker bi slišali resnico, da je vse to o Sokolskem do-odb ravnost na kraj, kjer je ležal. Mislil cdood njiho sem si, da je kdo od njihovih, drugače ne bi oni prišli ponj. Takrat sem od nekoga slišal, da so mrtvega moškega našli otroci, med njimi tudi G. R., ki mu je snel z roke ročno uro ter jo tudi nosil. Pred nekaj meseci so začeli v časopisih pisati o Lojzetu Grozdetu, da je bil mučen in ubit pod gradom, pa sem pomislil, da je to tisti, katerega sva s P. E. položila v krsto. Nedavno sem slišal, da je tam postavljen križ. Šel sem namenoma pogledat in se prepričal, da je križ prav tam, kjer smo februarja 1943 v krsto položili mrtvega moškega. Na križu piše Lojze Grozde in neka letnica. mu in zgodba o mučenju Grozdeta ena sama laž.” Namesto zaključka Ali je po vsem tem še kaj ostalo od zgodbe o mučenju Grozdeta, ki jo je napisal dr. Strle 1944. leta in dopolnil dr. Taras Kermauner 1991. leta? Toda vse to se še vedno ponavlja, samo da se še dodajajo informacije o mučenju. Družina je 17.10.1993 objavila članek Zdravka Revna, v katerem trdi, da bi “Veliko komisiji lahko pomagali še živi udeleženci tistega mitinga... Pomagajo pa lahko tudi tisti, ki se mitinga niso udeležili, a so slišali kaj iz pripovedovanja drugih.” Alije mogoče, da komisija ni ugoto- vila, da v Sokolskem domu ob novem letu sploh ni bilo nobenega mitinga, saj so živi stanovalci Sokolskega doma, ki to lahko pričajo? Novoletna proslava je bila v prosvetnem domu 2.1.1943. Postavlja se vprašanje, kako je vendar tekla in kako teče raziskava po nadškofovem odloku. Na Mirni so še danes žive priče, ki vedo, da Koračinova gostilna decembra 1942 sploh ni več delala. Živ je član družine Smoletove gostilne in nobenega vzroka ni, da ne bi povedal, če je patrulja pripeljala v gostilno Grozdeta in ga tam pred vsemi mučila. Jaz pa sem prepričan, da bi patrulja, ki bi kaj takega počela, prej bila obsojena in streljana kot pa Grozde. Prav v tistem času je bilo to vprašanje v vseh enotah izredno zaostreno. V vseh štabih in enotah se je razpravljalo “o napakah posameznih komanclirjev, komandantov in političnih komisarjev..., ki se skušajo izmakniti disciplini in kontroli, ki so postali nekakšne vojvode... Kdor se bot > protivil hitri likvidaciji teh napak, mora biti brezobzirno odstranjen s položaja.” Tako je poleg ostalega zapisano v članku, ki ga je napisal 'ilo pa Delo :api Eavard Kardelj, objavilo pa Delo št. na jugoslovanskem področju in odločen obračun z napakami in nosilci le-teh. Mnogi so bili tedaj degradirani, nekateri ves čas vojne niso več prišli na odgovorne položaje. Nekateri od teh so stare lastnosti samovolje hitro pokazali po vojni, ko so zopet prišli na položaje. In vsak se je tedaj zavedal, da ga bodo ti ukrepi v resnici tudi zadeli. Pred vsakim napadom na postojanko smo bili opozorjeni na obnašanje. Med napadom Gubčeve na Škocjan novembra 1942 je neki kmet prijavil, da mu je partizan vzel dve klobasi. Opravili so pregled, klobasi našli in tatvino je storilec plačal z glavo. Pokopan je v Ra-dulji pod Trebelnim. Od tedaj v Gubčevi do konca vojne ni bil nihče več kaznovan za tako samovoljo. Kadarkoli so prišli v enoto novi borci, so jim za opozorilo natančno povedali ta primer. Tudi ta moja izkušnja iz Gubčeve me je verjetno spodbujala, da sem od vsega začetka dvomil o resničnosti zgodbe o Grozdetovem mučenju. Nisem mogel verjeti, da bi se takrat kdo upal koga tako mučiti, ker bi to zagotovo plačal s svojo gla- niso opazili rane na vratu, kjer naj bi mu bil odrezan jezik, ampak je vir tega “naknadno poročilo” Treba je oceniti sodnomedicinsko, kaj se lahko zgodi pri prevozu mrtvega, kije sedem tednov lež i ležal v gozdu. Prav tako ni mogoče povsem izključiti namerne poškodbe ljučiti namerne poškodbe v času, ko so telo odpeljali iz gozda pa do pogreba. Odpeljali so ga belogardisti in nihče ne govori o tem, kje je ležal do pogreba. dene poškodbe, če so res obstajale, prav te vrste. Če je res, da je bila smrtna kazen izvršena s strelnim orožjem, in če ni izstopne rane, potem je krogla še sedaj v lobanji, torej bi bilo možno ugotoviti zlonamernost obtožbe, da je bil Grozde ubit s topim predmetom - krampom. Prav tako, če je izstopna rana, potem je to dokaz, daje bil ubit s strelnim orožjem. Lahko pa je krogla, če je bila uporabljena pištola, rikoširala in ni niti izstopne rane niti cu Jje len ses b0 ob roč h k) Utv | raz PO' nel čri i Pol I Ma nas tlel lasi e lii, aki tiri Kil Ral krogle v lobanji, kar lahko ugotovi i • ■■ i' . *i ir __l__I____ okn strokovnjak balistike. Uporaba krampa ali motike je dvomljiva tudi, ker ni bil pokopan. Prav tako je potrebna sodnomedicinska ugotovitev in ocena, kakšne Zapisnik so, kot kaže, pisali laiki in o niihova zanažania lank poškodbe lahko nastopijo v pogojih, ko telo leži v gozdu sedem tednov, saj je v gozdu vrsta živali, kot so lisice, podgane, miši, podlasice, ptice, ki posebno napadajo oči in druge periferne mehke dele telesa; ni mogoče izključiti, da so nekatere v zapisniku navedene poškodbe te vrste. Naj o tem govori sodnomedicinski patolog, a lovska patologija in biologija imata tudi svoje izkušnje na tem področju, saj je znano, da npr. ustreljena so njihova zapažanja lahko zelo zavajajoča in povsem nezanesljiva, tudi v primeru, da so želeli napisati resnico. Avtorje zapisnik, tako se zdi, dobil od nekoga od pogrebcev, saj ga omenja že v prvi izdaji 1944. leta. Glede na te možnosti in glede na osebe, ki so bile zainteresirane, da se priča proti partizanom, bi bile take priče že zato sporne. Nikjer se ne omenja, da bi ta zapisnik napravila sodna ali druga uradna oseba. i H srna, ki ni pobrana, ostane že po nekaj urah brez oči, ker jo napadejo ptice. Prav to se dogaja s samomoril- 4 julija 1942 (tedaj glasilo KPS) pod naslovom O nekaterih nevarnih pojavih v partizanskih vrstah. Bila je to stroga kritika samovolje nekaterih Postavlja se vprašanje, od kod razlika med izjavo B. Š., ki je Grozdeta ci, ki se obesijo v gozdu, kar je v kri .idr polagal v krsto, in zapisnikom, ki ga omenja dr. Strle, ki naj bi ga ob po- komandantov in komisarjev, javno objavljena, edinstven primer v NOB grebu podpisalo deset oseb. To terja seveda odgovore, vendar ne mojih, na to bi morala odgovoriti stroka. Ni minalistiki in sodni praksi splošno znano. Kriminologija ima prav tako izkušnje o poškodbah na mrtvem telesu, povzročenih od živali, ki posebno rade napadajo oči in druge mehke dele telesa, zlasti periferne, npr. dolnji del ušes, nos, prste. Ni nemogoče, da so bile nekatere v zapisniku nave- In kaj na koncu, ko je jasno, da gre za resen dvom o osnovni hipotezi o mučenju Grozdeta in o okoliščinah v zvezi s tem? Najprej naj povem, da mi še na misel ne pride nasprotovati temu, da Grozde postane svetnik. i ži e , LADO KOCIJAN, borec Gubčeve brigade, izredni univerzitetni profesor in generalmajor v pokoju (Nadaljevanje prihodnjič.) NEZADOVOLJNI Z LOVCI LOŠKI POTOK - Loškopo-toška lovska družina ima veliko območje, na katerem žive vse vrste divjadi, prevladuje pa jelenjad, srnjad, medvedi, udomačil pa se je tudi pred leti naseljeni ris. Veliko je tudi lisic in temu primerna ogroženost s steklino. Zadnja leta pa potoške kmete ogroža tudi divji prašič. Ta žival m avtohtona, saj v smrekovih gozdovih zanjo ni prave hrane. Pojavljala se je le občasno, toda poznavalci pravijo, da je divjih prašičev vse več tudi zaradi krmišč, ki jih nameščajo lovci. Še več, lovci so celo kupili napravo za avtomatsko krmljenje. Ta naprava še ni nameščena in po besedah predstavnikov krajevne skupnosti nikoli ne bo, saj že prej našteta divjad povzroča toliko škode, da kmetje opuščajo najosnovnejšo pridelavo. Vsekakor, pravijo kmetje, odstrel ni v skladu s prirastkom divjadi. Beseda kmetov pa, vemo, koliko A. KOŠMERL RAZSTAVA KOLAŽEV DUŠANA ZIDARJA RIBNICA - V petek, 25. marca, je bila slovesna otvoritev razstave akademskega kiparja Dušana Zidarja v galeriji Grebenc v Ribnici. Dela, ki jih umetnik predstavlja, so nastala na simpoziju v avstrijskem Hornu. Dušan Zidarje diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. 1987 leta je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Za seboj ima kar nekaj uspehih razstav v Sarajevu, Va-songani in Aosti v Italiji, Szom-batheiyu na Madžarskem in v Ljubljani. Eksponati velikih dimenziji bodo v omenjeni galeriji na ogled deset dni, možen pa je tudi nakup razstavljenih del. Iz Kolpske doline ZA ČISTO OKOLJE - V teh dneh organizira Turistično-športno društvo Kostel očiščevalne akcije po vaseh na svojem območju. Ob tej Priložnosti bodo čistili tudi druge i Površine. Vsem zaposlenim v šivalnici Laboda v Krškem Čestitka ob 70-letici Videvamo se na poti v službo in domov, z nekaterimi že mnogo let. Pozdravljamo se preko ceste, z nasmehom. Vse hitijo. Mlade, srednjih let, starejše. Nje, ki so tisti dan že opravile “šiht”, še čaka delo doma, družina, mnoge kmetija. Ali poznamo in cenimo delo v industrijski šivalnici? Ropot strojev, močna umetna osvetlitev, natančnost, pozornost, hitrost ob tekočem traku, skladno delovanje rok in nog, upognjen hrbet, umirjenost telesa, nežne gladke roke, spretni prsti, obvladovanje in nadzor strojev, zahtevni materiali in modeli, visoke norme, nič besed, le misli pri delu. Tako vztrajno osem ur, dan za dnem, 10,20,30,35 let, v dveh izmenah. Tako si predstavljamo učilnico mi, z našega delovnega mesta; iz učilnice izpred katedra. Učenka ima lepo novo bluzo, ki jo občudujemo. Kdo tako lepo šiva? Pogled skozi okno in že vemo. “Moja mamica šiva v Labodu, ona zna zame vse sešiti,” ponosno pove Jožek. “Rada bi šivala v Lisci ali Labodu,” se nam razodene učenka Marica iz osmega razreda. “Lepo, a zahtevno delo,” ji pravim, a v tem trenutku ne povem, da ne bi šlo, ker ima premalo sposobnosti in znanja. Od časa do časa pa šivilje v “Lib-ni” predčasno ustavijo stroje, se zberejo v jedilnici ali v avli in prisluhnejo lepi pesmi, recitaciji, si ogledajo umetniške slike ali ročna dela. Zadnjikrat seje to zgodilo 4. marca ob praznovanju 70-letnice obstoja tovarne Labod. Kuharice so okrasile jedilnico, pripravile za jubilante in goste okusno kosilo. Vsi skupaj smo na koncu še zapeli ob spremljavi županove kitare. Želim, da bi te misli veljale kot velik šopek za bodoče uspešno delo in poslovanje vseh zaposlenih v tovarni labod, posebno še našim sosedom v šivalnici “Libna” v Krškem. Za vse, kar ste kdajkoli storili dobrega za naše učence ali za kolektiv pa: HVALA. ANICA VODEB OŠ dr. Mihajla Rostoharja, Krško. Upokojencem gre vse slabše Kritična ocena z letnih konferenc v novomeški občini gre :i o h v da .•ati tik. VN, .de, ;sor oju jič.) V drugi polovici februarja in v marcu je bilo v novomeški občini opravljenih 10 letnih konferenc upokojencev in 8 sestankov poverjeništev v sestavi DU Novo mesto. To društvo bo imelo letno konferenco 9. aprila "h 17. uri v osnovni šoli Grm. Iz potočil so upokojenci dobili podroben Pregled delovanja društva za preteklo leto, za tekoče leto pa so vsa druživa sprejela svoje programe tlela. V tozpravah so navzoči veliko dobrega Povedali o društveni dejavnosti, ponekod pa so tudi kritično ocenili delo | društva ter dali vrsto predlogov in Pobud. Konferenc so se udeležili pred-I siavniki občinske zveze DU, ki so lavzoče seznanili v širšem obsegu z delovanjem organizacije upokojencev. Zanimiva je bila informacija o lastninjenju podjetij in o tem, kako v (ej zvezi ravnati s certifikati. Upokojenci so kot dobro ocenili spremembo davčne zakonodaje o dohodnini, bi oprošča upokojence vlaganja davčnih prijav, če niso lani plačevali akontacijo na dohodnino in nimajo drugih dohodkov razen pokojnine. Uili pa so kritični do vmesne in negativne liste zdravil, po kateri mora- jo kljub prostovoljnemu zdravstvenemu zavarovanju delno ali v celoti plačati zdravila, pa čeprav jih na recept napiše zdravnik specialist. Nezadovoljstvo so izrazili tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je imenoval oz. izvolil 12-članski odbor za prostovoljno zdravstveno zavarovanje brez zastopstva upokojencev in invalidov, čeprav so ti udeleženci v tem zavarovanju s 34 odst. Menili so, da se v tem letu ne bi smela povečati premija za to zavarovanje, ker je visoka, kar potrjuje presežek dohodka iz tega zavarovanja v letu 1993. Upokojenci so ugotovili tudi vpliv intervencijskega zakona, kije določal usklajevanje pokojnin v preteklem letu. Pokojnine in denarne dajatve so se v letu 1993 v primerjavi z decembrom 1992 zvišale le za 6,71 odst. Če ne bi bil intervencijski zakon sprejet, bi povprečno povečanje pokojnin v navedenem obdobju znašalo 11,74 odst. V republiki so znašale v letu 1993 povprečne neto plače 46.197 SIT, pokojnine pa 31.453 SIT. Če upoštevamo inflacijo v letu 1993, ki je znašala 22,9%, je očiten velik padec gmotnega stanja upokojencev. RUDI HRVATIN ! /a + W : CA? | ^ i fcor—H V oddaji Glasba je življenje je zelo odmevna nagradna igra Emone Merkurja, v kateri naši poslušalci sporočajo, katera pesem jih spravi v dobro voljo. Pogosto so “trosilci” dobre volje Čuki s svojimi uspešnicami. V soboto jih bomo gostili v naši oddaji in se z njimi pogovorili na nekoliko nenavaden način. V zadnji nagradni igri je bila izžrebana tudi Marija Banovec tz Črnomlja, ki bo nagrado dobila po pošti. Vse sodelujoče prosim, naj svoje razvedrilne predloge pošljejo na naslov: Dnevnik, p.p. 77,61000 ~ SKODAi Volksvvagen Group ■ sA Ž/vlJ[NjE & na naslov: Dnevnik, p.p. 77 Ljubljana, s pripisom: Za oddajo Glasba je življenje. MISEL TEGA TEDNA , Glasba je bila vedno hrana ljubezni, ljubezen pa hrana za glas- W. A. Mozart PLANINSKA ZMOTA ... če prideš v milansko Scalo s planinsko vnjo in klini. GLASBENI PREGOVOR Naj vas bog reši zlobnega soseda in začetnika na violini! (Italijanski pregovor) Če vam zdravnik drugače ne predpiše, poslušajte oddajo Glasba je življenje vsaj enkrat na teden če se le da, v soboto! Simona H,0 TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 31. m. SLOVENIJA 1 8.15-0.30 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 TEDENSKI IZBOR 8.45 PASTIRČEK 9.00 ČAROBNA VRTAVKA Q IS NJA^A PF^FM 10.10 ANALITIČNA MEHANIKA, 51/52 10.40 TOBAČNE VOJNE, 1. del angl. dok. oddaje 11.10 PO DOMAČE 12.50 TRATT0R1ATRAX, 4/6 13.00 POROČILA 13.05 STUDIO CITY, ponovitev 15.05 TEDENSKI IZBOR 15.05 SVET POROČA 15.40 OSMI DAN ' 16.25 PORABSK1 UTRINKI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC- ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ČETRTKOVE POSEBNOSTI MR. BEAN + DESKA 21.40 TEDNIK 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA 22.55 TO JE LJUBEZEN, angl. naniz., 4/19 23.25 DOBRA FANTA, angl. naniz. 7/7 SLOVENIJA 2 13.45 - 23.25 Teletekst 14.00 Video strani -14.20 Kinoteka: Križarske vojne (amer. film, ČB) -16.25 Tedenski izbor: Strta srca (franc, nadalj, 3/16) -17.15 Sova (ponovitev); Popolna tujca (amer. naniz., 3/22); 17.45 Dobra fanta (angl. naniz., 6/7) -18.40 Že veste? -19,10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Kranj: Zgodbe o uspehu (dok. film) - 20.55 Povečava: Televizijski medij A KANAL 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 133. dela amer. nadalj.) -13.15 Call selection (ponovitev) -13.55 CMT -14.30 Borza dela -15.00 Na velikem platnu -15.20 Velika prerija in njeni prebivalci (dok. film DW) -16.20 Elvisova zarota (dok. oddaja) -17.15 Učna leta (ponovitev! dela) • 17.45 Luč svetlobe (134. del amer. nadalj.) -18.30 Rock starine (ponovitev 59. oddaje) - 19.00 Poročila - 19.30 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.10 Drakula (5. del. amer. serije) - 20.45 Moja najljubša rjavolaska (amer. komedija) - 22.15 Poročila - 22.35 Rock starine (60. oddaja) - 23.30 Na velikem platnu - 23.45 CMT - 0.30 Borza dela PETER, 1. IV SLOVENIJA 1 9.45 - 0.30 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.15 TEDENSKI IZBOR 10.15 MUDI SHERLOCK, angl. nadalj., 1/9 10.45 VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST angl. film 12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 POVEČAVA: TELEVIZIJSKI MEDU, ponovitev 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ABC-ITD, TV igrica IU in P K A n k' A 19JO DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 ANASTAZIJA, amer. film 22.10 DOKUMENTARNE IVERI: SAHARA 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA 22.55 KRA1J KRAIJEV, l.del amer. filma- SLOVENIJA 2 15.45 -1.15 Teletekst 16.00 Video strani -16.25 Tedenski izbor: Četrtkove posebnosti • 17.20 Sova: To je ljubezen (angl. naniz., 4/19); 17.50 Dobra fanta (zadnja epizoda angl. naniz.) -18,45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, 1. del - 21.00 Križev pot (prenos iz Rima) • 22.15 Vodnjan (dok. oddaja) - 23.05 Gala večer Kraljevega baleta A KANAL 7.00 Borza dela - 12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 134. dela amer. nadalj.) - 13.15 Spot tedna -13.20 Magnetoskop (ponovitev) -14.00 CMT -14.15 Na velikem platnu -14.30 Borza dela -15.10 Drakula (ponovitev 5. dela filma) -15.45 Moja najljubša rjavolaska (ponovitev filma) -17.15 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 17.45 Luč svetlobe (135. del amer. nadalj.) -18.30 Prva dela: John Carpenter (oddaja o režiserjih) - 19.00 Poročila • 19.30 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.10 Teden na borzi - 20.20 Voznikov sedež (amer. drama) - 21.15 Prv a dela: Tavlor Hacford • 22.25 Poročila - 23.00 Diamanti (izraelski film) -0.50 Erotični film SOBOTA, 2. IV SLOVENIJA 1 7.15- 0.55 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.00 TEDENSKI IZBOR: 8.00 RADOVEDNI TAČEK 8.15 MLADI VIRTUOZI 8.35 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risanka, 14/26 9.00 KLUB KLOBUK 9.50 TOK TOK 10.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 SLIKE IZ SEČUANA, 4. oddaja 11.40 ZGUBICA dansko-švedski film 13.00 POROČ1U 13.05 TEDNIK, ponovitev 15.10 ANASTAZIJA ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KRALJESTVO RUSKEGA MEDVEDA, angl. poljudnoznan. nadalj.,1/6 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 GORE IN UUDJE 21.30 GIOTTO: VELIKONOČNA SKRIVNOST 22.10 KORENINE SLOVENSKE LIPE: ROMANJA OD SV. VIŠARIJ DO BARBANE, 4. oddaja 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.20 SOVA: KRALJ KRALJEV, zadnji del amer. filma SLOVENIJA 2 15.15- 1.55 Teletekst 15.30 Video strani -15.45 Ustavi se, svet, pomisli na otroke (koncert za Unicef, 5. oddaja) -16.35 Sova (ponovitev): Kralj kraljev (L del amer. filma) -18.00 Športna sobota: košarka NBA -1850 Vodne pustolovščine (angl. poljudnoznan. serija, 18/24) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Družinska skrivnost (švicarska nadalj., 4/5) - 21.05 Mož z opicami (franc. dok. oddaja) • 21.30 Poglej in zadeni • 22.45 Sobotna noč KANALA 7.00 Borza dela - 9.00 CMT - Uk«) Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Diamanti (ponovitev filma) -12.45 Spot tedna -14.30 Borza dela -16.25 ITV -Begunska televizija -16.55 Igre na kotalkah (amer. športna serija) -17.25 Voznikov sedež (ponovitev filma) -19.00 Ameriških 10 (glasbena oddaja) - 19.30 Detektiv z Bcvcrly Hillsa (ponovitev 9. dela amer. naniz.) - 20.00 Velika prerija in njeni prebivalci (dok. film DW) - 20.30 Detektiv z Bcvcrly Hillsa (10. del amer. naniz.) - 21.00 Za vrati (it,-franc. drama) - 22.50 Tropska vročica III (ponovitev 7. dela amer. naniz.) - 0.45 Borza dela NEDELJA, 3. IV SLOVENIJA 1 7.45 - 0.45 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.10 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev 9.00 PRENOS VELIKONOČNE MAŠF IZ TRNOVSKE CERKVE 10.30 OTROŠKI PROGRAM 10.30 SLZAMOVA ULICA, amer. naniz., 11/13 11.30 POT V ŠOLO, ponov. holandske na-dalj., 6/6 11.55 URHI LTORBI PAPEŽEVA VELIKONOČNA POSLANICA 12.30 POROČIU 12.35 MEDNARODNO TEKMOVANJE MLADIH BALETNIH PLESALCEV 13.05 VODNE PUSTOLOVŠČINE, ponovitev angl. poljudnoznan.serijc, 18/24 13.35 G1GOT, amer. film 15.15 KRANJ - ZGODBE O USPEHU, ponovitev dok. filma 16.00 ŠE SE BOMO SREČALI, angl. nadalj., 4/13 17.00 DNEVNIK I 17.10 PO DOMAČE 18.50 TRATTORIA TRAX - KUHANJE OB ROSSINIJU, 5/6 19.05 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 PODARIM - DOBIM 21.30 OD POIA DO POLA, angl, dok. serija, 4/8 22.25 DNEVNIK 3, VREME Ž2.45 SOVA SANJE V NAJEM, španska nadalj., 2/6 ODLETEL BOM, amer. nadalj., 1/16 SLOVENIJA 2 9.15 - 0.25 Teletekst Opomba: 18.00 EP v namiznem tenisu (posnetek) 9.30 Videostrani • 9.45 Sova (ponovitev): Kralj kraljev (2. del amer. filma) -11.00 Udobna vožnja (angl. nadalj., 2/6) -12.00 Karaoke (razvedrilna oddaja TV Koper) -12.45 Poglej in zadeni (ponovitev) -15.00 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Alpe-Donava-Jadran - 20.45 Zvezda (amer. film) - 23.30 Športni pregled KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Koala (risanka) • 8.35 Mož z železno masko (risani film) - 9.35 Dance session (ponovitev 25. oddaje) -10.10 Za vrati (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidarja Jakca) -17.00 Parada slovenskega humorja -18.50 Koala (risan- ka) -19.05 Mož z železno masko (risani film) - 20.00 Tropska vročica III (8. del amer. nadalj.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.40 Še vedno me kličejo Bruce (amer. film) - 23.20 CMT PONEDELJEK, 4. IV SLOVENIJA 1 7.45 - 1.25 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.15 TEDENSKI IZBOR 8.15 KDO BO BARVAL PIRHE, risanka 8.40 HČI MORSKIH VALOV, norveška nadalj., 5/6 9.20 ZNANJE ZA ZNANJE 9.50 KRALJESTVO RUSKEGA MEDVE-DAvangl. poljudnoznan. nadalj.,1/6 10.40 DEŽEU, KI SE IMENUJE IZRAEL 11.25 VELIKA MAU DEŽELA, kanadski film 13.00 POROČIU 13.05 TEDENSKI IZBOR ALPE-DONAVA-JADRAN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.45 PORTRET MIRKA ŽERJAVA 15.10 GIOTTO: VELIKONOČNA SKRIVNOST, ponovitev 15.50 MOČ IN SUVA: TISTI RDEČI AVTOMOBIL 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.35 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA 21.15 OMIZJE 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA DOBRODOŠLI V SVETU KURTA VONNEGUTA, kanadska naniz., 3/3 ODLETEL BOM, amer. nadalj., 2/16 SLOVENIJA S 11.45 - 0.40 Teletekst 12.00 Video strani -12.30 Tedenski izbor: Forum, Mernik, Ut»ip, Zrcalo tedna; 16.00 Podarim-dobim -17.00 Sova (ponovitev): Sanje v najem (španska nadalj., 2/6); 18.00 Odletel bom (amer. nadalj., 1/ 16) -18.50 Univerzitetni razgledi -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Izmenjava ognja (1. del angl. drame) - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 135. dela) -13.10 Helena (ponovitev) -14.00 Pozitiv + -14.40 Borza dela - 15.00 Na velikem platnu -15.15 A shop -16.10 Še vedno me kličejo Bruce (ponovitev filma) -17.45 Luč svetlobe (136. del amer. nadalj.) -18.30 Zelena detektiva (risanka) -19.00 Poslovni dosje (3. del amer. serije o managementu) - 20.00 Brlog (6. del španske serije).- 20.30 Alžir (amer. film) - 22.15 Ameriških deset - 22.50 Na velikem platnu - 23.15 CMT-0.45 Borza dela TOREK, 5. IV SLOVENIJA 1 10.15-0.10 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.45 TEDENSKI IZBOR 10.45 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 11/13 11.45 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 12.15 IZMENJAVA OGNJA, L del angl. drame 13.00 POROČILA 13.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev; 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK I 17.10 OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ! UPORNIK V SLUŽBI KRAIJA, danska naniz., 1/13 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.25 STRTA SRCA, franc, nadalj., 4/16 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA ZAKONCA F1ELDS V FRANCIJI, angl. naniz., 2. epizoda ODLETEL BOM, amer. nadalj., 3/16 SLOVENIJA 2 14.45 - 23.45 Teletekst 15.00 Video strani -15.30 Zgodbe iz školjke -16.20 Tedenski izbor: Sedma steza; Gospodarska oddaja -17.20 Sova (ponovitev): Dobrodošli v svetu Kurta Vonneguta (kanadska naniz., 3/3) -17.50 Odletel bom (amer. naniz., 216) -18.40 lz življenja za življenje - 19.10 Poslovna borza - 19.30 Dnevnik 2. vreme, šport - 20.10 Doktor Finlay (škotska nadalj., 5/6) - 21.05 Pro el contra - 22.05 Tobačne vojne (2. del angl. dok. oddaje) - 22.35 Videošpon KANALA 7.00 Borza dela • 12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 136. dela amer. nadalj.) - 14.15 Jazzbina (ponovitev 60. oddaje) -14.45 Borza dela -15.30 Brlog (ponovitev 6. dela) -16.00 Alžir (ponovitev filma) -17.45 Luč svetlobe (137. del) ■ 18.30 Zelena detektiva (risanka) - 19.00 Poročila -19.30 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.10 Državnik novega kova (L del anel. satirične naniz.) - 20.40 Akcija (amer. film) - 22.15 Poročila - 22.35 Jazzbina (61. oddaja) - 23.05 Spot tedna - 23.25 Na velikem platnu - 23.40 CMT - 0.45 Borza dela SREDA, 6. IV SLOVENIJA 1 8.45 - 0.20 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 14/26 10.00 VIDEOŠPON 11.00 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 11.30 MOŽ Z OPICAMI, franc. dok. oddaja 12.00 OD POU DO POLA, angl. dok. serija, 5/9 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 15.00 TEDENSKI IZBOR PRO ET CONTRA 16.00 DOKTOR F1NUY, škotska nadalj., 5/6 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 1800 RPL 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.40 FILM TEDNA: SPOR PONOČI, amer. film 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 4/22 ODLETEL BOM, amer. nadalj., 4/16 SLOVENIJA 2 0.45 - 22.55 Teletekst 15.30 Video strani -15.45 Tedenski izbor: Omizje; 17.00 Moč in slava: Tisti rdeči avtomobil -17.30 Sova (ponovitev): Zakonca Fields v Franciji (2. epizoda angl. naniz.); 17.55 Odletel bom (amer. naniz, 3/16) -18.45 Analitična mehanika (nemška izobraž. serija, 52/52) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda - 22.10 Svet poroča - KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 137. dela) -13.15 Spot tedna -13.20 CMT -14.30 Borza dela -14.55 Na velikem platnu -15.10 Elizijc - S. Mahne: Vrhovni bog (2. del) -15.40 Akcija (ponovitev filma) -17.45 Luč svetlobe (138. del) -18.30 Risanka -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Call selection (glasbena oddaja) - 20.10 Učna leta (amer. nadalj.) - 20.40 Dance session (26. oddaja o plesu) - 21.15 Elizije: Vrhovni bog (3. del) - 22.10 Poročila - 22.40 Spot tedna - 2245 Na velikem platnu - 23.00 CMT - 0.45 Borza dela 94,6 MHz radio SRAKA ČETRTEK, 51.5. 6.(8) Domača glasba -KUK) Dober dan, pridni ljudje - 11.15 Doktor na obisku - 12.00 Obvestila, osmrtniee - 12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila-13.20 Čestitke - 17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Roekovnik - 22.00 ZDA skozi ljudsko pesem - 22.30 Portret glasbenika PETEK, 1.4. 6.00 Domača glasba - 10.IK) Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.(K) Poročila - 13.20 Čestitke - 15.30 Grmski vulkan - 16.30 Srakin vikend TV izbor - 17.30 Gremo v kino - 18.00 Študentski čvek - 19.00 do 24.00 Večerni program SOBOTA, 2.4. 6.00 Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček -1 (UK) Čestitke - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Lovci v studiu -14.00 Čestitke -15.00 Obisk pod Pohorjem - 20.00 Čestitke - 21.(K) do 1.00 Srakina veselica NEDELJA, 5.4. 8.00 Dobro jutro - 10.00 Mali oglasi, evergrini - 13.00 Čestitke in domača glasba - 19,00 Glasbene oddaje PONEDELJEK, 4.4. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti - 12.00 Obvestila, osmrtniee -12.30 Mali oglasi - 13.00 Poročila - 13.20 Čestitke -16.15 Srakin TV izbor -17.00 Odprti termin: revija Podjetnik -19.00 do 24.00 Večerni program TOREK, 5.4. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila,.osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila - 13.20 Čestitke - 17.00 Gradimo strokovno in varno - 18.00 Otroška oddaja Kalimero - 19.00 Večerni program - 22.00 do 24.00 Glasbene oddaje SREDA, 6.4. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 13.00 Poročila - 13.20 Čestitke - 17.00 Borza deja - 19.00 Pravljica - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 do 24.00 Hard rock&blues jazz DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj Odvadite Se Kajenja s pomočjo preizkušene mešanice, pripr.jvljenc po izkušnjah naših prednikov e*#' 'K scaltea antinic Zeliščna mešanica, ki jo žvečite, odganja potrebo po Kajenju, pomirja, razkužuje usta in dihalne poti. Brez živčnosti in stresov se boste v nekaj dneh znašli na pragu zdravega življenja! po telefonu 063i 36 239 .sak dar. KOVINSKA GALANTERIJA Konček Franc Dobindol 28, 68323 Uršna sela tel./fax. 068/65-278 — Izdelujemo in montiramo opremo za vse vrste trgovin in poslovnih prostorov — izdelujemo opremo iz nerjaveče pločevine — 'zdelujemo in montiramo kovinsko skladiščne regale — Na zalogi imamo: — nakupovalne košare — vozičke za košare — nakupovalne vozičke 75 I — košare za embalažo — košare za sadje — blagajniški komplet košar — stojala s štirimi košarami — stojala s petimi košarami — stojala za cigarete — pregradne stene za v hladilno vitrino iz nerjaveče pločevine — podstavke za shranjevanje načetih salam v hladilnih vitrinah iz nerjaveče pločevine — pladnje iz nerjaveče pločevine za v hladilne vitrine In še marsikaj, kar potrebujete v vaši trgovini' Vsi izdelki so kvalitetni in po konkurenčnih cenah Se priporočamo! m* 'm vP^MARUTI n MAMUTI Prodaja: EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Partizanska 21, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-379 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 »GORJANCI« mednarodno podjetje za prevoz blaga in potnikov , d.o.o., Vavta vas — Straža želi na področju TOVORNEGA PROGRAMA zaposliti dva strokovna delavca z lastno samoiniciativo In kreativnostjo pri delu,in sicer: 1. DIREKTORJA TOVORNEGA PROGRAMA Pričakujemo: — visoko oz. višjo izobrazbo prometne, ekonomske, pravne ali tehnične smeri; — znanje enega tujega jezika; — 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih. 2. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA Pričakujemo: — višjo oz. srednjo izobrazbo ekonomske, cestno-prometne ali tehnične smeri; — aktivno znanje nemškega jezika; — vsaj 1 leto delovnih izkušenj v komerciali Poskusno delo traja 6 mesecev. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Če menite, da ustrezate navedenim pogojem, vas vabimo, da pošljete pisno prijavo z življenjepisom in z dokazili o strokovni izobrazbi v osmih dneh na naslov: GORJANCI,mednarodno podjetje za prevoz blaga in potnikov, d.o.o., Vavta vas 36, p. Straža, s pripisom: »ZA RAZPIS«. elyo f,, 10.00 uri Žuzertberk • m f \ PONEDELJEK, 11.04.1994 ob 8.00 uri Budganja vas 8.30 uri Pleševica 9.00 uri Gradenc 9.30 uri Lopata 10.00 uri Visejec 10.30 uri Sela PETEK, 15. 04. 1994 ob 8.00 uri Vel. Lipje 8.30 uri Lašče 9.00 uri Hinje 9.30 uri Ratje 10.00 uri Prevolje 10.30 uri Žvirče SOBOTA, 16. 04. 1994 ob 8.00 uri Cvibelj 8.30 uri Reber 9.00 uri Žužemberk (levi breg) 9.30 uri Žužemberk (desni breg) CERTIFIKATI j- Kmetje in zadružniki KMEČKA r DRUŽBA on je vaša družba! vi šku: velikonočne prazniki: H CERTIFIKATI Turistično društvo Žužemberk — Dvor Grajskijrg 33 68360 Žužemberk tel./fax. 068/87-018 razpisuje natečaj za NAJLEPŠE FOTOGRAFIJE Z MOTIVI KULTURNOZGODOVINSKIH ZNAMENITOSTI IN NARAVNIH LEPOT V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK Pogoji: — sodelujejo lahko amaterski kot tudi poklicni fotografi — fotografije morajo imeti dimenzije: 20 x 28 cm, ime in priimek, naslov avtorja — fotografije naj bodo poimenovane — natečaj traja do 30. 4. 1994 Avtorji najboljših fotografij bodo nagrajeni s praktičnimi nagradami. Najboljše fotografije bomo uporabili pri tiskanju razglednic in drugega promocijskega materiala. Imena avtorjev bodo natisnjena na razglednicah in drugem promocijskem materialu. V želji za,čim kvalitetnejšo predstavitvijo naravnih in drugih lepot KS Žužemberk pričakujemo odziv mladih in nadarjenih fotografov, ki bi se radi postavili s svojimi fotografijami tudi širše. Po končanem natečaju nameravamo organizirati razstavo vseh prispelih fotografij. Fotografije pošljite na sedež TD Žužemberk — Dvor, Grajski trg 33, 68360 Žužemberk. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 068/87-636 (Kostevc Vlado). ■i FASADEJUB TOPLOTNA ZAŠČITA Toplotni omet Sistem Jubizol ZAKLJUČNI OMETI Bavalit Teranova Fini omet PREGLED CEN (vreča) Toplotni omet Bavalit Teranova Fini omet Navedene cene ne zajemajo prom. davka. Za vgrajeni material samo 3% davka. Neporabljen material zamenjamo. Organiziramo prevoz po ugodnih cenah. od 1.003,20 SIT/M2 od 1.137,60 SIT/M2 od 175,80 SIT/M2 od 342,00 SIT/M2 od 156,80 SIT/M2 684,00 SIT 1.520,00 SIT 684,00 SIT 940,50 SIT PRODAJA: NOVA Krško, d.o.o. Cesta krških žrtev 9/I 68270 Krško Tel. 0608-32-854 od 7.—16. < f* KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o. NOVO MESTO objavlja prosti delovni mesti A) RECEPTORJA in B) TURISTIČNEGA ANIMATORJA Obe delovni mesti imata sedež v ŠMARJEŠKIH TOPLICAH. Od kandidatov pričakujemo, da imajo: • veselje do dela v gostinsko turistični dejavnosti, • so zanesljivi, prijazni, dinamični in komunikativni, • obvladajo tuje jezike TER USTREZNO STROKOVNO USPOSOBLJENOST, in sicer: pod a) — V. stopnja strokovne izobrazbe družboslovne, ekonomske ali gostinsko turistične smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — obvladajo angleški jezik, zaželeno je tudi znanje nemščine ali italijanščine, pod b) — VI. stopnjo strokovne izobrazbe družboslovne, ekonomske ali gostinsko turistične smeri — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — obvladajo nemški in italijanski jezik. DRAŽBENI OKLIC Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata zone 24.3.1994, opr. št. St 8/ 92, v stečajnem postopku nad dolžnikom IMOBILIA, d.o.o., Novo mesto - v stečaju razpisuje javno dražbo ki bo dne 14.4.1994 ob 8. uri na sedežu dolžnika v Novem mestu, Dilančeva 7. Na dražbi se bo prodajal KOMPLET ZA KOZMETIČNO NEGO “NEMECTRON” po izklicni ceni 560.000,00 SIT. Ogled sredstev in podrobnejše informacije glede izklicne cene in načina prodaje je mogoče dobiti na sedežu dolžnika dva dni pred dražbo, to je 12. in 13.4.1994 med 17. in 19. uro. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju RS, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo za licitiranje. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun dolžnika št. 52100-690-68146 ali sredstva deponirati najpozneje uro pred dražbo pri blagajni stečajnega dolžnika. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo varščina vrnjena v 3 dneh brez obresti, varščina, vplačana v gotovini, pa takoj po javni dražbi. Uspešni ponudnik oz. kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 3 dneh po končani dražbi in v celoti plačati kupnino v 3 dneh po podpisu pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku, se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Sredstva se bodo prodajala po načelu videno - kupljeno. Temeljno sodišče v Novem mestu, Enota v Novem mestu, dne 24.3.1994 ELEKTRO GRANIT TOVARNA OBUTVE GOSTILNA DRtNIK VOJAŠNICA BBSLJIN Vaše želje, naše ideje, vaš uspeh! PESTRA IN UGODNA PONUDBA IZ TRGOVINE GRANIT • bogata izbira talne in stenske italijanske keramike ter gre-sa za notranjo in zunanjo ureditev prostorov in sanitarne keramike, • hidrovezna lepila in estrihi, hidroizolacija, lepila za izolacijske fasade, izravnalne mase, barvne figurne mase, barvni silikonski kiti, • sanitarne baterije, • izdelki iz naravnega kamna — okenske police, stopnice, tlaki, • velika izbira električnih strojev (iz uvoza) za: — rezanje keramike in kamna z diamantnim rezilom, — fugiranje in čiščenje keramike in kamna ter raznovrstnih orodij in pripomočkov za keramičarje, • oksidne barve Bayer Opremljate nova, prenavljate stara stanovanja? Želite posodobiti lokal, poslovni ali bivalni prostor? Obiščite nas v našem razstavno-skladiščnem prostoru v Br-šljinu (bivša vojaška skladišča) Pričakujemo vas vsak dan od 7.30 do 18.00 ure in v soboto od 7.30 do 13.00 ure. GRANIT Trgovina in prevozništvo Pot na Gorjance 24 tel./fax: 068/24-894 mobitel: 0609 613-178, 617-227 SMO ZA 20 - 70% CENEJŠI pletiljstvo 0 brezo Industrijska prodajalna Resljeva 1(Kandija, ob Krki) nasproti trgovine MIKO NOVO MESTO Nudimo vam bombažne športne nogavice, ženske hlačne nogavice, žabice, perilo, brisače, puloverje, kavbojke, krila, jakne in še marsikaj po izjemno UGODNlHiNDUSTRIJSKIH CENAH. Kandidate, ki v tem delu vidijo izziv, vabimo,da pisne Driiave pošljejo v kadrovsko službo podjetja na naslov: KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, C. herojev 45, 68000 Novo mesto. Na istem naslovu lahko dobijo tudi vse informacije. Dragi Dolenjci! Pridite k nam, splačalo se vam bo! Odprto: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Tel.: 22-964 OTROK NA TRAKTORJU KRAJNA BRDA - V tem kraju v sevniški občini se je v nedeljo, 20. marca, malo pred pol deseto zvečer na njivi prevrnil traktor, pri tem seje 13-letni M. D. poškodoval. Policisti so ugotovili, da je otrok vozil traktor s pripetim sadilcem krompirja po njivi. Ko je pripeljal na vrh klanca, je zaradi prevelike teže na zadnjem delu prvi kolesi traktorja dvignilo in nato traktor potegnilo navzdol po pobočju, kjer se je prevrnil. Pri tem je otroka vrglo skozi šipo. Prepeljali so ga v sevniški zdravstveni dom, od tam pa so ga napotili v brežiško bolnišnico. ZAHVALA Pomlad prišla bo na tvoj vrt tebe ne bo več tam našla, pogrinjati zeleni prt, zajokala bo in odšla. V 65. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast, brat, stric in boter JOŽE NO VSAK iz Zbur 21, Šmarješke Toplice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za podarjene vence, cvetje, sveče, denarno pomoč, darovane sv. maše in ustna ali pisna sožalja ter vsem, ki ste pokojnika pospremili tako številno na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Nevrološkemu oddelku iz Novega mesta za prizadevanje v urah njegovega slovesa. Zahvaljujemo se tudi Jakšetovim, Omer-zovim, Pirnarjevim in Bobnarjevim za nesebično pomoč, GD Zbure in ostalim društvom za lepo organizacijo pogreba, kolektivom Revoz, KZ Škocjan, Chemo, Lesna Litija ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi j OBRT, d.o.o. j Belokranjska 24 j 68340 ČRNOMELJ • objavlja : Javno licitacijo osnovnih sredstev in nekurantnih j zalog repromateriala : 1. stroj za rezanje navojev vodovodnih instalacij j 2. kontejner za smeti j 3. delilna kuhinja IGO — komplet | 4. stroj za krivljenje pločevine j 5. varilni agregat : 6. garderobne omarice — 30 kom : 7. gradbeni oder — 2 kom | 8. ventilator Energoinvest, S-izvedbe : 9. kombi Zastava 900 AK, letnik 87 j 10. R-4 serviser, letnik 91 : 11. risalna miza : 12. pisarniško pohištvo : 13. žlebovi, vratna krila, inštalaterski material... : Licitacija bo v soboto, 2. 4, ob 10.00 uri v prostorih podjetja, : kjer bodo sredstva na ogled od 8.00 ure dalje. Pred pričetkom j licitacije morajo vsi zainteresirani položiti varščino v višini : 10% vrednosti predmeta, ki ga nameravajo licitirati, j Blago je potrebno vplačati in prevzeti v roku 8 dni po dnevu : ■ licitacije. Blago je kupljeno po sistemu videno — kupljeno. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi matenal • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • I0? popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke ■ pesek beli marmor u posip grobov m črna zemlja ZAHVALA V 78. letu starosti je dotrpel moj dragi mož FRANC FLEK 4 NovoLine fSi Pot pravih odločitev Vse poslovne partnerje obveščamo, da poslujemo od ponedeljka, 28. marca 1994, na Novem trgu v poslovno trgovskem centru (II. etaža) v Novem mestu. Pokličete nas lahko na nove telefonske številke: 068 — 321-068 068 — 321-066 068 — 321-082 številka faxa 068 — 28-082 Priporočamo se za sodelovanje. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in pokojnega spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedi Ljubici, Pintarovi mami, govorniku, pevkam in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Karolina in rodbina Šmalcelj MATIJA ŠMALCELJ V 84. letu starosti nas je zapustil dobri mož, brat in stric ZAHVALA iz Gribelj Pokopali smo ga v družinskem krogu dne 22.3.1994 na pokopališču v Ločni. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 86. letu starosti zapustil mož, oče, dedek in pradedek Vsi njegovi FRANC RIFELJ OSMRTNICA iz Novega mesta Kristanova ul.,33 Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mu pomagali v času bolezni, še posebej gospodu p. Luki za opravljen obred. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Žalujoči: žena in vsi njegovi ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzeta zemlja. V našem domu ostala je praznina, v> naših srcih težka bolečina. V 62. letu starosti nas je prezgodaj zapustil dragi oče, stari oče, brat, tast in stric ZVONKO ANTON BUKOVEC iz Petan 8 Iskrena hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom in znancem, podjetju Novoles Straža, Lignus za venec in sodelavcem za denarno pomoč. Hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: sinovi Franc, Janez, Mihael in Anton z družino ZAHVALA V 79. letu starosti nas je nenadoma zapustila AMALIJA KNAFELJ iz Dol. Straže Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, izrečeno sožalje, nesebično pomoč in darove. Zahvaljujemo se za darove zaposlenim prijateljem iz Novolesa, družbi Ergo ter Energetika in storitve, osebju Splošne bolnice Novo mesto za njihovo skrb, prečenskemu župniku in vavtovskemu župniku za lepo opravljen obred ter govorniku za ganljive besede slovesa in pevcem za lepo zapete pesmi. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti k cerkvici Marijinega vnebovzetja. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža in J atka RAJKA SKOKA se vsem,ki ste ga pospremili na zadnji noti, iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja in darovano cvetje. Se posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč g. Antonu Škrinjarju iz Drašičev in kolektivu Tovarne zdravil Krka Novo mesto, kočevskemu župniku Marjanu Lampretu za lepo opravljen obred, pevcem, pihalni godbi, Združenju šoferjev in avtomehanikov ter vsem ostalim, ki so nam v žalosti stali ob strani. Žalujoči: žena Bernarda in otroci Nace, Slavica, Aleksandra j in Martin ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. V 72. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša dobra mama ALOJZIJA TRATAR iz Trščine 5 pri Tržišču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in dali za sv. maše ter našo drago mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala Splošni bolnišnici Novo mesto in dr. Dolenškovi iz Mokronoga, govorniku g. Jamšku, pevcem iz Mokronoga in g. župniku iz Tržišča za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 56. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric VAŠKO DAMJANOVIČ dipl. ing. iz Črnomlja Z bolečino v srcu se ob veliki praznini, ki je nastala v našem domu, iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanki Štefanič iz ZD Črnomelj, sodelavcem Belta, Kovinarja, sosedom in prijateljem. Žalujoči: žena Ankica, hči Marija, zet Peter z mamo Marico in staro mamo, bratje Veselin, Čedomir, Budimir, Časlav, Arsen z ženami in otroci ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, draga mama, več med nami ni.... Po dolgi in težki bolezni nas je v 75. letu starosti nenadoma zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta SLAVICA MEDOŠ iz Drenovca 10 pri Vinici Z bolečino v srcu in ob praznini v našem domu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Kurivotransa Kanižarica, Rudniku rjavega premoga Kanižarica, sodelavkam bolnice dr. Petra Deržaja v Ljubljani, Iskre Semič, DU Črnomelj in Tekstila Kobe iz Črnomlja, sosedi Mileni za besede slovesa pred domačo hišo, pevkam iz Adlešič za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti: sin Jure, hčerke Marica, Anica in Danica z družinami, vnuki, pravnuki, brat Jože z ženo Ljubico ter ostalo sorodstvo * MliO Trading d.o.o. 61000 Ljubljana, Robbova 14 Telefon: (061) 17 35 310 Fax: (061) 17 35 323 ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE išče zaradi povečanega obsega dejavnosti na področju trženja telekomunikacijske opreme in pribora-radijskih zvez več pooblaščenih prodajalcev in komercialistov na terenu za delo na območjih Dolenjske, Gorenjske, Štajerske s Prekmurjem, Notranjske in Primorske. Od kandidatov pričakujemo: — dejavnost podjetja s tehničnega področja (za pooblaščene prodajalce) — ustrezno izobrazbo — izkušnje pri trženju — komunikativnost Vse informacije dobite na telefonski številki (061) 17 35 310 do 15. aprila 1994. ZAHVALA Koliko krajin so videle že le moje trudne oči. oči, koliko zvokov je sredi zemlje, ki jim srce Se prisluhnilo ni! (S. Kosove!) Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANICE RUNOVEC iz Krškega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter sv. maše, nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Zavarovalnice Triglav Krško, govornikoma gospe Francki Stupar in gospodu Stanetu Kukovičiču za ganljive besede ob slovesu, pevcem za zapete pesmi in gospodu kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: otroci Slavka, Ivan, Mimi in Ivi z družinami ter ostalo sorodstvo Krško, Celje, Planina pri Sevnici ZAHVALA Življenje četo si garal, vse za hišo in otroke dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. JOŽE MAJDE s Poljan pri Mirni Peči ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in stric IVAN PUGELJ st. iz Drganjih sel 41 Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, medicinskemu osebju in strežnemu osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, kolektivu No-volesa oddelek Lignus, GG Straža, Dolenjskemu oktetu, članom ansambla Ivana Puglja, govornikom za poslovilne besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred, družinam Miklavčič, Fi-folt, Boh ter Jožetu Škufci. Hvala za darovano cvetje, sveče, ustne in pisne tolažilne besede ter vsem, ki ste pokojnega tako številno pospremili na zadnji poti. Ohranite ga v spominu takšnega, kot ste ga poznali. Vsi njegovi ZAHVALA Ne jokajte oh mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak RUDI ZAGORC iz Šegove 11 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi JANEZ KRIŽAN Griblje 86 Zahvaljujemo se vsem sosedom in znancem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna hvala ZB Griblje, pevskemu zboru, g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila naša stara mama, prababica, tašča in teta AMALIJA PERKO iz Rodin 19 pri Trebnjem Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Grobelj in vaščanom Rodin za vsestransko pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje, pevcem ter obema župnikoma za poslovilne besede in opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 63. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in brat ANDREJ SLAK iz Pristave 8, Trebnje Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče in ker ste pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo vaščanom za vsestransko pomoč, Pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, Gl P Pionir Novo mesto, pevskemu zboru iz Trebnjega, govorniku Marjanu Matohu ter župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkem trenutku slovesa stali ob strani, izrazili pisno in ustno sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč in dolgoletno zdravljenje g. dr. Vodniku, osebju Pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, kolektivu Pivovarne Union, KO ZB Drska, Društvu upokojencev, g. Hrvatinu za tople besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi, ki so ga imeli radi Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, posebej bratom in sestram, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga poznali, mu lajšali bolečine z obiski, mu darovali cvetje, sveče in drugo pomoč. Posebej se zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju iz Trebnjega, ki ste mu lajšali neizmerno trpljenje, posebej dr. Munkovi. Hvala Elektru Novo mesto in nadzorništvu Trebnje. Naša iskrena hvala delavcem OŠ Trebnje, Direkciji Popro-daje Revoz, pevskemu zboru in g. župniku izTrebnjega za opravljeno žalno slovesnost. Prav vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Tiho si odSel od nas. V domu Tvojem ostala je praznina, v srcih naših bolečina. V 75. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek ALOJZ ŽITNIK iz Trške gore 29, borec Gubčeve brigade Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za cvetje, izrečeno sožalje ter vsem, ki ste našega očeta spremili na zadnji poti. Hvala osebju Intenzivnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in podjetjem Novoteks, Labod Novo mesto in Akripol Trebnje. Naša topla zahvala pevcem g proštu Jožetu Lapu za lepo opravljen obred, Joži Florjančič za poslovilni govor pri odprtem grobu, ZB Otočec ter nosilcem praporov. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Tončka, hčerke Milena, Martina in Stanka z družinami Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami... tišina prsti. Le sveča ljubezni visoko gori! ZAHVALA Nenehno si za nas skrbela, imela zlato si srce, veliko si garala in trpela. Imela pridne si roke. Kako pri hiši tebe manjka, to se povedati ne da, saj nismo znali te ceniti, dokler med nami si bila. V 45. letu nas je nenadoma doletela nenadomestljiva izguba naše ljubljene žene, mamice, mame, tašče, sestre in tete JOŽICE TRATAR roj. Jurglič Obrtniška 10, Trebnje Z žalostjo v srcih sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali pokojnici cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Trimo Trebnje, učencem in razredniku 3.a STZŠ Novo mesto, Obrtni zbornici Trebnje, sodelavcema Slavcu in Stanetu, prijateljem iz Dolgih Njiv, VIO Trebnje, dr. Žnidaršiču za nudenje pomoči, ge. Vesni Vovk ter sosedom Ivanovim in Gabrijelovim, pevcem za zapete žalostinke, župniku za opravljen obred, govorniku g. Sitarju za ganljive besede ob odprtem grobu ter vsem, ki ste nam pomagali, pa v zahvali niste imenovani. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni OSMRTNICA Sporočamo, da je umrla naša upokojena sodelavka IVANKA SLAK iz Volčičeve 21 Od pokojnice smo se poslovili v torek, 29. marca, na šmihelskem pokopališču. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, Tovarne zdravil, p.o. Novo mesto Mama si zlata nas zdaj zapustila, A kaj, ko vemo, da tudi žalost Te naša ne bo več vrnila. Rekla si vedno: prijatelji bodimo! In, mama Ti naša, v tem motu zdaj Tebi sledimo. Je bolečina in žalost po Tebi kopneča In stik s tabo je le še goreča sveča. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice MARIJE RUTAR Venetove mame iz Fužine 31 pri Zagradcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani, osebju Interne klinike v Novem mestu za lajšanje bolečin in tolažbo v najtežjih trenutkih, TTG Slovenijaturist Novo mesto za nesebično pomoč, njenirp sostanovalcem v zadnjih letih iz Bršljina 60 in drugim sosedom, ki soji s prijaznostjo in gostoljubnostjo krajšali dneve. Zahvaljujemo se vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za pisna in ustna sožalja, še posebej pa njenim prijateljem in znancem iz Fužine in Zagradca, ki so pripravili vse za njeno zadnjo pot, in pevcem za lepo zapete žalostinke. Posebna zahvala g. župniku Dragašu iz Zagradca za sočutno opravljen obred. Vaša pomoč in pozornost nam je v veliko tolažbo. Hvala vam! Neutolažljivi: vsi njeni Bršljin, Ljubljana, Domžale, Zagradec, Fužina, Kočevje, Malo Globoko V TEM TEDNU VAS ZANIMA tedenski koledar — kino — službo išče — službo dobi — stanovanja — motorna vozila —kmetijski stroji PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 31. marca - Benjamin Petek, 1. aprila - Hugo Sobota, 2. aprila - Franc Nedelja, 3. aprila - Velika noč Ponedeljek, 4. aprila - Izidor Torek, 5. aprila - Vincenc Sreda, 6. aprila - Viljem LUNINE MENE 3. aprila ob 4.55 - zadnji krajec kino BREŽICE: 31.3. (ob 18. uri) ame- riška komedija Romanca v Seattleu. 31.3. (ob 20. uri) ameriška drama Nebo in zemlja. ČRNOMELJ: 1.4. (ob 20. uri) in 2.4. (ob 18. uri) ameriška družinska komedija Denis Pokora. 2.4. (ob 18. uri) in 3.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Trije mušketirji. METLIKA: 31.3. in 1.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Trije mušketirji. 3.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška družinska komedija Denis Pokora. NOVO MESTO: Od 31.3. do 3.4. (ob 16., 18. in 20. uri) ter od 4. do 7.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Ledena steza. Od 1. do 3.4. (ob 22. uri) erotična komedija Zlati časi. kmetijski stroji OBLAČALNIKE za seno, tračne, vseh tipov, popravljani in obnavljam. » (061)374-294, zjutraj. 2660 SILOREZNICO (Špajder), dobro ohranjeno, prodam. * (068)48-473. 2958 TV 826, letnik 1992, 25 KM, standard priključki, malo rabljen, prodam. » (0608) 87-015 v službi ob 10. uri. 2969 TRAKTOR IMT 560, dvojni pogon, letnik 1991, 9oo delovnih ur, prodam. * (0608)77-326. 2974 PUHALN1K TAJFUN z novim motorjem in veliko cevmi prodam. » 56-641. 2977 FREZO GOLDONI, (freza s plugom in utežmi za kolesa), plastično kad, 7501, mešalec betona, škropilnico Stihi, mlin za grozdje z lesenimi valji, rotacijsko kosilnico Muta Gorenje in kuhinjsko raztegljivo mize z ultrapasom in otroško sobo ugodno prodam. * 23-578. 2982 TRAKTOR STORE 502, 1500 delovnih ur s kabino in kompresorjem, prodam. Franc Kolenc, Dolenje Kamence 61/b, No- 2989 RENAULT 19 (CHAMADE TSE), 1.721 ccm, letnik 1991 (september), kovinsko sive barve, prevoženih 41.500 km, registriran do konca septembra 1994, prodam za 16.900 DEM. Telefon 323-606 (dopoldne) ali 22-361 (popoldne). KOSO, malo rabaljcno, z rezervnim li-om za Tomo Vinovič, tip 523, 21 stom za Tomo Vinovič, tip 523, 21 KM, prodam. Cena po dogovoru. * (061)800-302. 3012 TRAKTOR IMT 533 s prikolico, domače izdelave, in dva šrotarja prodam. * 42-527. 3013 TRAKTORSKO KOSILNICO Sip, britev disk, prodam. * 23-303. 3015 OBRAČALNIK PAJEK, nov in rabljen, hladilnik za mleko, molzni stroj in samona-kladalko prodam. * (0608)75-196. 3019 URSUS C 355 in Ferguson 539 ter trosi-lec za hlevski gnoj prodam. Marjan Štcfa-niČ, Pristava ob Krki 13, Podbočje. 3026 TRAČNI OBRAČALNIK Uto 220, krožne brane, ennosno prikolico Tehnostroj, žago Stihi 038 in krmni krompir prodam. ® 28-030. 3040 MOTOKULTIVATOR LABIN PRO-GRES, 14 KS, diescl, nov, prodam 20% ceneje. Ogled v nedeljo Košara, Nad Krko 8, Otočec. 3064 UNIVERZAL 445, pogon na vsa 4 kolesa, s kabino, prodam. » (061)738-619. 3081 KOSILNICO BCS 127, dobro ohranjeno, prodam. Jože Tomič, Trebelno 30 pri Mokronogu. 3084 TRAKTOR TV 730 s plugom, lepo ohranjen, prodam. * (061)805-109. 3085 TAVRIO, letnik 1990, registrirano do 2/94, prodam ali menjam za 126 P. » 24-184. 2975 FIAT 126 P, letnik 1990, registriran do 13.3.95, garažiran, 29.000 km, prodam. Sandi Zore, Bogneča vas 18, Trebelno. 2978 GOLF GTD, letnik 1987, C02 in avtogeno varilni aparat, kompresorje, mizarsko tračno žago, prodam. » 25-894. 2980 LADO 1500, letnik 1981, registrirano, prodam. » 26-615. 2983 Z 101 GTL, 12/86, registrirano do 12/94, ugodno prodam. » (068)42-120. 2984 AUDI 80 CD, TD, letnik 1984, prodam. *(068)53-311. 2985 Z 101, letnik 1986, prodam. » 23-264. R 5, letnik 1991, registriran do 3/95, prodam ali menjam za cenejše vozilo do 4.000 DEM. » 27-501. 3009 CITROEN AX 14 RD, letnik 1990, prodam. Žižko, Krmelj 55, Krmelj. 3010 Z 128 CL 1100, letnik 1987, registriran do 29.9.1994, prodam. * 40-001. 3022 KADETT 1.2 S; letnik 1980, kovinsko modrc barve, odlično ohranjen, prodam. » (068)23-944. 3025 R 4 GTL, letnik 11/89, prodam za 4.900 DEM. * 85-819. 3031 RABLJENO KOSILNICO BCS z vozjč- kom in rabljeno strešno opeko prodam fran. Gotna vas 29, Novo mesto. 3117 TRAKTOR TORPEDO, letnik 1985, 1600 delovnih ur, in Tam 110 kiper, letnik 1980. prodam. * 25-846. 3135 KOSILNICO BCS in traktor Ursus 335 prodam. * 56-612. 3138 MOTOKULTIVATOR Labin progres, 8 KM, s priključki, frezar, kosilnica in prikolica, prodam za 2.000 DEM. * 65-749. ZELO UGODNE CENE kiper prikolic Tehnostroj 4.5 T, z dvojnimi gumami, nakladalec hidravlični (zadnji) Tehnostroj ter kosilnice BCS in Gaspardo. 9 (064)622-575. * 3154 OBNOVLJENE VILIČARJE TCM in Desta, od 1.5 do 2.5 T, prodam po zelo ugodnih cenah. Informacije na * (064)622-311. 3155 BCS KOSILNICE vseh vrst po sistemu staro za novo. Intermarc, Novo mesto, 9 (068)24-663. 3158 TROSILEC SIP, zelo dobro ohranjen, in r.ov šestvaljni Pcrkins motor prodam. Bogovič, 9 (0608)79-270. 3173 kupim ČOLN MAESTRAL 18 ali gliser brez motorja kupim. Toni Grilc, Cankarjeva 43, Senovo. * (0608)79-323. 3087 DO 10 dni starega telička kupim. 9 76-472. 3134 KUPIM RABLJENO SAMONAKLA-DALKO od 16 do 19 m3. ® 068/43-586. motorna vozila ŠKODO FAVORIT 135 L, 5/91, 28.000 km, prodam. 9 23-665. 2949 Z 101, letnik 1985, prodam za 1600 DEM. Josip Turčin, Dobrava 40, Otočec (novo naselje). 3036 KAMIN Z 650, letnik 1985, s hladilno napravo za prevoz mesnih izdelkov in zelenjave prodam. 9 57-175. 3043 OPEL 1.6 D, letnik 9/85, bež barve, prevoženih 86.000 km, x dodatno opremo, prodam ali menjam z doplačilom. 9 51-6529. 3045 R 4, letnik 1983/84, registriran do 31.3.1995, in R 4, letnik 1988, prodam. * (0608)61-158, dopoldan in (0608)77-159, popoldan. 3056 R 21 caravan, Nevada, letnik 1992, kovinsko sive barve ugodno prodam. * (068)24-275. 3057 GOLF, letnik 8/85, registriran do 8/94, prodam. Natalija Sajovec, Vavta vas 9 a, Straža. 3058 NUJNO prodam Z 101, letnik 1981, registrirano do 2/95, in traktor TV 18. Adolf Furar, Šmalčja vas 14 a, Šentjernej. 3059 R 4 GTL furgon, letnik 1988, prodam. * (068)76-566. 3061 GOLF XD, letnik 1987, prodam. 9 76-114. 3065 GOLF D, letnik 1983/84, bele barve in motor APN 6 S, letnik 1989, prodam. Slak, Vel. Cikava 11, Novo mesto. 3069 Z 750, letnik 1985, registrirano do 11/94, drugi lastnik, prodam. 9 (068)87-396. AUDI 80 GLE i, letnik 1980, registriran do 9/94, prodam ali menjam. 9 (068)43-592. 3075. GOLF L, letnik 1977, nemški, bencinar, dobro ohranjen, ugodno prodam. * (068) 44-231. 3080 JUGO 55, letnik 1990, ter 400 1 rdečega vina prodam. * (068)73-410. 3083 126 P, letnik 1982, na navo registriran, prodam. 9 42-128. 3089 126 P, letnik 1987, registriran do 8/94, prevoženih 36.000 km, prvi lastnik, garažiran, prodam. Pečaver, Podhosta 41,9 65-422. 3090 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Jožica Dorniž, Breda Duiič-Gornik, Anton Jakše, Mojca LeskovŠek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 1.300 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dmštva ipd. 2.600 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: S2100-603-30624. Devizni račun št. '52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; teleta* 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKI LIST UGODNO PRODAM APN 6 S, letnik 1991, modre barve. Motor je zelo dobro ohranjen. Cena po dogovoru. * (068)43-824. 3093 GOLF JGL, letnik 1981, prodam. * (068)52-193. 3094 JUGO 55 AX, letnik 1988, rdeč, registriran do 3/95, prodam. 9 (068)27-814. 3098 LADO 1200 caravan, letnik 1984, registrirano do 9/94, prodam. * (068)84-755. 3100 Z 128, letnik 1986,62.000 km, lepo ohranjeno, prodam. Slakova 1, Novo mesto. 3104 JUGO KORAL 45, rdeč, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. * (068)47-234. 3105 W 1200, letnik 1976, rumen, registriran do 12/94, in 126 P, letnik 1985, registriran do 8/94, oba odlično ohranjena, prodam. »(0608)31-302. 3108 TIPO 1.6 DGT, z vso opremo, letnik “ .................I9T 126 P, letnik 1988, modre barve, ugodno prodam. » (068)42-386, popoldne. 2950 RITMO DIESEL 1,7, letnik 1988, zelo ugodno prodam ali menjam. Cena 6000 DEM. * (068)24-745. 2953 JUGO 55 A, letnik 1987, registriran do 6.3.95, bele barve, nove gume, prodam. Janez Može, Trdinova pot 27, Brusnice. 1990, in ford siera 1.6, letnik 1988, prodam. »(068)27-393. 3110 Z 101 GT 65, letnik 1984, registrirano do 11/94, prodam za 1.600 DEM. * (068)21-867. 3113 126 P, letnik 1987, prva registracija 1/88, registriran do 1/95, prodam za 1.650 DEM. Jože GurŠič, Ždinja vas 7, Otočec. 3119 BMW 316 I, temno sive metalne barve, leto proizvodnje 1/90, z vatoradiom in vlečno kljuko prodam. » (068)53-248. 3122 Z 101, letnik 1987, registrirano do 8/94, rdeče barve, ugodno prodam. » (068)57-232. 3123 LADO NIVO 1300, letnik 1989,prodam. Anton Pate, Dol. Kamenje 18. 3124 R 18 TL, letnik 1983, na na novo registriran, prodam. » 43-644. 3130 JUGO KORAL 45, letnik 1988, ugodno prodam. Anton Jordan, Vodenice 11, Kostanjevica. 2957 Z 101 GTL, letnik 1987, prodam. Marjan Jcvnikar, Beliki Ban 9, Šentjernej. 2961 GOLF DIESEL, letnik 1984, lepo ohranjen, prva barva, prodam za 6000 DEM. * (068)65-482. ALFA SUD, letnik 1983, generalno obnovljen, prodam za 3.200 DEM ali menjam. Silvo Potokar, Vrčice n.h., Semič. 3131 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 4/94, sivo modre barve, dobro ohranjen, ugodno prodam. » (068)59-054. 3140 MARUTI, letnik 1991, v dobrem stanju, garažiran, prodam. » 22-191. 3145 126 P, 650 E, letnik 6/90, prodam. » (068)44-883. 3156 GOLF JX D, letnik 1987, in Z 750, letnik 1985, prodam. Milan Jordan, Grajska 14, Kostanjevica. 3165 SUBARU JUSTY 4 WD, letnik 1990, prodam. » 28-714. 3166 FIAT UNO, letnik 1990, prodam. » 28-714. 3167 R 4, letnik 1979, vozen, redno vzdrževan, registriran do 25.7.1994, prodam. » 78-316. 3168 VISO 11 RE, letnik 1986/87, rdeče barve, prvi lastnik, registriran do 5.1.1995, prodam za 5500 DEM. Ivanko, Pod Cvin- gerjem 32, Dolenjske Toplice. 3169 126 P, letnik 1981, motor 1986, neregistriran, prodam. Lahko tudi po delih. Pezdirc, Dolenja vas 1, Črnomelj. 3170 GOLF JX D, letnik 1986, registriran do 9/94, bele barve, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Lesjak, Šentjurje 12, Šentvid pri Stični. 3171 Z 101, letnik 1986 in kobilo, staro 7 let, prodam. Šonc, Kočevske Poljane 10, Dolenjske Toplice. 3172 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. Cena po dogovoru. Jože Kregulj, Pod vinogradi 5, Straža. 3180 R 4. letnik 1988, svetlo modre barve, registriran do 10.10.1994, prodam. » (068) 56-292. 3181 LADO SAMARO, letnik 1989, registrirano do oktobra, prodam. » 43-736. 3185 OPELCORSA 1.5 D, letnik 8/91,49.000 km, prodamo za 11.990 DEM. Kredit in zamenjava. »(0609)615-928. 3188 obvestila NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, » (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, » (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, » (068)49-567. 1589 STRUP ZA VOLUHARJE 1 komplet vsebuje 7 vložkov. Cena 390 SIT in PTT. Pošljemo po povzetju. Naročila na »(068) 52-888 in 51-696. 2730 PURANI, težki 2 kg, bodo v prodaji 2. aprila. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, » 44-389. 2796 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. » 44-662. 2827 SPREJEMAMO NAROČILA za 4- te-denske piščance, bele, rjave in grahaste. Jablan 23, Mirna Peč, ob 17. uri. 3018 PURANI, beli, težki, stari 5 tednov, bodo v prodaji 14. maja. Sprejemamo naročila. Kuhelj, Šentjernej, » (068)42-524. 3048 SONY SONY SON Y avdio kasete EF 90, reklamna prodaja po 200,00 SIT. Tel. 608/23-309. Elektronika Bojane, Ljubljanska 32. PURANI, težki 2 kg, bodo v prodaji 2. aprila. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, » 44-389. ^ 3050 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, »(0608)79-375. 3051 NAROČILA za piščance, enodnevne in večje, bele težke in rjave nesnice sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, * 42-524. 3052 PURANE za nadaljnjo rejo prodam. » 48-366. 3114 preklici posest VIKEND HIŠO, sadovnjak in vinograd 00 m2) v bližini Šentjerneja prodam. (4000 m 2) Ijana. - Rrc Marko Rajakovič, Vodovodna 38 D, Liub- -Ju 29« za gostinstvo, turizem, ribogojstvo, malo elektrarno, star mlin, 5 poslopij, 3000 m2, bližini BTC * ““ Vibnuuniv, JiMi milil, pujiv/pij, ^vvv lil«., sončna lega, v bližini BTC Čcšča vas, prodam. Lahko delno na kredit. » (061)325- 700. 2994 LEPO KMETIJO na Trebelnem prodam. »45-448. 2998 VINOGRAD na Tanči Gori ob glavni cesti, 7 a, in hrastovo kad, 800 -1, prodam po ugodni ceni. » 52-085, zvečer. 2999 1 HA 45 M2 gozda ob cesti Brežice - Žu-pelcvec prodam. » (0608)68-302. 3004 VINOGRAD z zidanico v okolici Šentjerneja ugodno prodam. » 76-452. 3005 V NAJEM oddam travnik in njivo v Velikem Gabru. * (068)44-603. 3007 Z MOŽNOSTJO NAKUPA oddam graščino, prerejeno v gostinski lokal z velikim vrtom. Možnost širitve. » (061) 133-31-04. 3033 NA MIRNI LOKACIJI starega mestnega jedra ob slikovitem Kapitlju v Novem mestu prodam hišo z vrtom, primerno za različne dejavnosti. »(061)133-31-04. 3034 PARCELO v Šentjerneju, 30 a, primerno za vinograd in vikend, ugodno prodam. » 322-200. 3070 V STRAŽI prodam vinograd z zidanico, n. Cer Dostop do parcele urejen. Cena po dogovoru. » (068)84-847. 3071 VINOGRAD z zidanico, travnike, njive in gozd v bližini Šentjanža prodam. Lahko tudi posamezne parcele. » (0601)84-142. 3076 V BOJANJI VASI pri Metliki prodam zidano kmečko hišo z vodo, elektriko, nekaj zemlje ali brez nje. » (068)60-107. 3082 NA TRŠKI GORI pri Novem mestu pro-adov- dam vikend - zidanico, vinograd in sad njak. * (068)43-830, zvečer. 3095 V BOČKI pri Metliki prodam njivo v izmeri 4960 m2. Vlado Petrič, Gornji Suhor 23, * 50-262, zvečer. 3101 GOSPODARSKO POSLOPJE, pod primeren za vikend, s kritino, ugodno prodam. » (0609)616-733. 3109 V NOVEM MESTU na Grmu prodamo starejšo stanovanjsko hišo, 90 m2, z vrtom 430 m2, delno podkleteno, telefon in centralna, primerno za poslovno dejavnost, za 100.000 DEM. » (064)323-089. 3111 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kr^j:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:.............................. PARCELO na Tanči Gori, primerno za vikend, sadovnjak in vinograd, velikosti 31 a, ob asfaltni cesti, prodam. » 57-306, vsak delavnik po 15. uri. 2910 V DEČNIH SELIH pri Brežicah ob as- faltni cesti prodamo 19 a zemljišča,primernega za vikend. Tradetour, CICS 18, mesto,»(068)28-403. esio, -m ji j/ POD Trdinovim vrhom prodam večjo nz MIRKO DIMC sc opravičujem Alojzu Veličeviču za žaljive besede. Prosim za razumevanje. Hvala! 2970 SLAVKA ZUPANČIČ, Drganja sela 8, opozarjam Darino Debevc, Drganja sela 6, da jo bom sodno preganjala, če me bo še PARCELO, primerno za vikend, vinograd in sadovnjak, relacija Gabrje -Pangcrč ^rm, prodam. Cena po dogovoru. Janez vlože, Trdinova pot 27, Gabrje, Brusnice. zmerjala. „ 3039 MAJDA IN JOŽE VIZLER, Osrečje 20. prepovedujeva Julijani Komljanec in Mariji Oberč pašo kokoši po najinih parcelah št. 846, 847/2 in 847/3. 3112 3162 celo NA BIZELJSKEM prodam sončno par-o z nedograjeno zidanico, 3500 m2, as- falt, voda, elektrika polega parcele. (0608)82-262. 3175 STARO kmečko hišo in gospodarsko poslopje prodam. » 22-408. 3182 prodam PSIČKO nemško ovčarko, staro 8 ted- VIKEND s starejšim vinogradom skupaj z zemljo (20 a), 7 km iz Šmarjeških Toplic, prodam. » (061)49-692. 2942 nov, prodam. » 84-756, zvečer. 2938 CER--------- prodam. » (061)49-69 STAREJŠO HIŠO, možnost obnove ali nadomestne gradnje dveh hiš, v Novem mestu, prodan^. »(068)21-145. 2945 CERTIFIKATE v vrednosti 650.000 SIT prodam. »(0608)77-586. 2939 DVE TONI SENA in gumi voz, 16 col, ugodno prodam. Budič, Malence 6, Kostanjevica. 2943 u, prodana 1 NA TELČAH prodam vinograd ob glavni cesti, na lepi legi. Alojz Brečko, Jeperjek 4, Tržišče. 2947 NA VINJEM VRHU prodam 40 arov zemlje s staro zidanico. Dostop urejen, elektrika na parceli. » 73-209. 2952 VINOGRAD v Straški gori (6 a) prodam. Viktor Fink, Meniška vas 30, Dolenjske Toplice. /963 VINOGRAD z zidanico v Šutenskem Vrhu pri Podbočju prodam ali zamenjam za avto ali traktor. Anton Duhanič, Vel. Mra-ševo 6, Podbočje. 2964 VIKEND z zemljo na mirnem in sončnem kraju ob potoku zelo ugodno prodam. » (068)47-758, zvečer. 2965 VINOGRAD, 32 a, in travnik (28 a), k.o. Herinja vas nad Otočcem, prodam. » 27-682. 2973 NOVEJŠO HIŠO v Mokronogu prodam za 85.000 DEM. » (061)40-435 ali (061)743-193. 2988 HIŠO v Črnomlju, Na utrdbah 8, prodam. * (061)221-267. 2991 52 a TRAVNIKA, del gozda v Jelšah pri Otočcu in gozd 110 a nad Prečno prodam. » 321-333. 2992 NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU pro-dam hišo, (10 x 10 m), v Metliki. Višina pritličja je 2.60 m. Anton Resjan, Jurovo 14, 47276 Žakanje. 2993 IZJEMNA SAMOSTOJNA LOKACIJA Ijene, zelo ugodno prodam: kombinirke 300, 350,400 in 50~ ............ i 500 SCM, debelinka in po-ravnalka, vrtanje 350 in 400, debelinka in poravnalka z vrtanjem 500 in tip 2250, novejša, debelinka SČM 63 in druge, tračna brusiika 2.5 in 3 m, formalna žaga 1.2, 1.5 do 3.2 m, rezkar žaga z nagibom in brez do 3.2 m, štiristranke 4, 5 in več vreten, pendel žaga, nemška, s transporterji, čepilnik, 4 vretena, robilnik, pomična Žaga 4 in 5 m, preše za furniranje, sušilnice AL ali samo oprema (zazidane), prenosne žage tip Com- pa, podajalniki, odsesovalne naprave, razni brusilni stroji, hlodarko, fi koles 1000 do 1600 mm, oprema za decimirnice. » >67)51-304, Bole, stroji, uvoz. 3003 STILNO POHIŠTVO, kot novo, jedilni i temni hrast in spalnica javor, letnik 1926 ca temni hrast in spalnica javor, letnik 1926, prodam. »(061)210-123. 3006 200 L prevozni bazen za mleko ugodno prodam. Milan Zmrzlikar, Hrastje 36, Kranj, 1“ im, »-(064)326-526. 3008 KOLEKTORJE za sončno ogrevanje velikosti 170 x 95 cm, nove, še zapakirane, prodam. » (068)27-039. 3011 "BAŠIČA DVA PRAŠ CA, težka 120 kg, in pant žago prodam. » 78-428. 3014 KAMIN, 182 x 42 x 32 in šivalni stroj Slavica 555 prodam. » 21-051. 3017 BELO IN RDEČE VINO in kvalitetno seno prodam. » 73-119. 3020 LASERSKI TISKALNIK Epson EPL 7100 300 DPI, scanner A 4, črno -beli, in caffc aparat Faema prodam.»(068)57-222 ali 57-154. 3024 DVA JOGIJA z vložkom, električni štedilnik in štedilnik na trda goriva prodam. * 20-243, vsak dan. 3030 RODOVNIŠKO KOZO srnaste pasme, z mladiči, prodam. » (068)73-511. 3035 NOV prednji in zadnji odbijač za R 4 prodam. » 24-456. “ČNC 3038 DIATONIČNO HARMONIKO Melodija Mengeš, F, B, Es, As, staro 3 leta, prodam za 1650 DEM. Alojz Avguštin, Hrib pri Orehku 8. 3042 ČRNO - BELEGA BIKCA, starega 5 dni, prodam. » 85-612. 3044 3 T hribskega sena in 4 m3 drv prodam. Stanko Musar, Mirna,» 47-414 ali 40-180. 3046 PURANI, beli težki, stari 5 tednov, bodo v prodaji 14. maja. Sprejemamo naročila. Kuhelj, Šentjernej, » (068)42-524. 3049 KROMPIR za sajenje, debelina 30 - 50 mm, sorta jerla, ukana in dezire prodam. Kert, Čirče 24, Kranj, » (064)326-710, (064)328-266. 3053 ČISTOKRVNE Škotske ovčarje, stare 7 tednov, prodam. » 84-588. 3055 ZA Z 101, jugo in Z 128 prodam gume s platišči. »49-711. 3060 ČOLN MAESTRAL 9, motor Tomos 4.5 S, ter francosko ležišče za eno osebo prodam. » 26-233. 3062 MLIN za koruzo (šrotar), malo rabljen, prodam. » 24-153. 3066 JEDILNI KROMPIR in semenski dezire (lanski uvoz) ugodno prodam. Toni, Mavčiče. 1 l0*_M»včiče, » (064)401 -374. 3068 2 T SENA, koruzo in krompir dezire prodam. » 27-710, zvečer. 3073 EZN “ " SEDEŽNO GARNITURO prodam za 40.000 SIT. » (068)20-378. 3074 .300 L dobrega rdečega vina cviček prodam. Ivan Jereb, Slinovcc 14. Kostanjevica. UGODNO! Avtomatsko napravo za pranje Branson, ohišje hladilne vitrine ter! vse vrste kondenzatorjev prodam. » (068) 52-073. 3078 MALO RABLJEN varilni aparat Varex 160/180 prodam. » (0608)67-008. 3086 Novo 3137 zidanico na zemljišču 212 m/(85 m2 stav-bišča, 127 m2 vrta, 1122 m2 vinograda in 250 m2 sadovnjaka). * (061)329-377 ali (061)317-285. 3152 V BRESTANICI prodam starejšo hišo s telefonom, garažo, vrtom.»(061 )340-126, po 15. uri. 3153 NJIVO v Kočevju, Črnomelj, v bližini novega naselja, ugodno prodam. » (068) 60-304. 3160 PSICO, srednji šnavcer, staro eno leto, i rodovniških staršev, oddam. » 27-129. * 3088 DIATONIČNO HARMONIKO Bradeško Medvode, duri C, F, B, staro dve leti, I prodam. »(068)23-815. 30911 DEBELINKO in poravnalko prodam. Marjan Drobnič, Malence 8, Kostanjevica na Krki. KVALITETNO seno prodam. 1 3092 j 73-413. 3096 FRAJTONARICO Melodija (plastična), C, F, B, As, prodam za 1.200 DEM. * (068)42-456, poDoldan. 3099; VGRADNI ŠTEDILNIK Gorenje inter-j nacional, 2 in 2, nov, v embalaži, prodam i ugodnim popustom. » 43-639, popoldan. 3103 KVALITETNO rdeče vino in mlade pra* t (0608)77- K v ali l r. l rNU Delo in rdeče vino prodam. Gorenc, Zalog 11. Škocjan. 2946 KROMPIR dezire, lanski uvoz elita in domačo slivovko ugodno prodam. » (068)52-827. 2948 SADIKE JAGOD, rodne dvakrat letno, spomladi in jeseni, prodam. Vili Naraglav, Brod 3, 68312 Podbočje. 2954 PLETILNI STROJ EMPISAL 700 z dodatki in likalni stroj prodam. » (0608)42-105. 2955 RABLJENO centralno peč Stadler z boj-lerjem, 35 KW, prodam. * (0608)82-538. 2959 NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom, staro 8 mesecev, nemška vzrejna linija, s srednje dolgo dlako, izredno lepa, prodam. Odled vsak dan. » (061)851-107. 2960 KVALITETNO VINO in sadjevec ter slivovko prodam. Jože Gazvoda,Šentjošt 10, Novo mesto. 2966 TRAJNO ŽAREČ ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, ugodno prodam. » (0608)79-777. 2968 SUHO SENO, semenski krompir sante in bika za zakol prodam. » (068)40-170. 2972 160 KOMADOV 8 valjnih novih salonitnih plošč z vijaki in 14 m slemenjakov ugodno prodam. » 85-679. 2981 OREHE V LUPINI prodam. » 21-728. 2987 MLADE brak jazbečarje, jelenje rdeče, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. » (061) 823-120. 2997 VILIČAR DIESEL, 2T, letnik 1990, vili- čar Elektro, 1.5 T, letnik 1985, rezkalni stroj, nemški, 1120 x 400, letnik 1978, stružnico Tos 520 x 2700, letnik 1985 in Še-ping KR 500, letnik 1980, prodam. » (062) 608-154, dopoldan in (062)685-258, popoldan. 3000 DVA otroška vozička, malo rabljena, kombiniranega in športnega, ugodno prodam. Vidic, Nad Krko 20, Otočec. 3001 STROJE za obdelavo lesa, nove in rab- šiče (od 80 do 100 kg) prodam. 292. 3106 ŠPIROVCE, okrogle ali odžagane, za kozolec in odličen cviček prodam. 9 (068)49-627. 3107 CENTRALNO PEČ, gume 165/70/13, dve gumi 145/12 na platiščih in kopalniško kad prodam. Ivan Jakše, Ob Težki vodi 21. Novo mesto. 3115 VEČ KOZ z mladiči in srnastega kozla l, mladiči, primernega za nadaljno reja ali za-kol prodam. * 52-970. 3110 JEDILNI KROMPIR prodam. Boričevoj 7, Novo mesto. 3118 ( MOTORNI INVALIDSKI VOZIČEK, avtomatik, in motorno žago Stihi ugodno prodam. Jože Lavrič, Stare Žage 16, Dolenjske Toplice. 3120 TRINAJST TEDNOV brejo svinjo pro-, dam. »73-750. 3121 BUKOVA drva prodam. » 78-412. j AŽ satne osnove in več čebeljih družin s panji ali brez njih prodam. »(068)73-486, zvečer. 3127 OLJNI GORILEC, rabljen, prodam 9 25-827. 3128 JUNCA, bike in telico prodam in kupim tele, staro 10 dni. » (068)43-663. 3129, MLADE ODOJKE, težke do 30 kg, pro-; dam. » 43-896. 3132; VEČJE količine sena in kravo po izbiri prodam. »(068)65-654. 3133« TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto s torzijsko osjo, nosilnost 550 kg, ugodno prodam. * (068)24-849. 3136 ŠTEDILNIK na drva, širine 60 cm, in harmoniko Traviata prodam. » (068)42-353, zvečer. 31391 8 TEDNOV stare pujske prodam. Ignac' Krhin, Gor. Gradišče 7, Šentjernej. 3142; BIKCA SIMENTALCA, starega 9 tednov, primernega za nadaljno rejo, prodam-»42-590. 3147 MENJALNIK za R 4 in R 9 prodam. 9 (068)47-806. 3157! ELEKTROMOTOR SEVER, 15 KW. 1400 obratov, s prirobnico, ugodno prodam. * (068)26-075. 3159 7 MESECEV brejo kravo sivko prodam-»(0608)87-414. 3164 SRNASTE KOZE z mladiči ali posamezno, primerno za rejo, prodam. » (068)52-271. 3174 KVALITETNO rdeče vino prodam. 9 (063)21-782. 3176 KOBILO, staro 7 let, mirno, prodam Tomc, Trata 7/24, Kočevje. 3177 j * kiiiv, 1 I um i / a.n, rvuLLVjL. Jir- ŠIVALNI STROJ Singer rokavni, ugodno prodam. » (0608)79-649, 3178' r-* Č 64 z disketnikom, kasetnikom, tiskal-1 ^ nikom, yojstickom, programi prodam. 9 1 (068)64-231. 3179 BUKOVA DRVA, suha, 20 m, prodam-»(068)65-077. 3184 PRALNI STROJ Končar, malo rabljen« ugodno prodam. » 26-516. 3186 PRAŠIČA, tekega 200 kg, prodam. 9 (068)75-117. razno 3181 M06, " Hi brc Pr0 ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipc- £ hair-svetovni hit. * (061)57-18-75. 2lH < PO POLOVIČNI CENI prodam se demdnevni luksuzni apartma za 4 osebe v dcmcmevni luksuzni apartma za 4 osebe * Španiji. * (068)27-246. 2951 ODDAM poslovne prostore 9110 m2) s posebnim vhodom in parkiriščem v novi hi* ši na Košenicah, poleg bio hiše. 2971 IŠČEM KITARISTA za igranje v duetu ali triu. * (0608)41-041 int. 252. 2988 ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipo' hair-svetovni hit. »(061)159-13-24, po |7* uri. 2995 POLAGANJE TLAKOVCEV in robni' kov ter druga pripadajoča dela z materi®' lom ali brez. »(061)873-156, od 18. do 2l-ure. 3021; V CENTRU Novega mesta oddam lok®* za trgovino ali pisarno v velikosti 25 m2. 9 21-608. 3028 5»ti Ucn PROSTOR, 50 m2, voda, elektrika, pr»' mercn za skladišče ali mirno obrt, v bližin' Novega mesta oddam. » (061)454-330. popoldan. 3029 TRGOVINO z bifejem oddam v najem-»42-263. 3032 DELAVNICO za izdelavo nogavic il' čem. »(068)23-256. 3037 PURANI, beli težki, stari 5 tednov, b odo v prodaji 14. maja. Sprejemamo naročil*-Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, » (068)42-524. 3047 RAČKA. d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)321-355 uqodNo! tiskalniki SAMSUNG A4,9-iglični: 23.600 sit A4,24-iglični: 38.600 sit A3,24-iglični: 53.000 sit (cene so brez 5-odst. prometnega davka) E PROSTOR, 850 m2, primeren za obrt ali I Skladišče, oddam. ® (068)44-274. 3054 MAREM vam NUDI: avtoakustiko, GT alarme, centralno zaklepanje, električen pomik stekel. Jedinščica 25. * (068)322-; 980. 3063 j NUDIMO ugodna gotovinska posojila, r j Varno plasiramo vaša finančna srestva. ta* t l (068)321-751. 3102 8 INŠTRUIRAM MEHANIKO, nziko in K Matematiko za osnovno in srednjo §olo. 6 (068)85-042. 3149 , j . TRIO iz Novega mesta vam igra narodno in zabavno glasbo na porokah, plesih itd. 0 Poskrbimo tudi za dobro razpoloženje. ® 28-464 . 3189 i, 1 i službo dobi AVTOMEHANIKA in trgovca tehnične stroke zaposlimo. * (068)26-077. 2967 VELEMA, D.O.O., CKS 10, Novo i sto, zaposli pripravnici za opravljanje ministrativnih del za nedoločen čas. Pisne prošnje pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. ■to, zaposli pripravnici za opravljanje ad-ninistrativnih del za r prošnje pošljite v 8 dnt.. r-v__r.__ Pogoji: 5 ah 6 stopnja izobrazbe ustrezne smeri. 2976 ZAPOSLIMO za določen ali nedoločen čas natakarico in kuharja. * (061 )784-021. ČIŠČENJE in pospravljanje 1- krat tedensko potrebujeta dve družini v Krškem. * (0608)32-405, po 16. uri. 2996 ŽENSKO, kije pripravljena priti na naš dom za pomoč ženski na invalidskem vo-*i£ku, iščemo. Stanovanje in hrana v hiši. Plačilo do dogovoru. * 76-297. 3002 RAČUNOVODJO z izkušnjami zaposlimo. * 22-117 ali 22-879. 3021 VEČ RESNIH sodelavcev za delo na terenu iščemo. * (063)35-051 ali 33-048. 3023 SAMOSTOJNEGA AVTOLIČARJA z delovnimi izkušnjami zaposlim. * (068)44- HONORARNO ZAPOSLIMO potnike *a prodajo po Sloveniji. Zaslužek 1500 OEM * 45-214. 3141 REDNO zaposlim natakarico v popoldanskem času. * 25-658, od 15. do 16. ure. 3144 ZASTOPNIKE za prodajo zanimivega artikla iščemo. * (069)61 -762, (069)69-415. 3146 AVTOMEHANIKA takoj zaposlim. * 22-372, od 7.30 do 17. ure. 3148 POTNIKOM za prodajo na terenu nudimo ugodne pogoje. * 21-974, popoldan. 3150 KV NATAKARJA ali natakarico za delo v gostišču zaposlim. Pisne ponudbe na naslov: Gostilna Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto. 3161 KUHARICOzdobrim znanjem kuhanja ^ zaposlim za delo v gostišču. Pisne ponudbe na naslov: Gostilna Pavlin, Mačkovec 32, 3183 36| ? Novo mesto, 2’ službo išče AKTIVNA profesorica violine, zelo izkušena, išče delo poučevanja. Cenjene ponudbe na * (041)343-658. 2940 stanovanja NUJNO NAJAMEM eno- ali dvosobno tanovanjc v Trebnjem ali Žužemberku z 74 okolico. V (068)40-759, Tatjana. 2944 •£ V ŽUŽEMBERKU prodam novejše cno- 75 sobno stanovanje s centralno in telefonom. m. Cena 40.000 DEM. Možno tudi na kredit. 77 | * (069)32-948. 3041 >d-1 GARSONJERO delno opremljeno od-781 dam v najem. »Predplačilo«. W (068) a|-! 20-524. * ENOSOBNO STANOVANJE Nad mlini 79 2lt 31.70 m2, prodam. * 23-667, od 19. do 20. ure. 3067 SOBO v okolici Brestanice ali Sevnice nujno iščem. * (0608)88-192. 3079 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem : Mestu s centralno in telefonom prodam. » gl (068)28-521, zvečer. 3097 ^ DVOSOBNO STANOVANJE z opremo Jl> brez, popolnoma obnovljeno, vendar brez centralne, v centru Novega mesta, Prodam. * (068)28-855. 3151 ženitne ponudbe STAREJŠA UPOKOJENKA želi spoznati starejšega upokojenca za skupno živ-'jenje. Šifra: »POMLAD« 3016 LEKAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: • hiše v Novem mestu, Soteski, Škocjanu, Smolenji vasi, Prečni, Stopičah, na Otočcu, Senovem, Žužemberku in Hrastju pri Šentjerneju, Rosalnicah pri Metliki, Pod-borštu pri Trebnjem, Boš-tanju, Šentjerneju. Trebnjem, Dvoru, Gorenju pri Kočevju, Gomili pri Mirni • stanovanja v Novem mestu, Krškem, Žužemberku in Trebnjem • trgovino z mešanim blagom v obratovanju v Novem mestu • gostinski objekt v obratovanju v Vrčicah pri Semiču • parcele za gradnjo v Potoku pri Novem mestu, Žužemberku, Prečni, v Semiču in Trški gori • vikende v Semiču, Zaloki nad Šentrupertom, Šmavru, Tanči gori, Gabrju, Kostanjevici, Soteski • picerijo v Novem mestu pri tržnici • nove prostore za trgovino v Štefanu pri Trebnjem • garažo,na Mestnih njivah • obnovljen grad v okolici Novega mesta z gostinskim lokalom • poslovno stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom v centru Škocjana • nasad jabolk v Šcnuerneju in Žvabovem pri Šentjerneju Tel 068/22-282 od 8. do 19. ure POHIŠTVO in tehnično blago Velika izbira — ugodne cene! Prodajalna CONDOR Ul. II. grupe odredov 3, Trebnje Tel. 068/44-136 AVTOŠOLA DUAL EXPRES d.o.o. Glavni trg 30 (nad slaščičarno) Novo mesto, tel.: 068/24-413 vpisuje: v pospešeni in izmenski tečaj iz cestno prometnih predpisov za voznike motornih vozil B, C in E kategorije. Tečaj se bo pričel 8. aprila, dopoldan, ob 10. uri in popoldan, ob 15. uri. tečaj VARNO DELO S TRAKTORSKIMI PRIKLJUČKI (izpit za traktor) v četrtek, 7. aprila, ob 16. uri. AGRO d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto, tel.: (068) 24-132 vam nudi: — veliko izbiro vrtnih semen-domačih in uvoženih iz ITALIJE — čebulnice in gomolj niče spomladanskih rož - uvoz iz HOLANDIJE — cevi za zalivanje vrta (15, 20, 25, 50 m) in zalivalke za vrt — vrtno orodje GARDENA — semensko koruzo: OSSK 247, Eta 272, Ns 444, PIO-NEER-Eva, Dea, Helga — vsa zaščitna sredstva za varstvo rastlin — vrtne rotacijske kosilnice in nahrbtne kosilnice na nitko — prodaja na 4 obroke brez obresti (čeki 1+3) — 10% popust za gotovinska plačila — nahrbtne ročne in motorne škropilnice — PVC korita za rože in balkonske košare za rože — biopost, agrovit, kameno moko MAJCEN, d.o.o., Inženiring in proizvodnja Cegelnica 49 a 68000 Novo mesto objavlja prosta delovna mesta in naloge 1. KV ključavničar 2. KV mizar Pogoji: Pod 1.: 4.stopja poklicne šole - smer ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj. Pod 2.: 4. stopnja poklicne šole - delo na aluminiju (okna vrata). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite ali prinesite osebno v 8 (osmih) dneh po objavi na naš naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 (petnajstih) dneh po sprejemu sklepa. vsak dan ob 19. In ob 21. uri NOVICE. vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE In mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED 33. SEJEM KMETIJSTVA in GOZDARSTVA NAJNOVEJŠI DOSEŽKI -SEJEMSKE CENE VSE ZA POLJE, VRT, GOZD IN GOSPODINJSTVO Oddam dve sobi v najem na Ul. talcev 2 v Novem mestu (Košak), primerni za poslovne prostore. Inf. po tel.: 068/22-444, popoldne. PROTIOLJNA, PROT1MADEŽNA, VODOODBOJNA ZAŠČITA Z njo je zaščiteno že 180.000 m: granita, marmorja, klinkerja, keramike, betona ipd. TILIA T49 PROTEKTOR Prodaja r trgovinah: GRANIT Novo mesto, MIRNAKOMERC Sevnica-Novo mesto-Krško-Brežice, MAVRICA Kočevje, SPEKTER Črnomelj in prodajalne CHEMO. SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne • obnavljamo diske, bobne, vztrajnike Zavorni servis - JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo! PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvirje po novem sistemu brez poškodb fasade in ometa in druga mizarska dela po naročilu izvaja MONTLES BOŽIČNIK, tel. 0608/82-945. d.o.o. zrso Trgovsko podjetje ZRNO d.o.o., Gmajna 6, Raka Trgovsko podjetje ZRNO vam v svoji trgovini na Ranču nudi zelo ugodne cene umetnih gnojil, semen, škropiv, krmil, gradbeni material ter ostalo. Posebno ugodno: semenska koruza EVA 456 BC 318 319 SIT kg termoputz 919 SIT vreča keramične ploščice od 689 SIT dalje Odprto vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Tel.: 0608/75-086 0609/61-666 DOKAPITALIZACIJA — 31. 5. 1994 Nudimo: — uredimo dokapitalizacijo na kredit — rač. — knjig, storitve FELIX — poslovne storitve Kostanjevica (tel. 0608-87-194) Novo mesto (tel. 068-324-145) »FORD« Groznik Trebnje, tel./fax. (068) 44-701 • prodaja — servis • rezervni deli — kleparstvo • ugodno — zanesljivo Iščemo komunikativne osebe za prodajo knjig po telefonu oziroma na terenu. Preverjena možnost dobrega zaslužka. Tel. 061/447-562 M Imirg tLo.o. MIRGRAD Marjana Kazhe 47. Novo mesto tel. fax:068/ 21-917 Ponujamo vam celovit servis Itrženja nepremičnini POSEBEJ UGODNO FIAT TIP01.4 S MAQ za vse s tremi otroci samo 15.490 DEM. Kredit in staro za novo. Tel. 063/827-017, 0609/615-928. Gostilna v Novem mestu zaposli natakarico z izkušnjami. Tel. 068/28-444. DOLENJSKI LIST (•I. (068)323-610 Im: (068)322-898 BM3B . isrnmn SERVIS in PRODAJA VOZIL, Smv&fi&P01* Kamence 46 B, NOVO MESTO, tel.: 068/28*714 nudi: lilHIiir Možen nakup vozil na kredit ali leasing. V trgovini FIAT GRIL so vam vedno na voljo oriai-nalni rezervni deli! trgovina »BUBI« BTC — Ljubljanska 27 68000 Novo mesto tel.: 068/321-956 int. 217 odprto: 9.00 — 19.00 8.00 — 13.00 sobota VAM NUDI: • velika izbira oblačil, sp. perila in kozmetike za BODOČE MAMICE • kompleten program OPREME, KONFEKCIJE in IGRAČ za DOJENČKE in OTROKE do 4 leta UGODNO: PAMPERS ULTRA PLIŠ PAJACKI BOMBAŽ PAJACKI kombinirani VOZIČKI marela VOZIČKI HOJCA AVTOSEDEŽI 14.500,00-15.500,00 MOŽNOST PLAČILA: 3 ČEKI brez obresti 5% popust na gotovino plačilna kartica ACTIVA 1.490.00 1.690.00 1.390.00 19.800,00 9.200.00 6.400.00 '*3» HYUnDM VEDNO N A DOBRI POTI HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSi 16V, model 94 PONY, model 94. že od 16.990 DEM SCOUPE. model 94. od 26.500 DEM LANTRA, model 94, od 26.200 DEM SONATA, model 94. od 29.990 DEM kombi GRACE H-100 od 25.800 DEM — triletna garancija ali 100.000 km in šestletna garancija na pločevino EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. 068/323-902 avtosalon HYUNDAl, Partizanska 21, Novo mesto, tel. 068/28-950 • Demokracija nima druge zaščite, kakor je ta, da jo državljani jemljejo resno. (S. Hribar) DZS-d. d. Ljubljano, Mali trg 6 A * K sodelovanju vabimo delavke, ki bi v manjšem POČITNIŠKEM DOMU v PIRANU opravljale pogodbena dela: KUHARICA za samostojno opravljanje in vodenje kuhinjskih opravil SERVIRKA - KUHINJSKA POMOČNICA za serviranje hrane, prodajo pijač, pomoč pri delu v kuhinji in pri pospravljanju KUHINJSKA POMOČNICA za pomoč pri kuhinjskih opravilih, pospravljanju sob in drugih prostorov. Prednost pri sklenitvi pogodbe imajo delavke z izkušnjami pri podobnih delih. Delo traja od 1. junija do 15. septembra 1994. Kandidatke naj pisne ponudbe z opisom delovnih izkušenj pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: DZS d.d., 61000 Ljubljana, Mali trg 6, kadrovski oddelek. STORITVE FINANCIRANJA, SVETOVANJA IN TRŽENJA, d.o.o. 68000 NOVO MESTO Na izredno lepi in frekventni lokaciji v Novem mestu, Roška cesta 1, PRODAMO POSLOVNO-PRODAJNI LOKAL v velikosti 114 m2. Lokal, primeren za trgovsko, gostinsko dejavnost ali predstavništvo, je zgrajen do podaljšane tretje gradbene faze. Ogled lokala je možen po predhodnem dogovoru. Poleg konkurenčne cene nudimo tudi možnost odloženeaa plačila (KREDIT, LEASING). REAL, d.o.o. Trdinova 2 68000 Novo mesto Informacije po telefonu 068/323-786, fax 068/323-813. iurnv Sephia NOVA LEPOTICA NA SLOVENSKIH CESTAH ZA VASZEOD 19.990 DEM KREDIT LEASING (Idfiaiik [Jako Qmeti Qvto, ki si ga želite? Kristanova 45 (vrtnarija) 68000 Novo mesto Tel./fax. 068/24-409 Ul. bratov Milavcev 4 68250 Brežice Tel./fax. 0608/61-975 Mobitel 0609/612-999 fi O fti d te (j a tedna Jernej Piškur Gozdove Brezove rebri občudujejo gozdarji iz celega sveta. Gre za kakih 2.000 hektarjev gozdov, ki jih poznavalci štejejo za ene najlepših, če ne kar najlepše v Sloveniji. Brezova reber spada pod GG Novo mesto oz. ;xxl njeno gozdno upravo Straža, katere dolgoletni upravitelj je inž. Jernej Piškur, in prav njemu gre v veliki meri zasluga, da “sredi kmečke gozdne revščine na Dolenjskem nastaja gozdni biser", kot je med drugim zapisano v obrazložitvi predloga za letošnje Jesenkovo priznanje. To najvišje slovensko biotehniško priznanje, ki je seveda povsem strokovno, je letos dobil inž. Piškur. Ta prijetni športno postavni in skromni mož mladostnega videza je predan človek. Predan gozdu, čolnarjenju, ki je njegova velika ljubezen od otroških let, svoji stroki in svoji dolenjski deželi. Trideset let je že gozdar, od leta 1967je v Straži, kamor se vsak dan vozi iz rodne vasi Krka pri izviru naše prelestne reke, ki jo je navdušeni čolnar Piškur s še dvema prijateljema pred leti od izvira do izliva v Savo preveslal v enem dnevu. Pozna pa tudi vse najlepše in najbolj divje reke v celi nekdanji Jugoslaviji, saj je z družino in prijatelji tako rekoč vse dopuste preživel na njihovih brzicah, od Tare in Zrmunje do dalmatinske Krupe in naše Soče. Seveda pa je največ svojih mladostnih in zrelih moči, znanja in ljubezni posvetil gozdu. Obrazložitev predloga za Jesenkovo priznanje je pravzaprav slavospev njegovemu delu in uspehom. Piše, med drugim, da sodi inž. Piškur med tiste gozdarje, ki so v tem času bistveno prispevali k izboljša vi gozdov na Slovenskem in k ugledu slovenskega gozdarstva v Evropi In pri tem, so poudarili predlagatelji, Piškurjevo delo vidno izstopa Kakšen ugled ima slovensko gozdarstvo v Evropi, po svoje pove tudi ta anekdota. Ko je veliki vzornik inž. Piškurja, svetovno cenjeni strokovnjak in avtor sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, prof. dr. Mlinšek šel na obisk v Nem-čijo, so tamkajšnji gozdarji tri tedne pred njegovim prihodom “pospravljali”po tistih gozdovih, ki si jih je nameraval ogledati. Njegovi kolegi so pač dobro vedeli, kakšni so slovenski gozdovi, kamor jih je vodil dr. Mlinšek. Če se profesor hoče posebej postaviti, jih pripelje v gozdove Straške gozdne uprave, k svojemu nekdanjemu študentu Jerneju. In tu so bili iz cele Evrope, iz Amerike in celo s Kitajske. "Ko sem prišel v Stražo, je bila lesna zaloga v teh gozdovih - vseh je bilo v naši gozdni upravi 5.000 ha, sedaj jih je še okoli 4.300 ha -200 kubikov na hektar, danes znaša pa 350 kubikov na hektar, ” pove Piškur. To je suhoparen podatek, za katerim pa stoji 30 let strokovnega in predanega dela in ki poznavalcem vse pove o ljudeh, ki tu delajo in gospodarijo. Pol gozdov v Straški gozdni upravi je bilo, ko je začel delati Piškur, mlajših gozdov, ki so nastali po velikih sečnjah, ki jih je opravil soteški knez Auersperg pred po-državljenjem v kraljevini Jugoslaviji. “Danes je to lep drogovnjak na prehodu v debeljak, ” preprosto pove Piškur. “Pa še dosti smo dobili iz teh host v teh letih, in to vse žs sekiro’, ne s sajenjem. Uspeli smo močno povečati zaloge in hkrati dvigniti tudi kvaliteto. " Piškur se zaveda, da ima gozd veliko funkcij in da lesno proizvodna ni več najpomembnejša, da je gozd nadvse pomemben urejevalec vodnega režima, tovarna čistega zraka, da je zelo pomemben z okoljevarstvenega stališča. “Ce je hosta polna, lepo negovana, če je gospodarjenje z njo sonaravno, dobro delujejo tudi vse njene ostale funkcije. ” Straška gozdna uprava pa ima pri uvajanju in uveljavljanju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi izjemno vlogo ne samo v slovenskem, ampak celo v evropskem merilu. “Ne morem reči, kdaj je gozd najlepši, kajti zame je vedno najlepši. Najraje pa grem vanj v dežju po dolgi suši, takrat vidim, kako diha, živi, kako je vesel. Dokler bom gibal, bom hodil v hosto in s čolnom na vodo. ” A. BARTEIJ MED NAJBOLJ POSLUŠANIMI - Ansambel Petra Finka (s harmoniko), Zdravko Blažič in Slavko Božič ter pevka Jožica Mavsar. Odločil posluh DOLENJSKE TOPLICE -Peter Fink in njegov ansambel, ki ga sestavljajo kitarist Slavko Božič, basist Zdravko Blažič in pevka Jožica Mavsar, je zadnje čase, ko se oglaša radio Sraka, med najbolj poslušanimi ansambli na Dolenjskem. V času, ko razmeroma majhno slovensko tržišče preplavlja množica kaset in CD plošč, je vzklil ansambel, ki ima dobre viže, drugačen zvok, mojstrskega harmonikarja in pevko, ki jo mnogi poimenujejo kar dolenjski slavček. Peter Fink ni novo ime, vendar je čutiti, da njegov čas šele prihaja. Pri 28 letih je eden boljših godcev na diatonično harmoniko, enako dobro pa obvlada tudi klavirsko harmoniko. “Imam nekaj glasbene šole, vendar mi to pri igranju ni dosti pomagalo. Največ sem naredil s posluhom in trdim delom,” pravi Fink, ki je kot receptor zaposlen v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Najnovejšo kaseto z naslovom “Novo življenje”, ki je tudi naslovna skladba, je posnel v studiu Zlati zvoki, izdala pa mu jo je založba Sraka. Od naslovne skladbe Fink pričakuje, da se bo najbolj prijela, na veselicah pa bodo pete ogrele Polka za mlade, Sončar in Veselica. S skladbami Na Gačah, Poročna koračnica in polko Medved na obisku kaže Fink mojstrsko obvladanje harmonike, valčke pa z velikim občutkom poje Jožica Mavsar. Dve pesmi, Očku za praznik in Izgubljeno ljubezen, so že posneli za oddajo “Po domače*’ na TV Slovenija. Večino besedil za ansambel Petra Finka je napisala mati kitarista Malči Božičeva, eno pa je prispevala tudi tek-stopiska Fanika Požek. Zrno še ni dobavilo gnojila - Šolarji zjutraj pijejo alkoholne pijače - “Podgane Grozdeta niso sezule” - Vrtovi kot mačja stranišča - Video aparat (ne)deluje Anton Klepec iz Gradaca v Beli krajini je rekel, da že nekaj časa zaman čaka na obljubljeno gnojilo iz trgovine Zrno na Raki. Pravi, da se je potem, ko je videl v Dolenjskem listu oglas, z Zrnom dogovoril 4. marca, da bo v tej trgovini kupil 102 vreči gnojila in koruzo. Klepec je povedal, da so mu v Zrnu dejali, da lahko blago pripeljejo tudi na dom. Gnojila do 24. marca še ni prejel. V Zrnu, kjer smo poiskali pojasnilo, so povedali, da se zelo trudijo, da bi ustregli vsem zelo številnim kupcem. Prometa je veliko in v dveh mesecih so prodali 7.500 ton gnojila. Klepcu niso mogli ustreči, ker nimajo dovolj lastnih vozil, ker je njihova dejavnost pač trgovina. Zatrdili so, da so omenjenemu kupcu takoj na začetku povedali, da bodo mogoče lahko dostavili gnojilo v Gradac, vendar bi bilo bolje, če bi se sam zmenil za prevoz kje drugje. Klepec je med drugim tudi rekel, da pogreša v časopisih spored Studia D. Krajan iz Semiča je povedal, daje videl, kako v bifejih na novomeški avtobusni postaji že pred 7. uro zjutraj šolarji pijejo alkoholne pijače. Sprašuje se, ali to vedo starši, in ga zanima, če tako uživanje alkohola moti učitelje in inšpektorje. S. M. z Rake je imel v mislih zapis o študentu Grozdetu in je rekel, da se mu zdi marsikaj čudno v pisanju o Grozdetovih ranjenih nogah. S. M. je vprašal, kako daje bil Grozde sploh bos, kajti “podgane ga niso sezule in obžrle”. Misli tudi, da ni šlo za “ranice”, ampak za velike rane. “Včasih se naredi iz muhe slona, tukaj pa seje iz slona muho,” je bil ogorčen S. M. Novomeščanka se strinja, da so mestu v nadlogo mačke in psi, ki kopajo in onesnažujejo vrtove. Moti jo, da so na mnogih mestih živalski iztrebki, zato predlaga lastnikom psov in mačk, naj naredijo živalim ustrezno stranišče. Novomeščanka je tudi pripomnila, da jo motijo neurejene mestne površine. Nesnago, kije ostala po snegu, bi lahko pobrali. “Veliko je brezposelnih in naj gredo oni čistit, če ni drugih delavcev” je predlagala. Jože Jerman je rekel, da je dal v Rožičev servis v popravilo videorekorder. Ko ga je potem od tam vzel domov, se je bil prisiljen še večkrat oglasiti na servisu, ker je manjkal kabel in ker aparat ni delal. Pravi, da bi za 7.500 tolarjev, kolikor je stalo popravilo, servis moral solidno opraviti delo. Na Rožičevem servisu so nam o tem povedali, da omenjena naprava ni povsem nova in daje za take izdelke težko dobiti originalne rezervne dele. Kljub temu so video aparat usposobili in deluje. L. M. NAJVEČJE KOLO - 74-letni Janez Kralj z Brezja 5, se je že pred 2. svetovno vojno izučil za kolarja pri Venclju Škedlju v Novem mestu, kjer se je naučil izdelovati tudi čolne in smuči. Ko je bil izseljen v Nemčijo, je tam izdeloval celo mlatilnice; po vojni seje ukvarjal tudi s pločevino v avtokolarstvu v Ljubljani, naposled pa se udornil na Raškem Vrhu, kot domačini pravijo Brezju, kjer je spoznal ženo Tinco. Kralja je spoznal in se z njim spoprijateljil tudi Franc Golobič z Bučke. Golobičevo kovaštvo in Kraljevo kolarstvo je koristilo kmetom, v sodelovanju pa je nastalo tudi tole največje kolo, ki ga je doslej izdelal Kralj za lestenec na terasi gostinskega lokala Golobičevih na Bučki. Na posnetku: (z desne) mojstra Kralj in Golobič za rekordnim kolesom s premerom 160 cm. (Foto: P. Perc) Svež rock v Rumanji vasi Igralska zasedba dveh dolenjskih in treh štajerskih skupin je bila odlična - Obisk kljub slabemu obveščanju RUMANJA VAS - Prejšnji petek, 25. marca, je bil v Rumanji vasi po dolgem času spet rockovski koncert, na katerem je nastopilo pet novoro-ckovskih skupin, dve dolenjski: ANC in Projekt poljskih strašil iz Straže, ter tri štajerske: Pridigarji, CZD in Wasserdicht. Kljub temu da je bilo obvestil odločno premalo, je bilo obiskovalcev kar precej. Še dobro, da ob takih dogodkih delujejo ustna sporočila, sicer bi Novomeščani ostali še brez tistih nekaj koncertov, kolikor se jih zgodi letno v bližnji okolici. PRAZNOVANJE VUZEMSKEGA PONEDELJKA METLIKA - Metliška folklorna skupina “Ivan Navratil” pripravlja v ponedeljek, 4. aprila, ob 15. uri na Trgu svobode v Metliki že tretjič zapored praznovanje vuzemskega ponedeljka. Folkloristi in godba na pihala bodo obudili stare metliške običaje na ta praznik. Gostji bosta et-nologinja Andreja v Brancelj-Bednaršek in Mihaela Črnič, ki piše pisanice. KLIC V SILI NOVO MESTO - Telefonsko številko 23-304 lahko pokličejo vsi, ki imrdo kakršnekoli osebne probleme. Ta četrek bo na klic otrok in staršev pri telefonu čakala psihologinja Irena Mohorovič. TREBNJE - Na vprašanje otrok in odraslih bodo strokovnjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. ter 15. in 17. uro. Telefon je 44-293. Hab, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas'kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ati pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. nastopa zvezd večera, Pridigarjev, že izčrpano in jih tudi energični HC-Ska ni več spravil pokonci. Koncert je bil kar dobro organiziran, edina večja napaka organizatorjev je bila, da niso poskrbeli za obveščanje, o čemer bo treba v prihodnje verjetno razmisliti. J. GORENC Kocert je začela Straška skupina Projekt poljskih strašil. Kot pove že samo ime, ne gre za skupino z daljšim delovanjem, pač pa za enkraten nastop kitarista, basista in bobnaija, ki so svoj glasbeni izraz odmaknili od vsega, kar trenutno deluje na Dolenjskem. Vse skupaj je izzvenelo zelo industrijsko, kot inštrument pa so si omislili celo budilko. Šlo je za projekt z zanimivimi idejami in bila bi škoda, če svojega dela ne bi nadaljevali, saj bi bil to zelo osvežilen piš v novomeško rockovsko sceno, ki se zelo težko premakne od korenin rock’n’rolla. Koncert so nadaljevali že legendarna Frakcija FM in Mariborčani CZD, ki so sedaj le še trio brez kakršnihkoli elektronskih pomagal. Na obiskovalce so delovali precej mlačno in s predelavo svojih starih “komadov” niso naleteli na dober odmev. Čisto drugače se je godilo ormoški skupini VVasserdicht, ki je v teh krajih igrala prvič. Z glasbo, ki ji daje svojevrsten pečat pevka, so dosegli popolno sodelovanje občinstva, ki je bilo do GUTMAN BO NASTOPIL NA EVROPSKEM PRVENSTVU NOVO MESTO - Včeraj je na mladinsko evropsko prvenstvo v squashu, ki bo v Bolzanu v Italiji, odpotovalo pet slovenskih predstavnikov, med katerimi je tudi Novomeščan Klemen Gutman, ki je na evropskem prvenstvu na Danskem nastopil že lani. Gutman je tudi državni mladinski prvak in prav od njega slovensko zastopstvo pričakuje največ. STEKLINA V POLOMU IN SEČU POLOM, SEČ - V vasi Seč je domačin Janež Papež uplenil 28. februarja in 24. marca po eno steklo lisico. Obe sta prihajali do ograde, kjer ima zaprtega psa. Tudi v bližnjem Polomu so letos že pobili steklo lisico. Janez Papež je povedal, da sta obe lisici pobila z ženo na način, ki bi ga morda ljubitelji živali ocenili za okrutnega. Janez je nabodel lisici na vile, potem je dal vile ženi, daje tiščala živali k tlom, sam pa ju je pokončal s kolom. Tak način poboja je bil edino možen, saj nima dovoljenja za orožje in njegovo uporabo. Vendar pravi, da bi orožje potreboval, in to ne le zaradi obeh lisic, za kateri je veterinarski pregled potrdil, da sta bili stekli, ampak tudi zato, ker to območje in ljudi ogrožajo druge zveri. Tako je medved jeseni raztrgal v Polomu nekaj ovac, v nevarnosti pa so torej tudi ljudje. • Največja sreča na svetu so otroci; veselje nam naredijo že devet mesecev prej, preden se rodijo. (Jurič) NOVOTEHMA TESNILNE MASE TERMO V Novotehninih prodajalnah v Novem mestu, Krškem, Metliki in Trebnjem so v mesecu aprilu pripravili za Vas posebno ugodno ponudbo tesnilnih mas proizvajalca TERMO iz Škofje Loke. Izbirate lahko med: — NEVTRALNIMI SILIKONSKIMI KITI ki se uporabljajo v gradbeništvu za tesnjenje in za-stekljevanje oken, profilnega stekla, vrat in oken -skih polic ter v elektronski industriji. — KISLINSKIMI SILIKONSKIMI KITI ki se uporabljajo pri vgradnji oken, vrat, profilnega stekla, opažev,... — SANITARNIMI SILIKONSKIMI KITI ki se uporabljajo v sanitarni tehniki (za keramične ploščice, umivalnike, WC,... — TERMOFUGIRJEM elastično tesnilno fugirno maso, ki se uporablja za tesnjenje peči s pečnicami. — AKRILNIMI KITI ki se uporabljajo v gradbeništvu za saniranje razpok v betonu in pri tesnjenju okenskih polic, rolet.. INFORMACIJE: NOVO MESTO — TPC TEL.: 068/321-279, DISKONT TEL.: 068/321 -434, TREBNJE 068/44-013, KRŠKO 0608/31 -239, METLIKA 068/58-155. _ fX ! J ) Lestvica narodnozabavne glasbe 0 s*udio Studia 1) in Dolenjskega lista il 1 r Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARJANI BAZNIK iz Novega mesta. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Zdravica Janezu -ANS. NIKA ZAJCA 2 (2) Ob tvojem prazniku - ANS. VIGRED 3(1) Vince rumeno-BENEŠKI FANTJE 4 (6) Gostilna v klančku - ANS. RUBIN 5 (4) Zdravica - ANS. SIMONA LEGNARJA 6 (8) Čas ljubezni - ANS. ROM POM POM 7 (5) Venček z orglicami - CITA GALIČ 8 (-) Slovenec je faca - ANS. SLAPOVI 9 (7) Na vseh poteh po svetu - BISTRIŠKI ODMEV 10 (9) Spomin na prvo ljubezen - ŠALEŠKI FANTJE Predlog za prihodnji teden: Veselo zaigraj in zapoj - ANS. MELOS KUPON ŠT. 13 ~rO Glasujem za_ Moj naslov _ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto G Pa se ne primi Še v stari Avstriji je v Metliki zdravnikoval praktični zdravnik Ferdinand Zalokar. Pa je prišla k njemu kmečka žena in boječe vprašata: “Kaj je to, gospod dohtar? Če se primem pod rebri, pa me boli. ” “Vražja baba, pa se ne primi!" je bil nagel Zalokarjev odgovor. Prevzvišeni železničarji Ko se je pred vojno ljubljanski knezoškofdr. Anton Bonaventura Jeglič z vlakom pripeljal birmovat v Novo mesto, so mu železniški uslužbenci pred postajo postavili slavolok, na katerem je v eni sapi (brez ločil) pisalo: POZDRAVI JAMO VAS PREVZVIŠENI NOVOMEŠKI ŽELEZNIČARJI Ne bo znal po naše Žumberčanka stoka, ker je njena hči rodila italijanskega fačka (nezakonskega otroka). “Bomo že zanj poskrbeli," zatarna obupano, "a ki vrag bo z njim divanil, ko je Talijan, pa ne bo znal po naše. ” Nty bo po njenem “Miha, umrla bom, "je zatarnala žena na bolniški postelji. “Kar nuj!" zagodrnja mož pri peči. "Se zmerom je bilo po tvojem, pa naj bo še zdaj." VELIK RIBIŠKI ULOV- V soboto, 12. marca, se je D. Tiriču iz Novega mesta nasmehnila ribiška sreča. V • te- lC *nt {h® kf, H' tl O, Soteski je potegnil na suho 11 kg t žkega in 123 cm dolgega soma. (Fo- to: Andrej Križ)