511
Novice.
—   Osebne vesti. Generalni advokat pri najvišjem sodišču, Ferdinand Schrott, bivši drž pravdnik v Trstu, kateri je slovenskega jezika popolnoma zmožen, je imenovan sek-cijskim načelnikom v pravosodnem ministerstvu. — Namest-jiiški svetnik v Gradci dr. Evgen Netoliczka, kateri je celjskim Slovencem v dobrem spominu izza časa, ko je bil glavar v Celji, je imenovan podpredsednikom štajerskega name-etniStva Dež. glavar koroški Ženo grof Goess je imenovan tajnim svetnikom. — Ministerijalni uradnik Fran Kostnik je imenovan konzularnim uradnikom Shanghaju, — Kanonik dr Sebastijan Ejbert je imenovan proštom kolegijalnega ka-pitelja v Novem-mestu. — Profesor ljubljanske realke Ivan Franke je imenovan za dobo petih let konscvatorjem osrednje komisije za ohranitev zgodovinskih in umetniških spomenikov. — Postajenačelnik južne železnice v Ljubljani Evgen Gutt-mann je imenovan inšpektorjem.   —
—   Sprava na Kranjskem ? Katoliško politično dru^ Stvo v Ljubljani je imelo v nedeljo v katoliškem domu shod,, na katerem sta govorila posianca dr. Sušteršičin dr. Žitnik, Ta shod utegne postati pomemben, kajti dr. Šušteršič je ta izprožil misel, naj bi se dosegla sprava mej kranjskimi Slovenci v deželnem zboru, in je rekel, da je dolžnost katoliško-nerodne stranke, da prične poskuse za spravo razdvojenih bratov. Mi bi gotovo iz vsega srca pozdravljali to spravo, ako bi se dosegla, toda sprava bi morala imeti v sebi pogoje trajnosti, sicer bi jej sledil kmalu kes in nov boj. Svoje misli o tej spravi priobčimo  prihodnjič.
—   Fran Kočevar pl. Kondenheim f. Dne 19 t m je umrl v Ljubljani predsednik dež sodišča ljubljanskega g. Fran Kočevar pl. Kondenheim v starosti 65 let. Pokojnik je bil rodom z Vrhnike. V mlajšik letih je bil narodnega mišljenja in tudi kot kandidat narodne stranke postal dež. sodišča predsednik v Ljubljani, ali to njegovo nsrodno mišljenje ni bilo dosti vredno in kmalu se je pokazalo, da je bil pokojnik v vsem in v vsakem oziru nasprotnik slovenskih narodnih te-ienj. Pokojnik je bil znamenit pravnik in neumorno delaven uradnik, toda trdega značaja in kot sodnik krut ter časih ne .dovolj objektiven.
—   V proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja je občinski svet ljubljanski sklenil sezidati ubožno hišo za 100 oseb, katera se bo imenovala „mestna ubožnica cesarja Frana Josipa I u in mestno kopališče, napraviti ustanovo za nadalnje praktično izobraženje mestnih tehničnih inočij in dovoliti 5000 gld. zz dobrodelne namene dne 2. decembra 1898. kateri dan bode 50 let. odkar je cesar Franc Jožef zasedel avstrijski   prestol,
—   Namestnikom deželnega glavarja kranjskega, je imenovan dež. posl Lepold baron Lichtenberg in to namesto grofa Leona Auersperga, kateri je bil pred kratkim odložil svoj mandat
—  Slovensko gledališče. Te dni je z velikim uspehom na slovenkem odru gostovala gospa Borštnik- Zvon ar j e v a, član hrvatskega gledal šia. Slovenci smo lahko ponosni, da sta prvi sili hrvatskega gledališča gospa Borštnikova in gosp. Borštnik vzrasla na slovenskem odru in da bi bilo zagrebško gledališče v prav revnih razmerah, ako bi teh dveh igralcev ne imelo
—   Državno podporo v znesku 950 gld. je dovolilo poljedelsko ministerstvo za obnovitev vodovoda Smihel-Hrenovice v postojinskem okraju Vsi troški za to delo so preraČunjeni na 3500 gld.
—   »Učiteljski Tovariš", spretno urejevano glasilo »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani", izhajal bo v novem letu po trikrat na mesec   in to v povečani   obliki.
—  Občinske volitve na Koroškem Vesti s Koroškega nam polnijo srca z žalostjo Občinske volitve, katere se vrše ta mesec, nam niso prinesle nikacega dobička, nikjer nismo znatno napredovali, pač pa ponekod močao nazadovali. Uspeh večletne neutru Ine in požrtvovalne agitacije je piškav in kdor bere poročila o teh volitvah, mora pač obupati nad bodočnostjo slovenstva na Koroškem.
—   Nemci med sabo Koroški državni in deželni poslanec in dež odbornik Hinterhuber je odložilvse mandate, ker je propal v neki tožbi proti inženerju čebulu radi razža-ljenja na časti Povodom državnozborskih volitev je Čebul v listu „Karntner Nachrichten" dolžil Hinterhuberja, da svoje mandate izkorišča proti interesom dežele. Hinteihuber je tožil a je propal.
—   Shodi na Koroškem. Katoliško politične in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem prireja malone vnema vsako nedeljo v raznih slovenskih krajih shode, na katerih poučuje ljudstva in je za naše narodne svetinje Ti shodi so toliko potrebnejši, ker se nemški nacijonalei, zlasti poslanci Dobrnik, Lemisch in fiisele vedno potikajo po slovenskih krajih in hujskajo slovenske volilce na vse možne načine proti slovenskemu poslancu Einspielerju.
—    Novi dež. glavar štajerski. Na mesto grofa Wurmbranda dež. glavarjem imenovani grof Attems ni Štajerskim Slovencem kar nič po volji. Očitajo mu, da je strupen nasprotnik slovenskih narodnostnih prizadevanj in strasten strankar. kar je posebno jasno pokazal tedaj, ko se je v dež. zboru štajerskem razpravljalo o celjski gimnaziji. Nezadovoljnost Slovence? se obrača tudi proti ministerskemu predsedniku baronu Gautschu Očita se mu, da hoče sicer varovati značaj nad sUankami stoječega politika, da pa je vendar postavil na Čelo štajerskega dež. zbora zagrizenega strankarja, dasi je imel na razpolaganje več druzih nemških aristokratov-velepo-sestnikov, kateri pripadajo isti stranki kakor novi glavar, a politično niso tako kompromitirani in niso Slovencem tako an-tipatični, kakor grof Edmund Aitems.
—   Novi civilnopravdni red, kateri stopi v veljavo dne 1. januvarja 1898. 1. predrugači korenito ose naše pravno življenje in je vsled tega največje važnosti. Obžalovati moramo da stopi občinstvu   povsem ^nepripravljeno in nepodučeno v to
512
novo dobo pravnega življenja. Po našem skromnem muenju je bile dolžnost naših pravnikov, da so slovensko občinstvo v poljudno pisani broeurici ali potom časopisov vsaj v bistvu in o najpoglavitnejših določbah novega civilnega pravdnega reda poučili To se ni zgodilo Ker je pa gotovo mnogo tacih, kateri bi se radi podučili o novem civilnopravdnem redu, jih opozarjamo na izvrstni prevod tega zakona, kateri je priredil dr. Ludovik Filipič odvetnik v Celju in kateri je izšel v založbi Drag. Hribarja v Celju Kakor čnjemo je pravosodni minister dr, Ruber vsled pritožbe v slovenskih časopisih odredil, da mora uradni prevod novega civilnepravdnega reda na vsak uačin iziti še tekom meseca decembra.
—   Razdelitev Goriške „Piccolo" je te dni sprožil misel, naj bi se pokoežena grofija goriško gradiščaoska razdelila na dve samostojni kronovini, v slovensko in v Furlansko, a tako, da bi Gorica sama pripadala z jeduiai delom okolice Furlanski kronovini. Ob sebi je umevno da Slovenci tega predloga niti ne uvažujejo, ker je Gorica naravno središče slovenskega dela dežele in ker gre boj mej Lahi in Slovenci prav za to mesto
—   Laška kultura, se je povodom odstopa namestnika Riualdinja pokazala v vsem svojem sijajo v Trstu so se Lahi vmejili na provanje Slovencev v časopisih, v Gorici pa so šli dalje in zamazali vse slovenske napise Policija ni zasadila nobenega storilca. Ta goriška policija je res izvrstna!
—   Občinske volitve v Pulju V Pulju odločujejo pri občinskih volitvah c kr. mornarični uradniki Ti so se tudi letos združili z Lahi proti Slovanom To je jako značilno za duha, kateri vlada   v avstrijski  mornarici.
—   Kako si vedo pomagati Madjari proti svojim zatirancem Nedavno temu smo poročali, da nameravajo ne-madjarski narodi na Ogerskem prirejati shode proti nameravani madjarizaciji nemadjarskih krajevnih imen na Ogerskem No, te shode je madjarska vlada jednostavno prepovedala Zares, najradikalniše sredstvo proti  pravičnosti!
—   Hči odvetnika tatica in samomorilka. Zadnje dni meseca novembra se je pripetil na Dunaju nenavaden dogodek. Neki čevljar je obdolžil 261etno hčer odvetnika Eriha, da mu je ukradla več čevljev v njegovi prodajalnici. Letošnjo pomlad je prišla v imenovano prodajalnico mlada elegantna dama, da bi kupila čevljev, a ni kupila ničesar, pač pa mu je ukradla dva para čevljev. Ista dama je prišla v omenjeno prodajalnico tudi dne 23 m. m, zopet z namenom, da „kupitt čevljev. Žena čevljarja je takoj spoznala tatico in jej povedala v obraa, da je kradla. Dama je zarudela in tajila, da ni bila še nikdar v tej prodajalnici. Toda čevljarica se ni dala preslepiti, marveč je zaprla prodajalnične duri in je poslala po redarja. Predno je došel redar, se je razvil nastopni prizor: Dama je hotela plačati ukraiene čevlje, samo, da bi je ne gonili policaji ter je deponovala 10 gld, ob enem pa se zlagala, da je nje mož imovit ter da biva v nekem dunajskem hotelu. Ako pošljejo v imenovani hotel, dobe še ostali denar za čevlje, ker ni bilo dosti 10 gld. Vratar hotela pa je odgovoril, da pod označenim imenom ni nobenega človeka v hotelu, ter da je vse skupaj sleparija. Mej tem se je tatica hotela osvoboditi ter je udarila z nekim železnim drogom po glavi deklo čev-ljarjevo, ki jo je straŽila, da ne uide, potem je utrla šipo v prodajalničnih vratih in zlezla skozi ljuknjo na cesto, kjer so jo prijeli redarji. Na sodniji je izjavila konečno, da je hči odličnega dunajskega advokata, kar je tudi potrdil dotični advokat, ko so poslali ponj. — Ker se je nesrečnica bala sodnih posledic, se je ustrelila. — Sodi se pa, da je bolehala na kleptomaniji, to je na tistem nesrečnem nazoru, ki sili človeka da krade, sicer bi bil neumeven ta slučaj.
—  Nasledki časnikarskega prepira Kako nevareir utngne postati prepir med dvema časnikoma, kaže sledeči slučaj: V Bukareštu izhajata lista „Epoea" in „L'Indipendance^ Roumaine". Prvemu je ravnatelj Nikolaj Philipesco, drugemu Juiij Lahovarv, oziroma drugemu je bil ravnatelj Lahovarv. Radi neke polemike je prišlo namreč do dvoboja mej obema urednikoma in konec dvoboja je bil ta, da je Philipesco pre-bodel Lahovarvju glavno žilo, vsled česar poslednji ni več ravnatelj listu „LIndipendance Roumaine", marveč se nahaja ondi,  kjer ni časopisov, ne polemik  — v krtovi deželi.
—   V gozdu zmrznila. Pred nekoliko dnevi je gnala živino na pašo hči seljaka Nikole Kasanoviča iz Boboljuske v Bosni, a se ni vrnila več Ko so jo šli iskat, so jo našit mrtvo v gozdu Zagorje Dekle je zgrešilo pot in zašlo v gozdu, po noči pa je začelo mesti snegom   in revica je zmrznila.
—   14 topničarjev pred vojnim sodiščem V top-ničarski polkovniji št 38. v Osjeku se je uprlo 14 topničarjev proti svojemu načelniku; kolovodja uporu je bil podtopničar Vasil Sekulič. Radi tega so bili stavljeni pred vojno sodišče in  bili obsojeni na 6,  4 in   3 mesece zapora
—    Čuden konec razbojnika Grlasoviti grški razbojnik Ballio, kateri je mnogo moril in pustošil po Grški okrog, končal je svoje življenje čudnim načinom. Nedavno temu je šel s svojim prijateljem na lov. „ Prijatelj" je pustil Ballia v gozdu, da je šel naprej, v tem pa je sprož 1 nanj dva hitca in Ballio se je zgrudil mrtev. Prijatelj je vzel na to razbojniku orožje in gotovine 10 000 drahem, potem pa se prijavil oblasti. Lete pa so mu izplačale še 3000 drahem, razpisanih na glavo razbojnika in ker si je pridržal onih 10.000 je bilo njegovo  „prijateljstvotf  vrlo dobro poplačano. —
—   Raztresenost in telefon Neki švicarski list pripoveduje dogodek, ki kaže, kakšne prijetnosti in neprijetnosti se lahko pripetijo pri telefonu Veliki trgovec z živino M. Pulver v Brnu je odposlal velik trop volov v klavnico ter je* hotel po telefonu poizvedeti, ali se je izvršilo vse v redu. Gospodičina, opravljajoč posel pri osrednjem telefonskem uradu, pa trgovca v svoji raztresenosti zveze s hotelom de Ville, kjer" se je ravnokar pričela seja mestnih očetov. Lahko si mislimo kako iznenaden je bil predseduik, ko je zaslišal, da ga neznan glas   povprašuje:   „Ali  so   vsi   voli   na  svojem   mestu?,,
—   Železnica na Montbianc Najvišja vrhova v Evropi sta, kakor znano, ., Devica" in „Montblanc„ ali „Bela gora" v Švici No. na oba ta vrhova hočejo speljati ljudje železnico. Tega dela se je že lotila francozka tvrdka Saturirt Favre, katera hoče graditi železnico na zobe do vrha gore Montblank. t j. 4500 metrov visoko. Ta železnica bode odprta prometu baje že leta 1899. — Pa reci kdo, da ljudje* nimajo korajže in   —  denarja!
—   Ali so dolžne občine povrniti škodo, katero so provzročili politični dogodki na javnem imetju? O tem važnem vprašanju je razpravljal dne 10. t m avstrijski industrijami klub na Dunaju. Povdarjali so, da je v vseh kulturnih državah urejeno tako, da mora občina povrniti škodo, povzročeno po političnih dogodkih. Le v Avstriji da še ni takega zakona V Avstriji uživa večo varnost v tem pogledu tujec, inozemec, nego domačin. In to je nedostatek, ki se mora odpraviti prej ko prej in to po največ z ozirom na glavni vir javnemu poškodovanju v Avstriji, na mnogojezičnost avstrijskega prebivalstva. Tozadevni zakon bi se moral glasiti: BVsaka občina ima nositi odgovornost za dogodke javnega nasilstva in mora jamčiti za škodo, povzročeno po takih nasilstvih. Ako izgubi na takih dogookih kdo življe, je obvezana dotična občina v kateri je kdo isgubil življenje, preskrbljevati za one osebe, za katere je moral skrbeti umorjeni in sicer v jednakem razmerju* stroškov kakor je storil umorjeni." nIndustrijelni klub8 je" sklenil,   da   predloži   ulogo   na  trgovinsko ministerstvo, v ka-
513
-teri bode zahteval, da se zasnuje tudi v Avstriji jednak zakon, kakoršni veljajo že v drugih kulturnih državah.
—   Rojak ki dela v tajini svoji domovini! Operni pevec Pogačnik - Naval je gostoval te dni v dvorni operi .na Dunaju. Kritika v dunajskih listih je najugodneja njegovemu petju. Pogačnik bode agežovan na dvorni operi.
—   Hašim Aga in Fatima Ti dve imeni se baš sedaj izgovarjati v Carigradu po večkrat na dan. Hašim Aga ee je zaljubil v lepo Fatimo, ta pa ga je v plačilo ljubezni dala pretepsti, ko je silil v nje hišo Hašim je vsled tega obupal in zblaznel Nekega dne je videl Fatimo, ki je šla mimo niegove prodajalnice, tedaj pa je planil za njo z mečem ter jej sedemkrat prebodel neusmiljeno srce.