Kmetijstvo Zadruge in proizvodnja V Vojvodini se splošne kmctijske zadruge čedalje bolj ba-vijo s proizvodnjo in prometora s kmetijskimi pridelki, če-prav je njihova ndeležba v proizvodnjj še vedno majhna. Največ uspeha so do sedaj dosegie vojvodinske kraetijsko zadruge v uporabi seinena pšenice in kornzc (heterorisa), V zaščiti rastlin, nadalje v živinorcji (odbiranje in gojitev plemcnskih iivali) in deloma v strojni obdelavi zemlje. ; Zadruga v Malu 1 pospešuje živinorejo KmetvJska isdruga v Molu ima ©dbore za poljedelstvo, živino-rejo, zelemjadarstvo ter hranil-nico in posojilnico. Nagvei us-peha je dosegel odbor za živi-Dorejo. Zadruga je nabavila im razde-Ula med s-vaje člafie 26 plemcn-efcih krav. Krave so razdelili med zadružnike pod po-gojem, da jih bodo v štirlh letih po-vrnilj iz prirastka. Razen tega nnona vsak zadružnik prodajati »nleko v zadrugo to vplačevatl 2 odstofka prejem*ov v zadruž-Be sklade. Zadruga je vpeljala strokovno kontrolo mlečnosti krav. kj so vpiiiane v matične knjige. Na-bavUa i^ tudi koncentrate za rejo teh plemenskih krav in Jih razdeliila med proizvaja.lce po doloienih cenah. Vzreja Jtrav je prav tako po<3 stro-kovnim nadzarstvom ze^iruge. Na ta način s« povečali mleč-aost krav za 25 odstotkov. Za vse plemengke krave so določili poseben pašnik. ki merf 153 oralov To je omogočilo, da 6o proizvajalci zni.za.ln stroške krmljenia tudi do 50 odstotkov. Na podoben na^in je zadruga ©rganizirala tudi vzrejo in se-lekoijo plemenskih svinj. Tako delo zadruge v MoJu ]e nedvomno koristno. To je pri-pomoglo k pospeževanju živino-reje v vsej vasi in k zbolj-Šajiju kakovosti ter povefanju produktivnosti živ;ne. Po dru-gi sLrani pa se na la način ve-tajo zadruinj skladii iaa se za-drugam omogoča večji odkup mleka. Zelo je verjetno, da bo ta zadruga razen pospeševanja tnlečnosM, za kar ima vse po- goje, orgaoizira.!a sama s svo-jimj člani tudi laetno fa.rtno za pridelovanje mleka. Na tak načm delago razen v ornenjeai zadrugi v Molu tudi v kmetijski zadrugi v Starem Bečeju, ki ]e pravtako dosegla l€pe uspehe. Rentabilno uporuna trak-torjev v iriški zadrugi Kmetijska zadruga v Irigu razpolaga s precej dobrim stroj-nim parkom. Ima 5 svojih trak-torjev ie. Tj stroji so za zadrug-o z&lo rentabilni, o čemer nam pričajo naslednjj podatkl. Cene oranoa s traktorji v Iri-gu kažejo, v primerjavi s polno lastno ceno, takole sliko: lastna cena na ha 1.200.— din zadriiga računa 1.800.— din cena oraaja v vasi 2.500.— din Kakoor vidimo, j« zadružni strojni pa.rk zel0 Icarusten tako za zadrugo kakor tudi za njene 61ane, individualne kmetovalce. ročno okopavanje, žest prašitev In kultiviranj (gnojitev s stood-stotnimi količinami hlevskega gnoja, ki ga potrebuje ta rastli-na). setev sortaega ali hibridne-ga semena (heterozis) in uporaba 1000 kg umetnega gnojila po hektaru. K vsemq temu prlde tudi dopolnilna prašitev, trganje zakrnelih mladik, kakor tudi ukrepi za zaščito rastldn. ki dohivajo strojne usluge za okrog 700 d'in cenetje, kakor so cene oranja na vasi. Zadruga pa vendarle pride na svoj raiun. S takim delom prid« do pomemb-nih dohodkov. V zadtijih 9 me-secih je in-ižka zadruga dobila od kmetovalcev 3 mUijone 370 fcisoč dinarjev, med tem ko vsi njenl izdatki za vzdrževanje strojev, garivo, delovno silo itd. znašajo okrog 2 milijona 19 tisoč dinarjev. To pomeni, da znaža čistd dohodek strojnega parka 1 milijon 358 feoč dinarjev. Ta proračun kaže, da tudi z deJnioii ukrepi lahko povečamo donos povprečno na 35 metrskih stotov po hektaru. Lani so nekatera državna po-sestva ta nekatere obdelovalne zadruge dosegle na posamežnih parcelah z agrotehničnimi ukrepi visoke donose. Tako je n. pr. kmečka obdelavalna zadruga »Bratetvo ln edinstvo« v Stari S tem, da veže iDdividuaJne kmetovalce nase, pa zadriiga obenem krepi tudi svoje skiade, kax jj pove&uje drui"be.iia sred-stva za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Po drugi strani pa zadruga pomaga kmetovalcem da opravijo svoja dela v pra-vem tasu in se na ta način iz-gnejo nmogim nepredvidenim škodam, ki niso vračunane v rentatoil-nost kmetijskiih strojev. Zato pa je pob-uds iriške za-druge koristna in zelo po-hvalna. Pazovl pridelaia 70 metrskih sta-tov koruze na hektar. Uporabili so naslednje agrotehnične id?re-pe: seme heterozisa, globoko zimsko oranje, 5-kratno opjraše-vanje in štirikratno okopatvanje. Od glavnih agrotehničnih ukxe-pov je manjkala samo uporatoa umetnega gnojila. V naslednjih številkah bonvo objavili podobne pxoračune o donosih tudi drugiih kultur.