Eksplozija v rudniku V srbskem rudniku Treaibaba — Med mrtvimi in ranjenimi ludi Slovenci V rudniku Treeibabn pri Knjaievcu v Srbiji so je v ponedeljek, ob pol 10 dopoldne pripetila težka nesreča. ' V rudniškem rovu so se vneli plini v trenutku, ko so rudarji izprožili strelivo, da bi ra*-bili premogove plasti. Čeprav je direktor rudnika inž. Rüdiger Že dne 7. t. m. izdal najstrožje na-redbe in navodila, po katerih »e sme delati v rudniku (po teh pravilih bi ee moralo nehati z delom Že, ko je v rovu en odstotek metana v zraku) — lelavci najbržo teh predpisov niso preveč uvaže-rall in je prišlo tako do katastrofe. Nadzornik rudnika Milleov Veljković je celo opozoril delavca Stalga, ki Je netil strelivo, da so plini blizu, ven-iar so bül vsi v rovu mnenja, dn nevarnost Se ai lako hoda in so le sprožili strelivo. VŽlgalnn vrv bi morala po pravilih biti dolgn 100 metrov, biln oa je mnogo krnjša. Nadzornik Veljkovlć je izpovedal, da je bilo razstrelivo sproženo na treh krajih, ko pa je bilo »proieno Se na četrtem, so se vneli plini in takoj nato je nastopila katastrofalna eksplozija s silno detonacijo. Luči so ugasnile in niti delavci sami ne morejo povedati, kako «c je gato vse naglo izvršilo. Po detonaciji so »e delavci znašli v obupnem stanju in br«s luM. V prvem trenutku niso niti čutiM bolečin in so se poskuSali sami re$lti iz r:i->!ka. Toda delavci zunaj, ki so Čuli detonacijo Ia opazili, «ia »o luči ug:i»nile, so takoj prihiteli, da hi ugotovili, kaj se je zgodilo In da bi nudili svojo pomoč. V drugim oddelku rova, v globini 72 metrov, so našli dva mrtva tovariša, pet težjo ranjenih In dva lažje ranjena delavca. Ravnatelj rudnika je takoj poklical na pomoč osrednjo rudarsko ambulance v Knjaievcu.. 35 minut po nesreči bo bili vsi ranjenci prepeljani že v bolniSnico v Knjaževcu. Vel ranjenci pogumno prenašajo strašne bolečine. Njihovo »tanje je zelo težko rudi groznih opeklin In pljučnih poškodb radi plinov. Trije ranjenci, Milisav Veljkovlč, Hudolf Kflnig in Franc Rupel, bljujejo kri. Najhujše Je ranjen Milisav Veljkovič, nadzornik rudnika Tresibabe. doma i* Vaeilja v Srbiji, je oženje« in oče treh otrok, v rudniku pa dela že 8 let. Oslali ranjenci so: Toma Jovanovič, doma iz Taprašnice v Srbiji, oženjen in oče dveh otrok; Hudolf König, 43leten rudarski delavec, doina he. Kočevja, v rudnikih dela že 25 let; Tihomir Randjenovlč iz Belega Potoka v Itosni, oženjen. oče imega otroka ter Franc Rupel, doma |2 R o ž i č j a v Sloveniji, 85 leten, v rudnikih dela že 18 let. Smrtno sta se ponesrečila Jo S ko Kozji-rog iz Litije v Sloveniji, 35 leten, oženjen ter Jo-vnn Randjenovlč, 26 leten, nečak ranjenega Tlh> mira Randjenoviča. Lažje sla ranjena Vilojko Andrejtč iz Sti-rega Korita iti Kosta Rogosavljevif Iz Prošta. Delo v rudnikih se je že zope> začelo Slike po radiu Z DUNAJA V ZAGREB. Zagreb jo te dni doživel dvoje «nimivih tenničnih dogodkov. V nekem kinu so predvajali prvi zvočni film, kl so je predvajal v Zagrebu, ua ljudski univerzi pa je v okviru predavanja »prejemal profesor äpajt s posebnim sprejemnim sparatom prve radiotelefonske slike. Zagrebška rudiopostaja je s svojimi zvezami omogočila, da je bilo zanimivo predavanje »Teorija in praksa prenosa slik po radiu« nazorno pojas-ojevano s krasnim primerom posrečenega prenosa Štirih slik, ki jih Je oddajala dunajska radiopostaja »Ravage. Profesor Spajt je najprej z eksperimenti tolmačil radio prenos slik. Ob 7.15 se je oglasila v zvočniku, po prenosu lagrebSke postaje, dunajska »Ravage, pozdravila zagrebško postajo in pričela po pojasnjevalnih besedah dunajskega napovedovalca s prenosom štirih slik Prenos je trajal skupaj 25 minut. Najprej je biia prenesena — na lastno iniciativo Dunajčanov, — slika Nj. Vel kralja. Го dejanje pozornosti jo dvorana sprejela z Živahnim aplavzom. Nato so sledili: slika avstrijskega zveznega kancelarja dr. Scbobra. slika dunajske Karlove cerkv«; in slika zagrebške Markove cerkve. (To sliko je poslala na Dunaj zagrebška postaja.) Sprejem ee je izvriil s Futlograr-oparatom In je nenavadno dobro uspel. Slike »o imele lepo, rjavkasto barvo in so nekatere učinkovale celo umetniško. Dvorana Je bila nabito polna. lako. da namerava zagrebška ljudska univerza priredit! še dva laka večera. Zverinska žena Na vaikl cesti v srbski vasi Lapovo ob reki Moravi se je izvršil te dni grozen zločin. Te ini so se pod mrak vračali domov s polja: kmet LJu-bomlr Stojanovlč, njegova žena Stanojka in sin Stanislav, ki je vodil voz. Ko se je znočilo, sta Stanojka in njen mož zaostala »Nekaj ti bom povedala,< je dejala Jena in potegnila moža za rokav. Ljubomir ni slutil, kaj mu hoče žena povedati, In jo je poslušal. Komaj so Je sinov voz nekoliko oddaljil, jo Stanojka izvlekla izpod srajce sekiro in zamahnila г vso silo. Z enim samim udarcem v teme je pobila moža na tla, nato pa ga pričela mrevariti. Ljubomir je najbržo že umrl po prvem udarcu. Ko se Je Stanojka prepričala, da je njen mož mrtev, je vrgla sekirico v Moravo, nato pa nadaljevala pot. Ko je dohitela sina, mu je dejala, da o vsej stvari ne sme nikomur nič pripovedovati, ker bi bila v tem slučaju oba aretirana. Stanislav je ubogal mater in prisegel, da je ne bo izdal. Pozno zvečer, ko sla prišla domov, se Je Stanojka spomnila, da bi bilo dobro, zločin prijaviti. Odšla Je v občinski urad in tam povedala, da je njen mož izginil Ko je župan to slišal. Je takoj osumil zločina Stanojko, ker je vedel, da žena no ljubi svojega moža. Obdržal jo Je v zaporu. Nato eo odšli iz občinskega urada iskat pogrešanega LJubonvirja in ga našli ubitega na polju. O stvari je bil obveSčen tudi načelnik orož-nlške postaje iz RaČe. Teanu se je posrečilo od mladoletnega sina izvedeti vse. Stanislav Jo vse priznal. Nazadnje je morala tudi Stanojka priznali svoj zločin. Trdila Je samo, da ga je ubila zato, ker je postopal z njo grdo, ker je sam delal ves dan in tudi njo silil na delo, da ni imela nikoli počitka. Stanojka Je sovražila svojega moža ves cae zakona, Čeprav sta živela že 23 let skupaj in imela trojo otrok. Zadnje mesece Jo Ljubomir, Se bolj kot kdaj prej, »Ш1 svojo ženo na delo in to jo je tako togotllo, da ga je ubila. 2c projo j« zločinska ženska dvakrat posku-iala, maščevati »e. Prvič pred dvema letoma, ko je Ljubomir kopal vodnjak, ga je hotela v vodnjaku zasuli s kamenjem. Toda tedaj se je Ljubomir rešil na Ia način, da se je zaščitil z bakreno pločevino. Drugič ga je hotela ubili med spanjem. Radi tega si jo ubogi Ljubomir dal naročiti posebno posteljo, v katero se je lahko zaklenil vsak večer, da je mogel mimo spati. Vse pa je rad potrpel. ker Je svojo ženo zelo ljubil. Tako Je svojo zakonsko ljubezen plačal » lastnim življenjem. Stroj odtrgal roko Ljubljana, 13. novembra. Pasantjo Dunajske ceste so bili danes popoldne priče strašnega, mučnega prizora. Blizu Sv. Krištofa je približno ob pol 4 pritekel po co-slt, v smeri proti mestu, krepak mlad mož v spremstvu šo nekaj ljudi ter kričal: >Boli, hu, strašno, pomagajtet« Moški je obupno mahal po zraku z desnico, levico pa je krčevito stiskal k okrvavljenemu suknjiču — leva roka mu jo bilo grozno razinrcvarjena ter mu jo je manjkalo od komolca navzdol. Ze je prihitel po cesti razburjeni skupini nasproti reševalni avto in okrvavljeni moški brez levice jo skočit vanj. Reševalni avlo se obrnil in zdirjal z ranjencem proti bolnišnici. Nesreča se je pripetila tako: Učitelj Rado 1'rosenc je preti kratkim osnoval ua Dunajski cesti malo tvornioo barvastih svinčnikov, V to podjetje je hodil večkrat pomagat delati tudi 27 letni knjigovodja Herman Solar. Danes popoldne je šolar nekaj upravljal pri stroju za drobljenje krede in metanje barvil. Stroj ga je s svojimi zobmi naenkrat zagrabil in mu je v hipu odtrgal roko — med komolcem in ramo, tako. da je na telesu ostal le grozno zmrcvnrjen okrajek. I/, sosednje tvrdke NVeissbacher so poklicali reševalni avlo. Solar, kljub groznim bolečinam, ni izgubil zavedli, temveč je stekel reševalnemu avtu nasproti. Tudi pred bolnišnico je izstopil iz avta sam in se šele nato vlrgel na nosilnico. Bil je lakoj operiran in »o mu amputirali levo roko pri rami. Učenost za 100 dtnarjev Zadnje čase so se pojavile v Vojvodini razno privatne »solet, ki sprejemajo v pouk take dijake, ki so padli iz nekaj predmetov, ali pa ponavljali kak ruzred gimnazije. Taka šola je bila pred kratkim otvorjena tudi v Novem Sadu. Poučevala je dijake in druge, ki »o želeli dovršRJ dva razreda gimnazije v enem letu in !o vse za 100 Din. Lahkoverneži so se lakoj potrudili i/r koristitl lo priliko AH ludi prosvetna oblast ee je pričela zanimati za to šolo in ugotovila o njej vse podrobnosti 'er slučaj prijavila policiji. Policija je ugotovila da šola nima pravice za svoj obstoj niti dovoljenja od prosvetnega ministrstva ter da učitelji nimajo potrebne kvalifikacije. Policija je nato razgnala to >šolo< in uvedla preiskavo. Izgnala je enega od učiteljev v pristojno občino, proti dvema pa je uvedla preiskavo. Učencev, ki so hoteli tako poceni priti do šolske izobrazbe, je bilo za dva razreda Policija Je vse poslala domov. ? dobro kol najdražja /,7 cenejše! Шо ELI DA Medvedko je ustrelil Kočevje, 13. novembra. Poročali Miio že, da je dobra letina celo prav prišla tudi gozdni zverjadl. Medved in divji prašič sta živela v izobilju ia ni čuda, da sla oba postala ob polnem koritu predrzna. Okolica Ver-drenga, Relntbala, Steinbocka in sosednih manjših vasi, ki leže sredi goščav, je bila domovališče številnim veprom, ki so živeli ob obilni koruzi, korenju in repi. Prebivalci Novega in Starega brega. Starega loga in lilnj pa so baS v tej jes?ni pogosto naleteli na kosmatinca. Pisali smo že o tistem smešnem prizoru, ki ga je videl uek vaš&m iz Novega brega, kako je kraj boste tresla močna medvedka hruško-lesniko za svoj nadebudni medvedji naraščaj. Vsaka stvar pa, pravijo, Ima svoj konec in tak žalosten konec je napravila ludi predrzna medvedka, ki si je upala kaj pogoetokrat s svojimi mladiči čisto v hliiino ljudi, in pri tem po-wbila. da imajo ti ljudje za take sorte zverjadi pripravljeno puško, ki je v stanu podreti še tako korpulentno gospo medvedko Preteklo sredo je Sel posestnik in znan lovec Iv. Kruc iz Lazin pri Hinjah iz Hinj proti domu. Tik pod osnovno šolo. v gozdiču proti Luinam je hipoma zagledal v daljavi zver, ki Je v spremstvu štirih mladičev lomastila naravnost proti njemu. Kruc se je skril za biižujo smreko in od tu ustrelil proti medvedki, ki se mu je skokoma približevala. Medvedka Je razjarjena vsled strela divje zarjula. V tistem hipu je ustrelil Kruc ponovno in jo zadel naravnost v srce. Medvedka se je r. groznim rjutjem zvrnila, štirje mladiči so se iz strahu razbežali po bosti. Medvedka je krasen eksemplar. Tehtala je 104 kg. Truplo ji je pokrival gost kožuh. Odol osveži, obvaruje in čisti usta in zobe Galantni hajduk Črna gora Se vedno trpi 6d hajdukov. Seda se je tam pojavil nov hajduk Spiro Milačič, ki ima prav originalen nastop. Pred dnevi se je pojavi z dvema svojima tovarišema v Podgorici. Deževno vreme in megla sta mu omogočila njegov drer obisk v mestu. Koncem mesta se nahaja hiša uradnika llije Peroviča. Milačlč je stopil s svojima tovarišema v hišo. Naletel je v prvi sobi na domačine, Perovlč sam pa se je nahajal v sosedni sobi Hajduk je hitro segel vsem prisotnim v roko: 'Kako se vaui kaj godi? Kje pa je hišni go-s]H*lar'.'« Perovičeva mati je odgovorila: Sin jc odšel v mesto. « • Perović кат pa je skočil na balkon in hotel alarmirali policijo. Hajduk je medtem odšel i> hiše in mu zaktical: »Nikar nc kliči straže! Lahke bi le ubil, pa te ne bom!' Nato fe s svojima tovarišema izginil na cesli Vtis tega obiska jo bil zelo velik. Takoj nalo je bila vsa okolica alarmirana. Streljalo se je na vseh koncih in krajih. Kmalu je vse mesto vedelo o tem napadu. Drugi napad je Spiro Milačič izvršil nekaj dni pozneje, lo Je zadnjo nedeljo. Dopoldne je odšel avtobus iz Podgorice v Cetinje. V njem sto sedela dva cetinjska trgovca in še neki meščan. Komaj je avtobus prevozil sloviti Vezi rov most. so ga hajduki ie ustavili. Razbojniki so zahtevali, naj da vsak potnik, kolikor sam hoče, »za nagega reveža:. Brez vsakega nasilja ч> mu potniki dali vsak po 100 Din, šofer pa 20 Din, lako da so roparji dobili 320 Din. Tri kilometre odtod se nahaja državna bol nišnica. Potniki so se pri njej ustavili, ker je tam najbilŽjl telefon. Ko so iz bolnišnic« sporočili, da so jih napadli hajduki, je okrajni glavar takoj poslal avtomobil z dvema detektivoma, ki naj bi preiskala vso stvar. Hajduki so počakali tudi ta avtomobil, ga ustavili, pometali detektive ven. sedli sami v avto In ukazali šoferju, naj jih odpelje proti Kokotu. Blizu Kokota Je moral šofer zoppt ustaviti avto. Roparji so ukazali šoferju, naj izpusti ves bencin i/, rezervoarja, nato so pa galantno plačali šoferju bencin In dnevni zaslužek, ter izginili neznano kam. Kostei in Kostelci Joža Gregorič. Ko se Koslelc izleže, valje torbo veže. Koslelski pregovor. Lepa je naša inula slovenska zemljo, krasna in dragocena kljub vsej svoji lugi in revščini. In baš zuto, ker jc lako borna in neznatna in od vseh zaničevana, jo moramo tembolj ljubiti in sc jc okleniti, kakor se oklepu otrok svoje ovdovelo inalcrc, zapuščene sirote. Tak košček slovenske jremljc, kjer vlada beda in skrb in pomnnjkanje, jc tam doli ob /eleni Kolpi zapuščeni Kostet. Cesta, ki volj občuti slovenski živelj. Potem pa pride Knptol, prva slovenska vasica, tf> km od Kočevja. Na nizkem griču so posejane skromne lesene hišice, ki nosijo ponosno ime iz Zagreba, |K>leg Banje loko (banovc!) drug živ dokaz, da je nekoč segala oblasl Hrvaške ludi preko Kolpe. Nedaleč od kaptola lepi Ajbetj * cerkvico •>»• Jerneja, okoli katere jc ograjeno pokopališč. In potem l>oS vsake četrt ure, vsakih pol minul naletel nn par hišic, kar iinennjemo pii nas vas. Takih vasi, ki štejejo po pet, šest. ali tudi manj bis. je okoli 40. Kjer jc našel človek v zatišju rodovitm» dolinico ta ni «i ic postavil dom. Proti jugu se pokrujinu valovito širi preko Banje loke in Novih sel, na vzhodni strani pa sc takoj pri Kaptolu zemlja udrc in jarku podobna kotlinu sega do Kolpe, se med Lipovcem in Kostelom razširi in prevali proti jugu do Broda, kjer jo zaprejo gore hrvaškega Gorskega kotara. Vso ta zemlja od Kaptola do Broda pa do Kolpe, ki je dolga kakih U km in široka 2 km. se imenuje kratko Kostel (mi izgovarjamo Kostcv). Tužnn jc zemlja kostclsku. v >.i prepojena s solzami trpinov, kajti gospodarsko stanje ljudstva je skrajno slabo. * vsem krajn vlada strašna beda. Vem, da je v Sloveniji še mnogo revnih in nerodovitnih krajev tako n pr. Suha krajina, ki sc razprostira od Kočevja proti llinjam — so pa ali v bližini železnice ali pa že kako drugače nadomestijo nerodovitnost tal. Tu pn ni v bližini železnice in zemlja kljub največji pridnosti kmeta ne rodi zadosti, ker / visečih njiv. kakršnih je največ, hudi nalivi stolno odnašajo rodovitno prsi. Pa ie bi bilo vsaj lake zemlje zadosti! A je ni! Koslelski kmet« z največjo muko drži štiri do pel go ved In po dva prasca; le kjer sla po dva grunta združena, lam imajo So kako kravico in morda enega prasca več. Pa Inkih jo mnln. Ker »e [Ki 5n tiste malenkosti, katere si moru nas kmet prilrgali od lastnih ust. če jih hoče prodali, dn si kupi sol iu petrolej, n< dajo primerno vnovčiti — do železnice je v \ se smeri »koli 20 km — potem nam 1н> tako j jasno, kako mora biti življenje. Najbližji trgi »« Moru vice, Oelnice in Kočevje — vse oddaljeno štiri do pet ur hoda Naj navedem samo en primer tako »trgovine«: dekle si nalož.i košaro sadja, mleka. jajcc. masla in kaj podobnego. Kamor hoče iti. povsod štiri, pet ur hodu (na voz ni misliti, ker potem ji nič ne ostane); zato morn vstati vsaj ob Mirili. In potem nese in nese. It do JO kg na glavi in jo ob osmih morda že v mestu. Do poldne proda, kakor pač gre. ker nozoj ne more nesli — in |>opoldne zopet peš nazaj! Pa vse lo /a borili 60 ali 70 Din! Zalo izgubi ves dan, da lastno blago iri se povrhu še (ako mučit In Inkih ter (todohnih slučajev je nebroj. Moški garajo |>olcli doma — ob košnji gredo v trumah kosil nn Hrvaško v Delnice. Ix»kve. Fužine inVe dalje do tnorja — na zimo pa, ko se kmet veseli počitka, tedaj morajo trudni in zbili — od doma, da ostane krulin za ženo in otroke. Nekateri se skitajo po slavonskih šumah, po tovarnah in rudnikih, drugi pa s košem na hrbtu beračijo s svojo krošnjarijo. Doma ostanejo žene z otroki in se ubijajo z živino, ki trpi in glndtijr z. družino vred. / Veliko noč, ko trebo zopel doma delati, v možje vrnejo »iz sveta« in morda prinesej«. po par tisoč dinarjev, ki [m med letom kaj kmalu skop ne. ker s tem mora bili oblečena družina in še je vodno knk izdatek za popra vila pri hiši. Tako mino med trudom in znojem |H)lclje. pride jesen, pa smo ravno tam. kjer •imo bili lani, ali pa še bolj zadaj. Nikomur sine more zdeli čudno, če pri takem i-gospodar-»tvu« in v lakih razmerah propadajo kmetije. etru I •v "IF f^i^r 'SUJ\ENliC«, dno 14. novembra 10'«fli. 8lev. 2ÜG Шш oferoz In fine menite rohe, *o evojatvo odlične dnme. Z dnevno vporaho nn5e .ALEM" kreme ostane trajno nespremenjena svežost Vafcega telesa — Vse nečistoče izginejo v kratkem času, ker .ALEM" krema globoko prodre v znojnice in s tem daje koži zdravje in lepoto. Osebne vesU = Prvi rigoroz jc naredit oa zagrebški univerzi g. Josip Meško. kaplan v ("rensovcih (-Slov. krajiuat k usneliu mu iskrene če«mamo = Poroka. Na Tišini (Slovenska krajina! Je g I Bnkan. prefekt Martini&u. poročil Matijo Botjaka in le rezi io Matlinec hčer dolgo-letnegu zaslu'nega župana Nevesti je bil /a priöo domači g./up-iik Na gostiji se je nabralo .140 Din /a M.irtinUČe. sr Sprrmcmbn v gozdarski službi C. minister za Sume in rudnik«- je imenoval gozdarja Dragonna Pstrossa /a šumarskegu pisaini«kcgn ofieijala pri -umski upravi na Bledu v III. kategoriji uradnikov. — Imenvvaaja b-m-kih policijskih tiradnik«v. Z odrt bo ministrskega pre«tsedntlu» in ministra notranjih za lev generala Petra Živkoviča so ime-novni: v moravski banovini za pristava I. kategorije. 8 skupine. 3. stopnje osnovne plače Drago-tin N • g 1 i i, pristav osjeike iupanije. V zetski banovini za polltično-upravne^a pnpruvuika U 9-, 1. JoSko Bučar. V doiiRVski banovini: Peter 8 t ■ Je r. ofkijal be!graj*ke župnnije v Velikem Bečkereku za o tic i Jala banovine. V moravski ha-novini ta politično-upravnega pripravnika I., l Ciril S p i n d 1 e r , za piaarja-pripravnika II, V. 1. Vinko Dietrich. Novi Grobovi + Ann Vu mik ova. V torek 12 novembra ob pol sedmih zvečer jc v ljubljanski bolnišnici preminula gospa \na Vurnikova. soprogi organism io mali muzejskega kustosa dr. Stanka \ urnika. Bila je celih štiri in petdeset let cerkvena pevkn (začela je v cerkvi peti že z desetimi leti) in praznovala leta IVJ? redek jubilej petdesetletnice cerkvene pevke. Blag spomin naj ji ohranijo vsi. ki »o poznali ztoto srce pokojnice! ■f Frančiška Bogataj. Včeraj 14 novembra, je umrla v Radovljici gospa Frančišku Bogataj. mati гпапе in ugledne družine, stara 71 let. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne v Radovljici. ■f Jo«ipina Trglav, vdova uradnika bivše južne železnice, je umrla IV novembra. Pogreb bo v petek ob 2 popoldne od mrtvašnice sv. Kri-itofa k Sv. Križu. N. p. v m.! Včeraj se je vse kar trlo pri blagajn ! K ilosa-len u»t e velef Ima вшгг -ke.a zrakoplova: va H nebu - pod oblohe! UuDcfen v ttfropiana! Nikar ga nr tamud ie e V torek 12. novembra je imele delate-' i orglnr«kega mojstra rr. Jenka v Si. \idu nn. Ljubljano mnogo obi-skovavcev. Dovršene so namreč nove orgle za dekanijsko in mestno cerkev v Kočevju, in to je napotilo dva zainteresirana zavoda, dn si «glodata ves ustroj orgel Dor>o!dne je prišla orglarskn Sola s svojim ravnateljem svetnikom St. Prem r lom. popoldne konservjtorij t profesorjem. dvornim Svetnikom dr. Mnntunnijem. G. Premrl je preskusil posamezne registre, vti« polnih orgel in funkcijo ustroja in bil zelo zadovoljen. Popoldne stn gg. kanonik dr Kirnovec in p. ilugolin Seltner pregledala orgle znotraj in zunaj in se čudila lenoti materiala. izl>orni funkciji in umetnostni intonnejii posnnc/nih registrov Sevilla se bodo orgle «>!e na liru mesta končnovcl javno intonfrnle. knkor bo akustiki eerkve primerno: а že zdaj «e lahko refe. da ImmIo orgle opravičile zaupanje. ki so ga naročniki stavili v mojstra Podrobnn ocena priile po kolavdnciji. Orgle se v delavnici takoj po-dero. prepeljejo in kakor je bilo pogodeno. bodo do božiča popolnoma montirane — И •k Kočevski večerni viel: nnrnden « kamenjem. Preteklo sredo s? bllt potniki kočevskega večernega vlnkn silno prestrašeni radi napada neznanih zlikoveev. ki «o v bližini kolodvora Velike Lašče obdela vitli vin k s kamenjem Popotniki so se takoj umaknili o«' oken. dn jim ne bi kamen priletel v glav. /.likovci «o razbili eno okno * Vijolice v pozni jeseni. Ko ie je v ponedeljek vračal g. 5ol*ki upravitelj Pi'.kovič v Bakoveih v Slovenski krajini iz šole domov je naletel nn vijolični irrntiček •*• V Uradnem listu «t. 113 od 9. novembra je objavljen »Zakon o izvrševanju kazni nn pro«»ve, •k Vlom v Dolenji vasi. V noči nn ponede-' n j® izvršil vlom v trgovino Ivana Gorše v Rukitnici. Vlomilci ч> izre/nli pri pro- dajalni in odnesti veliko usnja, čevljev, knve in drugega. Delali so tako p revi»! no. da Jih nihče ni opazil, četudi Je trgovi;u \ sredini obširne vasi in nad prodajalno spi pol družine O vlomilcih doslej «e ni sledu. •k Aretiran ohčins'en kmet, to«la s Pl uničevanje m Je itoinal sroje posestvo na boben. V•.iik tlan je bil pijan In je s »vojimi štirimi otroci zelo «rtlo postopal Otroci «o mo-ruli večkrat ponoči bežati iz hiše in iskali zaščito pri usmiljenih sosedih. V nedeljo /večer je stori Kolnr prišel ч|И-< pijan domov v aprem-stvu harmonikarja. Ko je »in Lazar to opazil, je takoj vedel, da no pomeni to nič dobrega ne zanj in ne zn njegove brate V obupu j,, pograbil sekiro in ko je njegov oče siopil I/ ve»e v sobo. ga je «sekal dvakrat im glavi. Store« e je takoj ves krvnv mrtev zgrudil na tla. Sin ubijalec je nato odšel v občinski urad. kje« je našel oro/niškegi! narednika tri mu povedal, kiij je napravil O dogodku jo bilo obveščeno državno pravdni'tvo Lazar Kolar. ki je vse priznal, je bil prepeljan v sodne zapore. + Maine pesmi priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom: Gerblč Fr.: Slovenska mnšit sv. Frančiška Ser., za mešani /Imr. 12 l)i n. — Kintovec dr Fr.: Pred Bogom, 14 ntnš-nib pesmi zn nn šani zbor. Part, 10 Din. gla«ovi pob Din. - I-tharnar Ivan' Slovenska me«n za mešani zbor. Ib Din. — Saliner p Ilugolin: He-larjeva tnnša >()čo večni«, zn mešani zlmr. Part, lb Din. glasovi po 4 Din. — Snflner p. Ilugolin: Miklošičeva slovenska mn«:i »O sladka ura« /a mešani zbor. Puri. 14 Din. glasovi po 4 Din -železnik Mnrtin: 14 mn'tiili pe«mi. za mestni zbor in orgle. Part 42 t>in. glasovi po 6 Din * •k Ne živimo od tegn. kar pojemo, ampak od tega. kar nnš organizem i/ hrane pretvori v kri in meso Ovomaltine ie koncentracija hrano in vitaminov, ki se poixdno a«npliira. Napoleon je brcze napolnit, da bi pa za nas kaj storil, t era ne!« P» jc tudj mnogo resnice v tem Na drugi strmi p« m.Snj «e ne Izplača; je predaleč, kdo bo tako dnlef hodil?« V Kočevje in Delnice pa ni predaleč! Čipk rt njo ponekod vendar živi cele okro-je in bi gotovo tudi tiašim dekletom več neslo knkor pa službo po zagrebških in bclgrajskih beznicahl, Koslel je do danes najbolj zanemarjen kraj v Sloveniji! Najmanj preiskan! Spominjam snmo na silno zanimivo kostelsko narečje. ki tvori prehod iz slovenščine v brvalčiuo Inianm čisto :ri bistro Kolpo, imamo podzemske jame in šr loliro ohranjene razvaline gradu Celjanov (v К«.ч е1и). Pridite z dobro voljo in pomagajte nam' Pomagajte nam vsi j začeti (ker baš z; i f* ■ ek Je najtežji!), ko ho lc«l prebit, potem bo /■• »1«, Ker »o nntn Sedaj odvzeli Se železni .. I kit re je vse pričakovalo rešitve, ni ni is lili nn k.iko industrijo. Pomagajte num. da začin no z d o m i čo o b r t j o I Država nn) priskot. na pomoč! še je Cas. vendar skrajni' Irud n. bo brezuspešen in ljudstvo vam ho hvaležno. težkih obolenj. Ne bodite lahkomiSlje-ni, temveč odpravite Vaš kaSelj -j brzo in temeljito s ž Krc&ival •om. G Zarodi prezidave renlqenok)^keua o»l-delka v aplo.šni bolnici v Ljubljani se terapevt if no obsevanje do preklica ukine Prt iskave z rentgeno-vimi žarki pa se vrSijo nemoteno naprej. Ravnateljstvo «jiluiiie bolutce v Ljubljani. 0 lavna (Itd/bii zurubljenih Dredmclov bo •int< 16. novembra 1929 oil 9 dopoldne .Inlje na moslneni maginlralu. Mestni Irg l-p. Več na razglasu, ki je nnbit na mestni deski. 0 Pločniki v Kolodvorski ulici. Prejeli •»o: O pridei v sedanjem l«4evnem vremenu po KoltNlvorski ulici v mesio, b