34. štev. V Ljubljani, v t 1. marca 1874. Letnik II. Inserati e« sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., če te tiska lkrat, 1*2 o u ii ii ii 4 ii ii ii ii ii Kolek (Stempelj) znese vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se tri.h primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne Bprejemajo Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija na Starem tr^u b. št. 163. Političen lisi za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gL — kr. za pol leta . . fi „ — ,, za četrt leta . . 2 „ 60 „ V administraciji velja: /a celo leto . . 8 gl. 40 kr . ^ a za pol leta . . 4 „ 20 , . sa četrt leta • . 2 „ 1( V Ljubljani na dom pošiljjrn velja 60 kr. več na leto, VredniStvo je na stolnem tr hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek . četrtek in saboto. Govor grofa Hohen\\aria V zadnjem listu smo obljubili priobčiti govor našega poslanca grofa llohenvvarta, s kterim je v splošni debati zarad postave o davkih, ki jih bodo morale duhovske družbe plačevati v verski zaklad, deloma dokazoval nepravičnost te postave, deloma pa odbijal napade, ki so leteli v eni zadnjih sej državnega zbora iz ministerskih ust na njegovo osebo. Tako-le je govoril grof Hohenvvart: „Jaz bom o predloženi postavi le toliko govoril, kolikor se mi zdi postava za davke. Če vlada in odsek trdita, da se s tem načrtom postave nadaljujejo postave cesarja Jožefa, dane leta 1787 in 1788, s kterimi so se doneski k verskemu zakladu prvič vpeljali, se meni to ne zdi prav, ker ona starejša po stava nima podobe davkovske postave, in ker ta postava nima več veljave. I)a se ta novi davek opravičuje, se sklicuje poročilo na to, da se morajo verski zakladi pomnožiti, in na to, da so sedanji doueski k verskemu zakladu neznano pičli in neraz-merno razdeljeni. Ti doneski bi morali zadeti presežek čistega dohodka, ki ostaja dotičnim družbam potem, ko so poplačali vse stroške. Misliti pa je, da samostan, ki plačuje 50.000 gold. davka, ne bo lahko v stanu, verskemu zakladu plačati 1000 gold., ker mora plačevati še drugim faram itd.; drug samostan pa, ki plačuje le 25 000 gold. državnega davka, je v stanu, veči donesek plačati verskemu zakladu, ker nima drugih dolžnosti. Tedaj se donesek k verskemu zakladu nikakor ne da primerjati z državnim davkom. To omenjam le zarad tega, da popravim napako, ktero najdem v predlogi. Kar se tiče predložene postave, ne vgaja nobenemu onih pogojev, ki se smejo zahtevati od davkovske postave: Zadeti bi morala oni predmet za davke, kterega naj po namenu svojem zadene, davek se mora naložiti po pra vični meri, ne sme pa zadeti jedra tvarine, od ktere se ima davek plačevati, marveč mora imeti natančna določila, da varuje plačevalca davkov svojevoljnosti dotičnih uradov. Predložena postava ne vgaja nobenemu teh pogojev. Po tej postavi je zadet drug predmet za davke od onega, kteremu je namenjena. Samostan Kremsmiinster n. pr. ima velikanska poslopja, veliko števil zbirk, ki so 100.000 gld. vredne. Če bi ta samostan moral zdaj od te glavnične vrednosti, ki ne le krajcarja ne nese, marveč celo veliko stane, da se ohrani, plačevati leten donesek verskemu zakladu, bo pač opravičeno vprašanje, ali po tem ne preti poguba še celo samostanu? Zdaj pridem do tega, kako se bo ta postava izpeljavala. Da bi bilo meni izpeljavati jo, bal bi se, da bi ne bilo preveč prostora za svojevoljnost dotičnih uradnih osob v nji, kajti o najvažnejših vprašanjih, na ktere se mora tu ozir jemati, o vprašanji n. pr., kteri davki se morajo prištevati dohodkom, kteri stroški odštevati, nima postava nikakoršnih določeb. Vse to se ima določiti po poti ukazov; toda jaz Vam morem zagotoviti, da pride uradnik, ako mu stranke opirajo se na postavo, v najsitnejši položaj, če ima tako pomanjkljiva postava svoj pravi zapopadek dobiti še le po poti ukaza. Vlada, da zagotovi postavi moč izpeljave, ne bo mogla drugače, kakor da bo pripustila različne izjeme, ki se ne vjemajo s Črko in besedo postave; vlada sama je v podpornem sporočilu kazala na to, j tem, da najprvo vsaj nekoliko, kar je da bi tam, kjer leži veče mrtvo premoženje, | popravim. utegnilo potrebno biti, da se ostrost splošnih določil zlajša z nekako spodobnostjo ali pravičnostjo pri izpeljevanji. Zdi pa se mi, da se nikakor ne sme pripuščati bolj ali manj izobraženi pravicoljubnosti posameznih uradnikov, kteri imajo to postavo izpeljavati, da te izjeme od odločne zapovedi davkovske postave dovoljujejo, kjer se njim zdi; iz tega sledila bi nerazmernost pri odmerjevanji davka, ravno tista nerazmernost ali neenakost, ktera se ima po tej postavi odpraviti. Ako vse to, kar sem rekel, posnamem in se oziram na drugi strani na pozornost in natančnost, s ktero je državni zbor dozdaj obravnaval še vsako davkovsko postavo, moram pripoznati, da bi ne mogel odrekati pravice oni sodbi, ki bi tej postavi podlagala v/roke, po kterih bi se državni zbor, ki mora braniti enakopravnost vsih državljanov, nikdar ne smel ravnati. Ites, da ne bo državna sodnija te postave obsodila; jaz opozorim Njih svitlost, gospoda ministra nauka, ki je govoril o državni sodniji, na to, da je za vtemeljenje te stvari navedel iz preteklosti edini slučaj, zarad kterega se državna sodnija z mojim mnenjem ni vjemala, da je pa zdaj že več takih slučajev znanih, ko se je državna sodnija izrekla proti sedanjemu ministerstvu. (Dobro! na desni.) Od nepristranosti gospoda predsednika in pravičnosti slavnega zbora si moram izprositi pa dovoljenja, da pristavim še nekoliko besed. Stvarnemu mojemu nasprotovanju neki prejšnji postavi se je z vladne klopi odgovorilo z osebnim napadom, in jaz ne vem, ali mojemu današnjemu razlagovanju ne preti enaka osoda. Tedaj mi mora biti ležeče na istina, Podlistek, Zgodovinar dr. Aleksander Jurij Suppan. (Dalje.) Je pa prof. dr. Aleks. Suppan neveden v takih splošnih zgodovinskih resnicah, kako se da pričakovati, da bi se on bil seznanil in pečal s tistimi viri, iz kterih mora zajemati sleherni, kterikoli hoče kot pravi zgodovinar soditi in govoriti, bodi si o cerkveni sploh, bodi si posebno o španjski inkviziciji. Ti viri. med kterimi so v prvi vrsti dotična pisma papežev in določila občnih in posameznih državnih cerkvenih zbor ov, in s kterimi bo,,Slovenec" prof. dr. Aleks. Suppana, ako želi, kaj rad seznanil, bi mu oči odprli tako, da hote ali nehote bi mora! spoznavati in po tirjatvi znanstvene poštenosti javno priznati: 1. Da je ne samo nezanesljiv, auipak po-1 let star bil imenovan za generalvikarja kala- polnoma zavržljiv vir, iz kterega je on, bodi si posredno ali neposredno, zajemal. Če tudi „Tagblatt" v svojem dotičnem sporočilu ne bi bil v misel vzel imena „Llorente", bi vsak, v zgodovini o inkviziciji nekoliko izveden, na prvi hip moral vedeti, da našega silnega zgodovinarja ni nihče drug za nos vodil, kakor Llo-rente, — ta liberalnemu svetu toliko važna in sveta avtoriteta. In kdo je bil Llorent? Kaj zlo nas mika, popisati bolj na tanko tega liberalnemu svetu silno veljavnega moža, zlasti ker njegovo življenje je res zrcalo, v kterem bi marsikteri naših liberalnih velikanov zagledal živo svojo podobo; da pa nc presežemo mej časniškega lista, bomo morebiti isti namen nekolika dosegli, ako razgrnemo podobo Llo-rente-a le po njenih poglavitnih in bistvenih črtali. Bil je Llorent (rojen 1. 1756) duhoven škofije kalahorske na Španjskem, in se jc po svoji zvezi s prostomavtarji tako prikupil tedanji volterski španjski vladi, da je še le 26 horske škofije, kmalo po tem pa za velikega ali glavnega tajnika inkvizicijske sodnije v Madridu. Bila mu je tudi že škofijska čast od-menjena, pa namesti na škofovski sedež moral je iti v samostansko celico v zapor, ker se je na dan spravilo, da je v zvezi z neko skrivno družbo delal na prekucijo obstoječe ustavne oblasti. L. 1805 pokliče ga zloglasni minister Godoj v javno življenje, ter ga povzdigne k časti stolnega korarja in kanclerja vseučilišča v mestu Toledo, zraven pa tudi k časti viteškega redaKarola III. In zakaj? Zato, ker liberalni in prostoljubni Llorent se je zavil v plašč despotizina ter je s svojim peresom krepko in zdatno podpiral despotične tiodojeve namere, ktere so š!e na to, da bi se vničile Bascancein njihove „fučros", njihove starodavne narodne svobodščine in pravice. Ko si je Napoleon prisvojil Španijo, je bil Llorent v prvi vrsti med izdajalci naroda in domovine, ter si jc s svojim izdajstvom in francozkim fanatizmom prikupil silo mastno službo glavnega direktorja Temaljna postava o državnem zastopstvu I ima nek §. lf>, ki ima čisto enako moč in veljavo, kakor v.-i drugi paragrafi te postave, kterega je sedanja vlada in tudi prejšnja večkrat rabila, in ki določuje, da se premembe državnih postav le takrat smejo vršiti, če se sklenejo z večino dveh tretjin. Vsled tega paragrafa in natanko po njegovem predpisu sem si prizadeval o svojem času doseči spremembo ene državnih temeljnih postav, ktera si ukljub svojega desetlet-ietnega obstoja ni mogla splošnjega priznanja pridobiti Če sem pri tem spoštoval tuje pra-pice, če tudi so bde neprijetne, z večo ali manjšo vestnostjo kakor sedanje ministerstvo, na to naj Vam odgovori časništvo, naj Vam odgovore društva, naj Vam odgovore porotnije po vsih deželah cesarstva. (Pohvala na desni.) To, gospodje, je prava resnica. Vse, kar nad to dalje -ega, je zvijačno prevračanje taiste, naj izhaja iz kterega koli prostora. (Dobro! ob desnici.) Niipam ne veselja in ne poklica, pečati se s tim, kaj bodo imeli opraviti nasledniki sedanjega ministerstva; temu pa moram z vso določnostjo nasprotno trditi, da bi bilo sedanje ministerstvo pri nastopu svojih opravil moralo le eno besedo, ali tudi le eno črko vstave še le zopet na dan spraviti (Dobro. Klici: Prav dobro! na desni.) Ako se je gospodu ministerskemu predsedniku primerno zdelo, o tej priliki tudi nekega nepričujočega napasti, ki je o svojem času bil na čelu trgovstva, je s tim stopil na polje, na kterem bi mi naše sedanje okoliščine pač kaj lahko storile, mu na to prav gorko odgovoriti. (Pritrjenje ua desni.) Toda, gospoda, moja reč ni, pravdati se, le dogodbe hočem pojasniti, kakor so res. iu zato naj le opomnim, da mož, na kterega so leteli napadi Njih svitlosti, ui bil v Avstrijo poklican od mene, ampak že od poprejšnjega ministerstva, in ta čas, ko sem Njih veličanstvu za trgovstvenega ministra dostojno ga priporočil, je bil že več let v delu na Avstrijanskem, in če se ne motim, je bil tovariš dveh gospodov, ki danes zasedata ministerske stole. (Klici ob desni: Čisto resnično!) Dalje moram pa vendar še pristaviti, da ta mož bi za Avstrijo ne bil mogel biti bolj vnet, tudi ko bi bila njegova zibel v tej deželi tekla. (Klici ob desnici: Prav dobro! Vrlo!) Da si je vrh tega slavo pridobil ravno v tistem stroku, v kterem mora pred vsim trgovinski minister izurjen biti. da je pri vsem učenem svetu znan in visoko spoštovan, to, se mi zdi, je vendar tudi nekaj tehtnega iu do-ločivnega, kar je po vsaki ceni večega ozira vredno, kakor pa kakoršna koli puhla govorica brez pomena in duha. (Klici ob desnici: Prav dobro! Izvrstno I) Prizanesite, gospoda, ako se morebiti nekoliko bolj vnemam, kot je pri meni navada; saj nad dve leti je že, kar so nasprotniki vse svoje orožje zoper mene nastavljali, ne da bi bil jaz le poskusil jim nasprotovati. Sto- in stokrat je iskalo časništvo po vsih mogočih potih me ubiti, in po tej dolgi dobi, ki so jo v pomočkih ne zbirčljivi nasprotniki za se zamogli do čistega izrabiti in so jo izrabili, se še danes potrebno zdi, — ue kje kakemu zborniškemu novincu, ki si zdaj hoče ostroge po nizki ceni zaslužiti — ampak ,.gospodu ministerskemu predsedniku (se je potrebno zdelo), z najbolj debelimi kanouaini na-me streljati.'1 (Pohvala in dlesk ob desnici.) Dobri stari pregovor pravi: ,,Veliko sovražnikov, veliko časti," in menim, gospodje, da imam pravico, si tolažilo tega pregovora prilastovati. (Klici ob levici: Mi tudi! Pohvala ob desni.) Ali povedal bom tudi, zakaj se te velikanske moči zoper mene zaganjajo. Ta boj ne velja moji osebi, ne moji slabi moči. Pustil sem jaz že davno bojišče svojim nasprotnikom; velja pa misli (ideji), kteru na-mestujem, in ta misel, kaj pa da, naprej živi (živa pohvala ob desni), in misel ta je sedaj močneja kot je bila tačas, ko sem jaz sedel na ministerskem stolu, zakaj vtrdila se je po skušnjah poslednjih let, odkar je najočitniše skazano, da z vojaškim vladanjem in z volit-veno reformo se da kje za silo kaka zbornica skupaj spraviti, da pa vstava, ktero hi vsi nvstrijanski narodi priznali in branili, se po nobeni drugi poti ne doseže, kakor le |>o spornzumljenji vsih narodov te države. (Pohvala in dlesk na desnici.) „Naj se še toliko tehtni nasprotniki vzdigujejo zoper njo, nnj se namestovalcem te misli očita z nazadnjaštvom (reakcijo), federalizmom, ultra-montanizmom iu kakor koli se še glase pri ljnbljeni pridevki, s kterimi so uie tako radodarno obsipali: vendar pa se ne bo nikoli obneslo, da bi narode prisilili k tisti svobodi, v kteri le njeno pokveko vidijo. (Živa pohvala in dleskanje ob desni, piskanje ob levici.) To je drugi Hohenvvartov govor, kteri je obsupnil levičarske poslance in ministre, ter vse nekako zbegal. Slava Hohenvvartu! Hvala Vam še enkrat, pošteni Gorenjci, ki ste izvo- vsega imetka, ki se je svojemu narodu, svoji domovini in veri zvestim Španjcem, zlasti pa cerkvam in samostanom pograbilo. Ker je tudi s svojim peresom ua vso moč stregel novim francozkim gospodarjem, je na povelje svojega gospoda in kralja Jožefa ta značajni Llorent, ta izdajalec domovine, ta odpadnik od vere in cerkve začel pisati „kritično zgodovino o španjski inkviziciji", ktero je v 4 knjigah izdelal še le v Parizu, kamor je s pregnanimi Francozi vred 1. 1814 pobegnil, od kodar pa gaje vlada zavoljo njegovih nesramnih in strupenih spisov 1. 1822 pregnala, in je eno leto potem v Madridu umrl. — Da ima tak mož v liberalnem svetu silno veljavo, to je čisto naravno in oziroma na liberalno „Denkfaulheit" čisto razumljivo; drugo prašanje je pa: ali je pač mogoče, da se more kdo, komur je v resnici mar za pravo zgodovinsko znanost, takemu grdemu, brezznačaj-nemu veternjaku meni nič, tebi nič izročiti ko učeniku, ko voditelju na zgodovinskem polju? vprašanje je, ali ne mora sram biti lili prvega govornika med poslanci in najbolj vrlega moža za državni zbor! slehernega in si mar ue podpiše sam sebi spričevala nezrelosti — testimonium pauper-tatis — sleherni, ki se prišteva dandanes zgodovinarjem, ne ve pa, da veljava Llorente-a ko zgodovinarja je popolnoma podrta in uničena, ker je med drugimi zlasti slavni Hefele že pred 20 leti na dan spravil njegove hudobne laži, pretiravanja in sleparije z dokazi, ki se ne dajo pobiti in ovreči? In Llorente je zgodovinska avtoriteta našemu ljubljanskemu zgodovinarju! Iz tega in takega motnega, smrdljivega vira zajema prof. dr. Aleksander Suppan ! Ali iz nevednosti, ali iz liberalne bratov-ske privrženosti, o tem ne gre nam soditi, v čast mu pa ni niti to niti uno; to pa je gotovo, da g. profesor, ako bi ne imel liberalno motnih oči in bi se bil oziral po virih v vsakem oziru zanesljivih, bi sicer ne bil prislužil si toliko pohvale in ploskanja v realkinem poslopji, bi si pa tudi bil prihranil sramotno spričevalo, ktero mu morajo dati vsi nekoliko izobraženi zgodovinarski krogi. (Dalje prih.) Zbor katoliško-politienega društva pri sv. Juriju na Šnvnici, 8. t. m. (Izv. dop.) (Dalje.) Sila krivica in pa hudo preganjanje ovo, ni moglo zdrobiti nevstrašene moči škofov, junaških braniteljev cerkve katoliške na Nemškem, srčno rekočih: „Mi moramo Bogu in njegovim postavam bolj biti pokorni, kakor človeškim cerkvi sovražnim", torej so začeli zapirati jih, in prvi mučenik je bil uadškof Mieceslav Ledohovski, kterega so vrgli v ječo, 3. pr. m. daleč od njegove škofije. (Čujte! Čujte!) Silno je razkačilo katoličane po svetu vesoljnem ovo preganjanje, ter so očitno pred Bogom in svetom tisto obsodili kot največo krivico sedanjega inteligentnega, pa liberalnega ali brezverskega časa. Katoliška društva so v svojih /.borovih hudo z besedo bičala ovo tlačenje, najbolj pa med vsemi katoličani na Angleškem. Zbralo se je oko'i 20.000 vnetih katoličanov, kojim so najveljavniše osebe angleške, vojvodi, grofi in knezi, govorili besede strašanske o pruskem sovraštvu do cerkve katoliške. Razkačeni so bili poslušalci katoliški, slišavši, kaj se na Pruskem godi, in ko je Obrist Banghan klical : Če se tudi vse moči zemeljske zedinijo zoper cerkev katoliško, nje vendar ne bodo porušile, ker je postavljena na skalo sv. Petra, vstala bodi; kakor vsikdar, tudi zdaj sijajno kot trije mladenči iz peči ognjene, pri teh besedah je navstal navdušen klic, ki se je dalječ po zraku razlegal, k temu pa je oni blagi mož še dostavil: „Naj doni vpitje veselo čez morje tje na Nemško k našim bratom preganjanim, da vsa Evropa spozna naše prepričanje, versko ljubezen do cerkve katoliške in sočutje do preganjanih bratov — naj pa tudi vsa Evropa spozna naš stud in črtenje pruske sile sovražne." (Dobro! dobro!) Katoliški možje! Slišali ste, kaj govorijo po svetu vesoljnem vrli katoličani. Očetje ovili postav trobijo pa po svetu, kakor da bi cerkev, posebno pa škofi bili zakrivili ovo tlačenje. Katoliški možje! Poslušajte glas samih škofov na Nemškem do svojih sobratov in vernikov drugih. Predsednik prebere tužno pismo, kterega si tudi ti, dragi „Slovenec" priobčil, ter pravi: Sodite sami, katoli-ki možje, kdo je kriv ovili zmešnjav, prepirov in preganjanja, kakoršnega že dolgo ni bilo? Je-li škofi? (Bismark železni.) Katoliški možje! Enake cerkvi sovražne postave se hočejo vpeljati tudi pri nas v Avstriji, ki je po veliki večini svojih prebivalcev odločno katoliška, v Avstriji, ker je enako odločna katoliška rodbiua presvitlega cesarja. O ovili postavah hočem sedaj nekaj v pojasnjenje prebrati iz 5. štev. „Slov. Gosp", ter še dostaviti svojo lastno kritiko, k čemur ima vsak državljan v konštitucijonelni državi oblast. Od apostolskih časov veruje vsak katoličan v eno sv. katoliško in apostoljsko cerkev, ktero je sam Kristus postavil, jo izročil svojim apostolom, ter njim ukazal: „Idite iu učite vse narode." Apostolom in njihovim naslednikom je dal vrhovno oblast, ktero sam on ima, ter jim še rekel, da ostane do konca sveta pri njih, t. j. pri cerkvi, in da jo bo vladal sam sv. Duh. Vse to je le rekel apo- stolom, ne pa kaki posvetni oblasti, torej je sam božji sin cerkvi dal temeljna določila, po kterih se ima cerkev kakor zveličavna naprava razvijati za vse narode do konca sveta, Sto- in stoletja je ostala cerkev, kakoršno jo je sam božji sin postavil in osnoval. Sto-in stoletja se je cerkev razvijala pod vlado sv. duha čez pokrajine zemeljske, ter je klicala zbegane narode v svoje krilo ; sto- in stoletja je bila cerkev svoje zunanje in notranje razmere sama vredovala v občni blagor človeški; sto- in stoletja je bila cerkev dobra mati in skrbna varhinja državam, deželam in narodom; cesarji iu kralji so se srečne šteli, biti sinovi cerkve katoliške. Skoz 1(J stoletij jc bila skoraj vedno svobodna in samostojna, le v sedanjem času bi morala nehati to biti, kar je sto- in stoletja bila, svobodna, samostojna; bi morala nehati kot mati in varhinja, ter postati dekla in sužnja, potlačena pod neko posvetno oblast ktera je od danes do jutri, in to zavoljo liberalne stranke državuega zbora ? To je zuačaj vladajočega liberalizma, da se v vse razmere človeškega življenja vtika, ne trpi pravice ne svobode pri nikomur, ne pri narodih, ne pri srenjah, ne v deželah, torej še manj pri cerkvi, ki mu je trn v peti. Kar mu je všeč, to je prav in mora veljati: kar mu pa ni po volji in mu krči neomejeno oblast, se mora zatreti, naj je še tako pravično in od samega Boga dano. Jc že tako daleč v Avstriji prišlo s sv. cerkvijo katoliško - v Avstriji, ki je po svoji veliki večini svojih prebivalcev, po svoji starodavni vladarski rodovini in po svoji preteklosti katoliška; je mogoče, da bi bilo tako daleč že v Avstriji s katoliško cerkvijo prišlo, da se ji hoče odvzeti enostransko, — le po volji liberalcev — kar je vedno vživala, t j. svoboda in samostojnost, in jo pod državino gosposko pokloniti? (Oujte! čujte!) To je raz-žaljenje avstrijanskih katoličanov, to je raz-žaljenje starodavne odločne katoliške cesarske rodoviue. Je-li cerkev s čem zakrivila, da se nji verige kujejo? Cerkev v ničemur ni kriva postala, zadolžijo se pa vnebovpijoče oni, kteri jo preganjajo. Lahko se vpraša, od koga in kcdaj so dobili ovi možje oblast, sklepati v starodavnih cerkvenih rečeh in jih enostransko predrugačiti le po svoji volji? Ali bi ne bilo bolje, da, že dolgo potrebno, da se druge reči v državi poravnajo ? da se zacelijo rane narodnih prepirov, da se močen jez postavi denarnemu prihodnjemu polomu? da se odpravi silno legaliziranje, ktero požre mnogo denarja, časa, in pa napravi nepotrebnih potov mnogo; da se že vendar enkrat vpeljejo postave ojstre, po kterih bi se zamoglo zadušiti tatinstvo, potepuhi, tihotapstvo in umori, rop in goljufije vsakovrstne. Zakaj je treba postav — a za to se malo zmenijo liberalni možje v zboru državnem. Cerkev mora svojo starodavno svobodo in samostalnost zgubiti, ona se mora pod posvetno oblast podvreči, ker to hoče liberalna stranka v Avstriji. Naj pa bo! (Dalj'e prih.) Avstrijsko cesarstvo. I k IJiittljuiM-. 20. marca. (Izv. dop.) Papeževe poslanice do škofov avstrijskih liberalni časniki ne morejo prebaviti, in dozdeva se jim, da posebno papeževo pismo do našega katoliškega cesarja ne bode brez vspelia. Sfcer se tolažijo s tem, da bode verske postave cesar potrdil in tako po njih volji papežu odgovoril, nekteri celo pravijo, da bode cesar ministrom izročil pismo, naj se ravna z njim po v stavni poti. To pa bi bilo kar brezumno, saj papež ni Avstrije podložnik; njegovo pisanje do cesarja ni prošnje pismo, temuč je lastno pismo vladarja do vladarja, na ktero more odgovor dati le spet vladar vladarju. Morebiti se bode cesar izgovarjal, da je vstavui vladar, češ, mene odgovornost potem ne zadene tolikau ; toda — tedaj bi mu Pij IX. odgovoril lahko, kar je Pij VI. pisal Ludoviku XVI.: „Veliko si narodu v prid utegnil si od svojega; pa ako si oddati mogel tistih pravic, ktere so lastne kroni kraljevski, nikakor ne moreš pustiti in zavreči tega, kar je lastno Bogu in cerkvi." Sploh pa menijo, da bode ogrska razrešitev vladarska mnogo vpliva imela do rešitve omenjene. Iv. Teslu. 18. marca. (Izv. dop.) Tržaški liberalci so se zopet enkrat močno bla-mirali. Hoteli so namreč napraviti v nedeljo 15. t. m. korso; in res se je nekaj „omika-nih" na ulici „Corso" prikazalo v kočijah. Ali ko so videli, da jih je majhno število, so jo hitro sramotno vsak na drugo pot obrnili. Imeli so le to čast, da so mestni pobalini za njimi žvižgali. Da ne bi bil postni čas, bi hoteli o tem kaj več omeniti, toda za sedaj „basta'\ Dim;«.j. Iz prijateljskega pisma 15. t. m. naj posnamemo: Kaj se posvetujejo škofje — ne more se nič zvedeti. — Papeževo okrožnico sem bral ravno danes; dozdeva se mi, da nekako obsojuje nazoče. Veseli me, da je dobila škofe že zbrane. Ko bi bilo po Rauscher-jevem, — težko bi se bili že snidli. A prišel je prav ineognito kardinal Schwarzenberg z olomuškim škofom, in je odločno djal našemu kardinalu, da, ako brzo ne skliče škofov na Dunaj, sklical jih bo on v Kremsier — in to je pomagalo. Bog daj, da bi se zedinili, potem pa odločno postopali, kakor se spodobi cerkvenim knezom. Ako bodo ti predlogi kaj pripomogli, da se otresejo prav vsi jožetinskega prahu in se živo med seboj zvežejo v pravem, odločnem duhu katoliškem, vesel bom teh predlogov. Na sv. Jožefa večer bo tukaj velik shod vseh avstrijskih katolikov, — govorilo se bo v vsih cislajtanskih jezikih. Prvi bo kritikoval predloge mlaji Lichtenstein; slovenski bo govoril grof Barbo; češki dekan Wurm, zadruge še ne vem. Škofje so vsi povabljeni, in kakor sem slišal, vdeležili se bodo do malega vsi.— Avstrijska in ruska vlada ste svojim zastopnikom pri vnanjih državah pojasnile shod cesarjev v Petrogradu ter povdarjate mirno politiko obeh vlad, ktera se bode še vtrdila s tem, da se med njima čedalje bolj razvijate kupčijske razmere. Odrski« • 19- marca. Cesar še zdaj niso odgovorili odstopivšim ministrom. Predsednik zbornice poslancev, g. Bitto, je vprašal več odličuih deakovcev, bi li hoteli vstopiti v ministerstvo, če bi on dobil nalog sostaviti nov kabinet? X»£ri'I»st, l8- marca. Kar vlada ban Mažuranič, narodna stvar vrlo napreduje. Zdaj se snuje vseučilišče, in pripoveduje se, da utegnejo razun družili dobiti na-nje prof. Šumana iz Beča; da se za stolico slovanskih jezikov poganja dr. Gr. Krek; da prof. Jagič noče se z Ruskega vrniti v Zagreb, marveč da namerava v Berolin, kamor ga pod sijajnimi pogoji zovejo. flla'vušhti, 15. marca. (Izv. dop.) Kolo časa se brzo vrti, pa tudi kolo slovanskega napredka. Pred nekoliko leti se ni mislilo, da se bodo Slovani tako brzo povzdignili iz svoje nezavednosti, ali zdaj stoje že precej visoko. Svet pripoznava že njihovo važnost. Je ena slovenska država, ki skoraj zapoveduje Evropi, vsaj ima velik upliv na vse države, pa tudi veliko bodočnost. Mi moramo sicer vsa-cemu slovanskemu gibanju s pozornim očesom slediti, posebno pa moramo svojo pozornost obračati na naš slavenski jug. Tukaj se mora tudi enkrat odločilna beseda izreči o narodih, ki že tako dolgo rešitve čakajo. In ta mislim, da ni predaleč, in da se mora v našem — slavenskem smislu rešiti, nad tem niti naj-manje ne dvomimo. Izrekel je učeni prof. Weiss, da so Hrvati pozvani, da nad slaven-skim jugom gospodarijo. „IIrvaški kralj bode na cerkvi sv. Sofije, ki je zdaj mošeja, zopet sv. križ postavil, ali ne onečastnega grškega, nego zmagonosni katoliški križ." To je važna izreka, iu nam se nekaj tacega tudi dozdeva vsaj v duševnem smislu. Hrvati bodo pot pokazali slavenskemu jugu za prosveto in slobodo onih naših bratov, ki še dandanes pod turškim jarmom zdihujejo. Naobraženost bode podrla stare, strohnele stebre gnjile turške države in iz nje se bode pokazal slavenski jug kot feniks prerojen. Zvezda predhodnica temu činu pa bode naše jugoslavensko vseučilišče v Zagrebu. Živo željo gojijo za vseučiliščem že več let vsi boritelji hrvaškega naroda, ali še le letos se bode ta vroča želja izpolniti mogla, kajti zapreke, ki so se naui dozdaj na pot stavljale in se še postavljajo, bile so tako velike, da je je mogla samo hrabra postoja-nost in vztrajnost našega naroda premagati. V jeseni tedaj se odpre od nas vseh zaželeno vseučilišče, ki nosi ime Frane-Jožefovo, se ve da ne popolno, nego samo tri fakultete: teo-logična, juridična in od filozofično-historično-tilologični. oddelek, prirodoslovno-matematički pa že na leto. Samo sedašnja narodna vlada, in njej na čelu Mažuranič, je bila v stanu, to idejo oživiti, kajti ona se čuti dosta jaka; poprejšnja vlada se tacega podvzetja še lotila ne bi bila. Naša zemlja ima precej pičle dohodke, kajti obrtnost in trgovina ste še le v razvitku, vrh tega smo imeli že skoz nekoliko let slabe letine in strašno neugodne politične borbe, ki so naše blagostanje močno spodkopale. Treba je bilo tedaj jako oprezno postopati, da se je dobilo dohodkov za vzdr-žavanje vseučilišča. Največo težavo imamo za poslopje, za ktero se še zdaj ni nič odločilo, kar se pa se ve da mora v kratkem zgoditi. Najtežje je za medicinsko fakulteto, kajti za njo so stroški največi, vsako leto 30.000 gld. po popolnem vrejenju. Ali ker je ta fakulteta od največe potrebe za naš narod, zatoraj se naša vlada močno trudi, da se tudi ta fakulteta v jeseni leta 187G/7 odpre. Ustrojila pa se bode po graškem medicinskem fakultetu, in zavoljo tega jc bil dr. Magjarevič v Gradec poslan, da prouči ustroj tamošnje visoke šole, in komaj vrnivši se, že jc razgrnil svoje izvedbe odboru za vseučilišče. Sednice tega odbora se redno vrše in vidi se, da se za stvar vse jako zanima. Nadjamo se, da se bode vse v redu zvršilo, samo je nam treba miru, da nas politične strasti ne razpalijo in na ono ne pozabimo, kar nam je potreba, kot ribi voda. Tudi Slovenci morajo biti veseli, da se odpre naše vseučilišče, kajti mnogemu bode bliže v Zagreb, nego v Gradec ali na Dunaj, in vrh tega se bode vsaki podal med svoje brate, kjer ga bodo gotovo z večo ljubeznijo sprejeli, nego ptujci. Mesto Zagreb dobi z vseučiliščem veliko važnost za slovenski jug in še posebej za Slovence. Tukaj se bodo spoznavali Hrvatje, Slovenci, Srbi in Bolgari, in ona ideja, ki nas vse navdaja z nado po duševnem združenju, bode se na ta način najpoprej in najlepše spolnila. Slovenski mladini pa med tem bodi skrb, da se marljivo uči hrvaškega jezika in hrvaške literature, ne pa tudi hrvaških kletvin in drugih napak, ter se kani vsega, kar ne spada v njen delokrog. Vitanje države. B*i*uska, 19. marca. Nemški zavezni zbor je z veliko večino sprejel postavo, po kteri kaznovani duhovniki zgube državljansko pravico. — Zdravje kneza Bismarka se le počasi boljša. Francoska, 18. marca. Bonaparti-stiški list „Ordre" je razglasil govor cesarje viča Napoleona od IG. t. m., ko so ga razglasili za polnoletnega. Parižani so močno kupovali ta list in kakih 100 iztisov očitno pred bastilijo sožgali. — V zbornici je moral minister Broglie 18. t. m. zopet pojasnovati sedemletno oblast Mac Mahonovo. Pri glaso vanji o dnevnem redu glasovalo jih je 380 za vlago, 318 zoper njo. Na ta način Francozje ne bodo rešili domovine. Šitanjska. 16. marca. Karliški general S a bal ls je po poročilu „Vaterlanda" pridobil veliko zmago. Med obleganjem mesta Olota, ktero je deloma že imel v rokah, prišel je republikanski general Nouvillas mestu s 2500 vojaki na pomoč; pa Saballs ga je zajel ter z vso armado in 300 konji ga vjel. Tudi Tristanv ni premagan, ampak je obsedel madridsko železnico. PredBilbaoješepri starem. Ns'f(wka. 18. marca. Vlada je zavrgla od velikega vezirja in turške vlade privoljeno sklenitev železnic pri Višegradu v Bosni. Obravnave pa še niso končane, kakor se je od druge strani trdilo. nil 150 gold. državne podpore, ker sploh nobena kandidatinja ni dobila 150 goldinarjev in ker štipendij ne oddaja učiteljstvo ali di-direkcija, ampak deželni šolski svet. — Ker je pa naš poročevalec sploh zanesljiv, prosimo gospoda profesorja, da naj dobro premisli, ali ni morda na kak drug način omenjene podpore vendar-le naklonil hčeri trgovca? Teh^ranui ..Slovencu". Hmia). 20. marca. Sinočni shod katoliški sijajen, do 5000 nazočih, bližnjih in daljnih, raznih stanov mnogo najvišjih. Izvrstni govori, nemški, slovenski, laški, češki. Grof Barbo temeljito opravičil geslo za vero, cesarja in dom. Dopisov, telegramov brez števila iz Avstrijskega, Nemškega, Angleškega, Laškega, od Sv. očeta. Navdušenost nezmerna. Sv. Evmiaja, 20. marca. Zbor katoličanov bil je sijajen. Resolucije važnega zapo-padka sprejete enoglasno. Govorila sta dva kneza Lichtensteina, grof Leo Thun, grofPer-gen, VVeis-Starkenfels in drugi nemško, Pav-linovič srbsko, grof Barbo slovensko in nemško, Valussi laško, Wurm češko in nemško. Navdušenost bila je velika. Razne novice. — Deželni predsednik gr. Auersperg je 19. t. m. zvečer umrl. Truplo se bo jutri, t. j. 22. t. m. po železnici pripeljalo iz Gorice v Ljubljano in od kolodvora ob dveh popoldne neki preneslo na njegov dom, od koder bo potem o pol petih pod vodstvom milostljivega knezoškofa preneseno k sv. Krištofu. — Obsodba Janeza Pugelj-na in njegove žene se glasi: Janez Pugelj in njegova žena Frančiška sta kriva hudodelstva požiga po § 169 k. z. ter se obsodita vsak na tri leta težke ječe s postom 24. vsacega meseca, in k povračilu sodnijskih in preiskovalnih stroškov. — O družbi sv. Mohora smemo že zdaj poročati — saj iz okolice ljubljanske — da prav veselo pospešuje. Novih udov imamo letos samo tu blizo 100; čujemo pa tudi iz druzih krajev enako veselo novico. Menda sc ne motimo, če mislimo, da zato, ker ima nravno podlago. Naj bi tudi druga društva in drugi pošteni listi enako napredovali; znabiti liberalni brezverci vendar enkrat spoznajo, da Slovenec je katoličan. Konečno še opomnimo, naj sc nenadoma oglasijo stari udje, kteri se še do zdaj niso. Februar je že res zdavnej minil, pa zarad spremena poverjeništva bo menda tudi odbor malo potrpel in odpustka dodelil. Popravek. Gosp. prof. Gariboldi nam piše, da ni res. da bi bil on hčeri nekega trgovca naklo- Umrli so: 16. marca. Šimen Rožič, delavec, 50 I., za mrzlico. — Marjeta Vovk, gostaška vdova, 68 1., za razlivom v pljuča. — France Kapel, otrok del. v soparnem mlinu, 1 I., za pljučno sušico. — Ana Suliadobnik, vdova jetničarjeva, 73 1. — in Henrik Riesner, v 2. 1., oba za oslabljenjem pljuč. — Janez Prdan, faberški delavec, 18 1., za ulit-jem krvi. 17. marca. Rozalija Eržen, dekla, 48 1., za strenjein spodnjih delov života. — France Rozman, bivši posest., 70 1., za oslabljenjem. — Otrok možkega spola, okoli 3 tedne star, za sv. Krišto forn v pesku mrtev najden. — Tomaž Andrejek, delavec, 53 1,, za pljučnim vnetjem. — Urša Jan-kovec, perica, G l 1., za mrtvoudom. 18. marca. Ivana Cuber, gostaška vdova, 45 1., za pljučno sušico. — Matija Komatar, delavec, 74 1., za pljučnim vnetjem. — Dominik Dom, gostač, 55 1., za oslabljenjem moči. Eksekutivne dražbe. 25. marca. 3. Jan Petrič-evo iz Velesovega (2373 gl.) v Krauji. — 2. Fr. Bučar-jcvo iz Št Petra ^1630 gl.) v iJovomestu. — 2. M. Coš-ovo iz Temenec (1772 gl.) v Zatičini. — 2. Anton Tomc-cvo iz Malega gabra (947 gl.) v Zatičini. — 2. Sim. Serac-evo iz Št. Vida (802 gl.) v Za tičini. — 2. Mat. Mcreuu-ovo iz Sebenj (800 gl.) v Tržiču. — 2, Mart. Aljančič-evo iz Kovorja (2815 gl.) v Tržiču. — 1. Jo/. Tomažič evo (1300 gl.) v Mokronogu. — 1. Mih. Mline evo iz Matev (560 gl.) v Kočevji. — 3. Jan. Vider-jevo, — Fr. Šinc-evo, — 3. Jan. Novak ovo, vse v Ljubljani. 27. marca. 3. Lorenc Žitko iz Studcnega (515 gl.) v Postojni. — 3. Luka Boštjančič-evo v Postojni. — 2. Ign. Florjančič evo iz Planine (1342 gl.) na Vrhniki. — 2. Ant. Seidl novi hiši (4060 gl.) v Novomestu. — 3. Kat. Papič-eve iz Kcrmačing (1025 gl.) v Metliki. — 2. Mart. Ma-rušič-evo iz Dolge rake (2483 gl.) v Krškem. — 1. Bern. Oermovšek ovo iz Libcrge (1675 gl. 50 kr.) v Litiji. - 2. Jer. Srajbas ovo iz Dolenje vasi (1267 gl.) v Planini. — 1. Jož. Brelogar-jevo iz Štorja (1010 gl.) v Litiji. — Jož. Kocjančič evo (1273 gl.) v Ipavi. — 1. Jak. Pavlešič evo iz Brezja (350 gl.) v Črnomlji. — 1. Jak. Kocjan čie-evo (875 gl.) v Tržiču. — 1. Andr. Rom ovo (850 gl.) v Kočevji. — Peter Višal-ovo iz Pred-grada v Črnoinlji. — 1. Jož. Čap-ovo iz Orinto-vec (90 gl.) v Kočevji. — 3. Mat. Muslo-vo iz Sevc v Postojni. '8>l«'U'i*Mfir>i<> ilriiiiriie cene 20. marca. Papirna renta 69.40. — Srebrna renta 73-70. — ISCOletno državno posojilo 103 50.— Bankino akcije 906 — Kieditne akcije 229. — . —London 111.75. — Srebro 106 65.— Ces kr. cekini —. —. — Napoleon 8.91. Tržna cena preteklega trdim Mernik Mesta: a F O T3 S # 5 u 0. O !» v Ljubljani 3.60 2.50 2.10 1.20 2.45 2.60 2.46 2.70 v Kranji 4.00 2 90 — 1.25 2.26 2.26 2 60 — v LoVi i 3.80 1.10 — 2.10 2.60 — v Novomestu 4.00 2.75 2.05 1.25 2 50 2.30 2.20 3.00 v Sodražici 3 80 — 2.00 1.00 2 40 — 2 20 —. v Mariboru 3.76 2.70 2.25 1.25 2.70 2 15 — — v 1'tuju 3.60 2.60 2.20 1.25 2.65 2 05 2.48 v Celji 3.90 2 50 2.00 1.20 2.50 2.30 2.00 v Celovca 3.66 2.83 2 63 1.27 2.52 2.25 — v Trstu •1.80 2 60 — 2.4K — - v Zagrebu — — — — — — — - v Siseku — - — — — — v Varaždinu 3.50 2.55 2.05 1.18 2 48 2.05 2.00 ua Dunaju 4.011 3.00 2 60 1.25 2.55 — v Peštu 3.60 2.78 2.20 1.13 2.36 — _ Tržna rrnn: g B Pi o Reči *—, S 3 i o t- O* te i. 12 o U. T3 o XI X .2, T o S5 14 CC 2 O £ * > t- > ► > > > Masla funt 0.54 0.48 0 52 0.50 0 50 - — Špelia „ 0.36 0.38 0 3fi 0.34 0.36 0.3f> 0.36 0.37 Le'e mernik 1,25 3.00 — 1.00 — — - _ Krompirja ., 1.70 0.90 2.75 1.00 1.30 1.00 0.93 Fižola „ 3.10 3.00 - — 2.50 — - — Sena ccnt 1.10 1.40 1.40 1.00 - 1.50 1.20 2 00 Sem. detelja,, 20.0 — — — — — Piešiči cent - Govedine funt 0.30 0.30 — — — 0.30 0.30 0.30 Teletii.e ,. 0.31 0.30 — — — 0 33 0.32 0.32 Jajc ta 10 kr. 6 8 6 — 6 — — — Jurij Dornik-ova ziilooa olj** i* Trstu. Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano eolnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko. (±-"0 i,,,, i > i mi i int>t * Pri Seilz-ii v Ciiorici so prišle na svetlo bukve: Sveti VELIKI TEDEN in NOČ, ali cerkvena opravila tega sv. časa, v latinskem in slovenskem jeziku s pravili za duhovne in pojasnili za ljudstvo. S o s t a v i 1 Andrej Maruši e, učitelj verstva na o. k. gimnaziji v Gorici. Cena mehko vezanim — je 1 gl. 50 kr. (Trdo vezati jih, ui letos časa.) — Dobivajo se pri bukvarjih v Ljubljani in pri tiskarju, založniku Ed. Seitz-u v Gorici, kteri jih tudi na poštno povzetje (Postnachnalime) kamor koli pošilja. . (15-1) Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pe Natisnili Blazkovi dediči v Ljubljani.