F. xu

POSTNI GL
Ljubljani
nor i mt
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik IV.
V Ljubljani, dne 1. decembra 1924.
23. številka
Vile in grablje.
Kedki so časi, ki prinesejo državnim j uslužbencem kakšno drobtino poboljška. j Včasih nam zvišajo prejemke za 10% mesto i za 100%, včasih nam priznajo kakšen drobec j pravice ali prednosti, včasih se spomnijo celo { naših ubogih vpokojencev.
Revež, navajen že samega hudega in j slabega, poželjivo hlastne po vsaki kosti, ki mu jo vrže! gospodar. Pa državni uslužbenci že tudi vsak priboljšek z nezaupanjem sprejmemo, kajti skoro vedno je združen tak »priboljšek« s kakim nepričakovanim poslabšanjem. Z eno roko nam namrdč včasih država kaj da, z drugo roko nam pa to zopet od-jemlje.
V mislih imamo novi pravilnik o voznih olajšavah na državnih železnicah za državne uslužbence, ukinitev predujmov za vpokojene državne uslužbence in pa znižanje pokojnine za nižje uslužbence.
Qlelde pravilnika o železniških vožnjah sicer ne maramo slediti od politične strasti zastrupljenim ljudem, ki kritizirajo ta pravilnik v političnem časopisju, češ da novi pravilnik ne pomen ja izboljšanja, nego poslabšanje prejšnje skromne ugodnosti in da naj nova vlada, če že noče popraviti trdote novega pravilnika, vsaj razveljavi novi pravilnik, da ostane v veljavi prejšnja omejena pravica do samo trikratno polovične vožnje na leto.
Tako daleč se mi seveda ne spuščamo, ker nam je politična strast tuja in ker računamo z realnostjo. Strogo preračunana realnost pa nam pove, da je pri pošti s tem pravilnikom udarjenih le nekaj, dočim je prinesel večini poštnih uslužbencev znatno izboljšanje. Zato protestiramo proti zahtevi, da se pravilnik razveljavi, pač pa zahtevamo, da se neumestna in na nerazumljiv način vrinjena trdota člena 82. pravilnika ukine in izpre-metii.
Člen 82. pravilnika o voznih olajšavah na železnicah namreč določa: Aktivni državni uslužbenec, kateremu pripada I. razred, sme uporabljati samo še II. razred; uslužbenec, kateremu pripada II. razred, pa sme uporabljati tudi III. rajzred. Po členu 81. pripada uradnikom glavnih skupin I. in II. kategorije (I./l.—6. in II./l.—2.) i. razred, ostalim uradnikom II. razred, zvaničnikom in služiteljem pa III. razred. Potemtakem bi se višji administrativni uradniki, bivši uradni ravnatelji, višji kontrolorji, višji oficiali I. razreda, starejši nadpoštarji, poštarji in pb. uradniki, torej poleg juristov vsi uradniki, ki imajo drugo položajno plačo II. kategorije (prve položajne nima v Sloveniji itak noben poštar), smeli voziti samo v I. ali II. razredu.
S tem seveda tem uradnikom ni nič pomagano, kajti njim ne gre za to, da bi se vozili na žametastih sedežih, nego da bi plačali samo polovico najnižje vozne: pristojbine. Ti so resnično na slabšem, kakor so bili pred tem »izboljšanjem«. Večina uradnikov itak ne napravi na leto več ko treh daljših voženj. Višji uradnik bo moral za te tri vožnje Pla-
čati v letu 1925 ravno še enkrat več, kakor v ' letu 1924, kajti letos se je vozil v III. razredu za polovično ceno Ill.razreda, drugo leto Pa se bo vozil v II. razredu za c e 1 o vozov- ■ nico III. razreda, tako da zanj kaka materi- J alna ugodnost sploh ne obstoja.
Proti temu moramo odločno potestirati in zahtevati, da se člen 82. imenovanega pra-vilnika tako izpremeni, da ima državni uslužbenec pravico do tistega razreda na železnici, ki mu po činu pristoja, da pa sme uporabljati tudi nižje razrede proti plačilu polovične vozovnice za tisti razred, v katerem se pelje.
Drugi udarec je zadel naše težko preizkušene upokojence. Zaradi slabe uprave so se morali nanovo vpokojeni uslužbenci navaditi na metode, kakršne so bile pri nas včasih nežnane in nemogoče. Vpokojenemu uslužbencu so se ustavili aktivni prejemki, niso se mu pa istočasno nakazali pokojninski prejemki, nego je moral čakati na nje par mesecev.
Temu neznosnemu stanju so doslej kolikor toliko od pomagala oblastva v Sloveniji, ki so v lastnem delokrogu dajala vpokojenim uslužbencem predujme na račun pokojnine. To skromno ugodnost, ki gre vpokojcncu po , zakonu, pa je finančno ministrstvo ukinilo, češ da ne sme finančna delegacija več izplačevati teh akontacij, ako jih ni odobril sam finančni minister. Vsaka odločba, s katero se prizna in odmeri pokojnina, se mora predložiti glavni kontroli, ki se proti odmeri pokojnine lahko pritoži na državni svet. Dokler ni gotovo, da je glavna kontrola odobrila odmerjeno pokojnino, se ne sme pričeti z izplačevanjem pokojnine.
Kdor želi predujem (akontacijo) na pokojnino, mora to zaprositi pri svoji pokrajinski oblasti (pb. direkciji), ki stavi predlog za predujem generalni direkciji državnega računovodstva pri finančnem ministrstvu. Finančna delegacija bo izplačevala odslej nanovo odmerjene pokojninske prejemke samo tedaj, če se dokaže, da glavna kontrola soglaša ali da je dovolil predujem finančni minister.
Najlepše je pa to, da dobivajo nižji vpokojeni uslužbenci po novem zakonu krog 75 dinarjev manj pokojnine kakor prej. V splošnem sc je z novim zakonom položaj vpokojencev zelo izboljšal, nekaterim za 100 in več procentov. Zlasti dobro so odrezali višji uradnikii in taki, ki imajo le malo službenih let. Kolikor toliko je vsak profitira!, le nižji uslužbenec, ki ima že itak majhno pokojnino, je za 75 dinarjev na mesec na slabšem nego prej.
Ne moremo prisoditi hudobnosti merodajnim faktorjem, da so storili to namenoma in hote; gotovo je to zopet le pogreška naše svetovno znane slabe uprave, ki ne premisli in pretehta prej svojih naredb in zakonov, da se more kaj takega zgoditi. Zato je nujno potrebno, da se določba zakona tako stilizira, da absolutno ne more kdo po novem zakonu manj dobiti, kakor je dobival po starem zakonu.
Tako vedno iznova izkušamo državni uslužbenci, da je v vsaki čaši, ki se nam da, nekaj kapljic pelina, ali tudi polovico pelina, ali pa sam pelin. Kadar se nam z vilami kaj da, so takoj zraven tudi grablje, ki nam tisto mrvico spet odgrabijo.
Vštefje kadrskih, vojnih in žandarmerijskih let.
Vsled nejasnosti in napačne interpretacije novega zakona za državne uslužbence je bilo pri razvrstitvi v osnovne plače oziroma pri zaračunavanju službenih in penzij-skih let mnogo državnih uslužbencev občutno prikrajšanih. Vzelo se jim je to, kar so že imeli in pa ono, kar jim je imel namen novi zakon izboljšati. Skratka, kršile so se pridobljene in zajamčene stare pravice. Posebno pa so to občutili oni, ki so stopili v. pokoj. To je dalo povod mnogim pritožbam na državni svet.
Kakor se vidi, je naša najvišja administrativna inštanca, državni svet, takoj pričel s tem delom. Začel je reševati najnujnejše teh pritožb, namreč pritožbe naših upokojencev. Državni svet se je postavil na pravilno stališče in je pricipielno že zavzel svoje stališče proti takim pritožbam.
V rokah imamo prepis rešenja državnega sveta št. 7651 od 21. maja t. 1. na pritožbo nekega upokojenca, kateremu pri upokojitvi niso šteli orožniških let po starih predpisih, to je 1 leto za 16 mesecev, in vojnih let dvojno (1914-15, 1916, 1917, 1918, 1919, 1920). Državni svet je pritožbi ugodil, sklicuje se na člen 239 uradniškega zakona. Ta odločba sicer, še ne izraža prave jasnosti za vse-ostale prizadete, ki so še v aktivni službi, vendar pomeni veliko. Vštetje vojnih let pa drži za vsakogar, ki prihaja v poštev.
Prav tako pa je glede vštetja kadrske vojaške službe sedaj že sigurno, da se všteje v pokojnino in napredovanje, ker je državni svet v neki pritožbi že jasno zavzel svoje stališče. To je razvidno iz članka v »Učiteljskem tovarišu« št. 47/1924, ki ga pri-I našamo v naslednjem v celoti:
Kaderska leta, všteta na podlagi zakona • od 21. decembra 1875, drž. zak. št. 158, so i tudi po novem zakonu o državnih uslužbencih vštevna v pokojnino in za napredovanje v višjo stopnjo osnovne plače. V nekem konkretnem primeru je državni svet z razsodbo št. 13.360 od 22. oktobra t. I. razsodil takole: »Državni svet je v svojem četrtem, oddelku vzel v razpravo tožb^ N. N. proti rešitvi ministrstva prosvete št. 2020 od 13. marca t. 1., s katero je bil obveščen, da je preveden v prvo skupino služiteljev, osmo stopnjo osnovne plače in je, ko je proučil tožbo, rešitev in ostale spise, kakor, tudi ministrov odgovor na tožbo, poslan z dopisom št. 4786 od 23. maja t. 1., ugotovil, da minister ni uva-ževal tožiteljeve zahteve, da se mu morajo računati v smislu člena 241 zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih tudi leta, prežita v vojski, brez odbitja kadrskega ro-
ka. Ugovor, da tožitelj tega ni prijavil komisiji za razvrščanje, ne drži, ker se peta rubrika podatkov za razvrščanje uradnikov 'm uslužbencev ministrstva prosvete glasi: »Priznana leta službe za penzijo brez vojaških let na dan 1. septembra 1923.« Z ozirom na to je treba ugotoviti število teh let v smislu vojnih predpisov, ki veljajo za to-žitelja in na katerega kaže člen 241 v prvem odstavku, in izdati drugo rešitev, ima-joč v vidu člen 233 imenovanega zakona. Na podlagi navedenega in na temelju člena 233 zakona o uradnikih, kakor tudi člena 26 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, izreka četrti oddelek državnega sveta to-le razsodbo: »Rešitev ministra prosvete štev. 2020 od 13. marca t. 1. se razveljavlja, v kolikor se nanaša na službena leta za določitev stopnje osnovne plače. Predsednik IV oddelka državnega sveta Miloš Paunovič, sekretar Gj. Popovič.«
Radovedni smo, ali se bo kdo zganil in dal impulza za to, da se prizadetim hitro izposluje vštetje kadrskega roka v napredovanje in da se jim izplača diferenca, ki um gre vsled tega sedaj vsaj že od 1. maja t. i.
Centralni uradi, pokažite malo vec smisla za podrejeno uradništvo!
Poštna in braoiavna šola.
Po prvem razpisu poštnega ministrstva za sprejem kandidatov v poštno in brzojavno šolo v Beogradu so se sprejemali samo moški gojenci. Vzlic ponovnemu razpisu m podaljšanju roka pa se je priglasilo tako malo moških kandidatov, da se ni mogla otvoriti poštna in brzojavna šola, katere začetek je bil prvotno določen za 1. oktober t. 1.
Zato je sedaj gospod minister za pošto in brzojav z odlokom št. 74.059 od 12. novembra t. 1. oddobril, da se sprejme v poš no in brzojavno šolo v Beogradu poleg moških prosilcev naknadno tudi določeno število ženskih oseb, ki izpolnjujejo naslednje
POg°n morajo biti državljanke kraljevine SHS;
2.	) dovršiti so morale najmanj 6 razredov gimnazije ali realke;
3.	) stare morajo biti najmanj 16 let, pa
ne več ko 25 let;
4.	) morajo biti popolnoma zdrave telesno in duševno, brez telesnih nedostatkov in napak, kar morajo dokazati z izpričevalom državnega zdravnika;
5.	) morajo biti lepega vedenja.
Izpolnitev navedenih pogojev je treba
dokazati s predpisanimi izpričevali pristojnih oblasti, in sicer za 1.) potrdilo o državljanstvu (domovinski list), za 2.) zadnje šol-skp izpričevalo, za 3.) rojstni ali krstni list, za 4.) zdravniško izpričevalo, za 5.) nravstveno Izpričevalo. Prosilci, ki ne pridejo naravnost iz šole, morajo predložiti poleg tu naštetih potrdil in izpričeval tudi potrdilo pristojnega oblastva (občinskega urada) o poslu, s katerim so se bavili od časa izstopa iz šole do sedaj.
Prijave s predpisanimi in pravilno kol-kovanimi listinami v*red morajo naknadni prosilci poslati priporočeno do 15. decembra t. I. poštni in brzojavni šoli (Poštansko-tele-grafska škola) v Beogradu.
V prošnji mora biti označen natančni naslov prosilca, da mu bo vodstvo šole lahko sporočilo, ali je sprejet ali ne.
Sola traja 2 leti, po dokončanih študijah in položenem izpitu bodo imenovani za pripravnike II. kategorije.
Siromašni gojenci, ki dokažejo svoje siromaštvo s potrdilom pristojnega oblastva (občinskega urada), bodo dobivali državno
podporo, in sicer učenci iz Beograda največ po 400 Din, učenci iz drugih delov države pa največ po 800 Din na mesec. Zato so pa dolžni, da služijo po dovršitvi šole v poštni in brzojavni stroki dvakrat tako dolgo, kakor dolgo so dobivali podporo. Višino podpore bo določal strokovni svet.
Vsi naknadilo sprejeti učenci se morajo javiti dne 20. decembra t. 1. ob 8. uri zjutraj pri upravniku poštne in brzojavne šole (v palači ministrstva za pošto in brzojav). Tam jih bo tudi takoj pregledal šolski zdravnik.
Pravilnik o voznih olajšavah na železnicah, ki so v drž. eksploataciji.
Ministrstvo za promet je izdalo z naredbo št. 21.156/24 od 9. oktobra 1924 nov pravilnik o voznih olajšavah na železnicah, ki so v državni eksploataciji. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je pod štev. 71.732/VI od 10. novembra 1924 v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti štev. 105 od 17. novembra 1924 pod štev. 336 objavila izpisek iz tega pravilnika, kolikor se ga nanaša na častnike, državne uradnike, upokojence in njih rodbinske člane in pa na različna društva.
Ker je pravilnik važen za vse naše tovariše, ga prinašamo tudi mi, v kolikor je to za državne nameščence potrebno.
n.
Uradniki in ostali državni uslužbenci.
Člen 69.
Vsi državni aktivni uradniki in ostali državni uslužbenci uživajo na železnicah, ki jih eksploatira država, 50% popust voznih cen redne tarife.
Člen 70.
Za državnega uslužbenca se smatra vobče ona oseba, ki je po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih iz leta 1923 ali po zakonu o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923
postavljena za državnega uslužbenca.
Člen 71.
Državni aktivni uslužbenci in častniki imajo znižano vožnjo na železnicah, ki so v državni eksplotaciji po členu 69 teh predpisov neglede na število potovanj v letu.
Člen 72.
Kontraktualni uslužbenci, s katerimi se sklene formalna jx)godba po poslednjem odstavku člena 130 zdkona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, imajo vožne olajšave po členu 69 teh predpisov; toda ministrstvo, ki sklene pogodbo z dotično osebo, ne sme te pravice izrecno priznati. Dnevničarji, ki so nastavljeni po navedenem členu 130, nimajo voznih olajšav na železnicah in legitimacije se jim ne izdajajo.
Prav tako nimajo vaznih ugodnosti honorarni uslužbenci, ki so kot taki nameščeni pri po e dini h državnih napravah.
Rodbinski člani aktivnih državnih uslužbencev.
Člen 73.
Rodbinski člani aktivnih državnih uslužbencev imajo 50% znižano vožnjo na železnicah, ki so v državni eksploataciji, po trikrat na leto.
Člen 74.
Za rodbinske člane se smatrajo zakonita žena in otroci, za katere gre aktivnemu državnemu uslužbencu doklada po členu 42 zakona o civilnih uradnikih in ostalih držav-n i h uslužbenc i h.
Upokojeni državni uslužbenci.
Člen 75.
Državni uslužbenci, ki so upokojeni, imajo za 50% znižano vožnjo ,po trikrat na leto, toda samo, dokler prejemajo pokojnino in draginjsko doklado.
Rodbinski člani upokojenih državnih uslužbencev.
Člen 76.
Rodbinski člani upokojenih državnih uslužbencev imajo znižano vožnjo na železnicah, ki so v državni eksploataciji, po trikrat na leto. Za rod-
binske člane upokojenega državnega uslužbenca se smatrajo zakonita žena in otroci, za katere gre upokojencu doklada iw členu 42 v zvezi s členom 143 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Člen 77.
Rodbinski člani upokojenega državnega uslužbenca nimajo voznih olajšav v času, dokler upokojeni uslužbenec ne prejema draginjskih doklad.
Vdove in sirote a k t i v n ih in upokojenih državnih uradnikov.
Člen 78.
Vdove državnih aktivnih uslužbencev imajo za 50% znižano vožnjo po trikrat na leto za čas, dokler prejernajo pokojnino po svojem možu in draginjske doklade. Kolikor pritiče vdovi doklada za otroke po členu 42 v zvezi s členom 149 zakona o civilnih uradnikih, imajo tudi ti otroci pravico do znižane vožnje po trikrat na leto.
Člen 79.
Otroci-sirote umrlih aktivnih in upokojenih uslužbencev imajo to olajšavo po trikrat na leto, dokler prejemajo pokojnino po očetu in draginjske doklade.
Člen 80.
Tudi državni uslužbenci, ki so bili upokojeni pred uveljavljenjem zakona o civilnih uradnikih i* ostalih državnih uslužbencih iz leta 1923 ali zakona o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923, imajo vozne olajšave, kakor je to določeno v prednjih členih, toda zase in za rodbinske člane samo» če prejemajo draginjske osebne in rodbinske doklade po zakonu o draginjskih dokladah državnih upokojencev.
Pravica do voznega razreda.
Člen 81.
Uradnikom glavnih skupin I. in II. kategorije in višjim častnikom pritiče I. razred, ostalim uradnikom in častnikom II. razred, z v a n i č n i k o m, slu žiteljem in podčastnikom pa III. razred.
Rodbinskim članom, bodisi aktivnega, bodisi upokojenega uslužbenca pritiče oni razred, ki pritiče rodbinskemu poglavarju.
Upokojenemu državnemu uslužbencu pritiče o nirazre d, kimu je pri-tikal kot aktivnemu uslužbencu.
Člen 82.
Aktivni državni uslužbenec, ki mu pritiče I. vozni razred, sme uporabljati samo še II. vozni razred; uslužbenec, ki mu pritiče II. razred, pa sme uporabljati tudi HI. razred.
Uradniške legitimacije.
Člen 83.
Ce hočejo zgoraj navedeni aktivni in upokojeni uslužbenci in njih rodbinski člani izkoriščati znižano vožnjo na železnicah, morajo imeti osebne legitimacije, da so državni uslužbenci, državni upokojenci ali pa rodbinski člani državnega aktivnega ali upokojenega uslužbenca.
Člen 84.
Te legitimacije izdajajo oblast-! ne železniške d i r e k c i j e, i n sicer: d i-i rekcija v Beogradu za držav, usluž-: bence z ozemlja Srbije v mejah iz leta 1914, direkcija v Zagrebu za uslužbence z ozemlja Hrvatske in Slavonije, direkcija v Sarajevu za uslužbence z ozemlja Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Črne gore v mejah iz leta 1914, direkcija v Ljubljani za uslužbence z ozemlja Slovenije in M e d j d m u r j a, direkcija v Sobo t i c i z ozemlja Banata, Bačke in Baranje.
Člen 85.
Te legitimacije so veljavne pet
1 e t.
Člen 86.
Vsako državnooblastvo se obrne na pristojno direkcijo s posebnim službenim aktom, ki sc mu mora priložiti overjen zaznamek oseb, za katere se prosijo legitimacije. Zaznamek mora biti overjen s podpisom starešine in s pečatom oblastva. V zaznamku je treba točno navesti priimek in ime osebe, zvanje (z označbo ka-
tejtorije in skupine). Zaznamki morajo biti sestavljeni ločeno za aktivne uslužbence, ločeno za rodbinske člane in ločeno za upokojene uslužbence. V zaznamku za rodbinske člane se mora označiti, kaj je uslužbenčev rodbinski član in ali pristoji uslužbencu doklada po zakonu o uradnikih; tudi se mora označiti starost vsakega rodbinskega člana. Zaznamke za upokojence vroči direkciji oblastvo, pri katerem prejema upokojeni uslužbenec pokojnino. V tem zaznamku se mora označiti poleg onega, kar je zgoraj navedeno, tudi to, ali sprejema draginjske doklade zase, nadalje, ali prejema pokojnino po novem ali po starem zakonu rn ali mu po tem pristoji doklada po členu 42 v zvezi s členom 143 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ali pa prejema za rodbinske člane draginjske doklade po zakonu o draginjskih dokladah iz leta 1922.
Zaznamkom morajo biti priložene še nerabljene fotografije oseb, za katere se prosijo legitimacije. Fotografije ne smejo biti na kartonu in morajo imeti velikost 6X 10 cm. Na zadnji strani fotografije mora biti napisano ime in priimek osebe, ki predlaga fotografijo.
Hkrati mora oblastvo, ki prosi za legitimacije, svojim uslužbencem in njih rodbinskim članom, pobrati odvsake osebe po 10 Din za stroške ob izdaji legitimacije in odposlati te zneske pristojni direkciji s poštno položnico.
Direkcija sme izdati legitimacije samo, če prosi za legitimacije oblastvo, pri katerem služi uslužbenec ali pri katerem prejema pokojnino. Neposredno izdajanje legitimacij je prepovedano in železniški uslužbenec, ki bi na ta način izdal legitimacijo, se kaznuje po predpisih zakona o državnem prometnem osobju.
(Dalje prihodnjič.)
Organizatorično gibanje.
Vsem poštnim organizacijam. Podpisana Zveza opozarja vse pt. organizacije, da se bo vršil dne 7. decembra t. 1. izredni občni zbor Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo. (Lokal in uro bo O. Z. javila naknadno v svojem glasilu »Naš glas«). Izredni občni zbor je sklican z naslednjim dnevnim redom:	1.) Izprememba
Zvezinih pravil, 2.) Slučajnosti. Ni nam treba poudarjati, kako potrebna nam je v današnjem času močna osrednja organizacija, kakršna bi morala biti O. Z., zato nujno priporočamo, da prijavijo še pred izrednim občnim zborom svoj pristop k O. Z. in plačajo članarino vse poštne organizacije, ki v O. Z. niso včlanjene, da bodo imele na tem važnem občnem zboru glasovalno pravico. Organizacije naj se zavedajo, da bomo dosegli svoj smoter in cilj edinole v močnih in strnjenih vrstah, ter naj se zato v lastnem in v interesu svojega članstva odločijo za čim-Drcjšnje včlanjenje pri O. Z. — Predsedstvo Zveze poštnih organizacij.
Zapisnik odborove seje nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev od 21. novembra t. I.
Predsednik konstatira sklepčnost in otvori sejo ob 19., nakar se prečita dopis mariborske podružnice glede napredovanja tov. Pakleža, ki se čuti na položajni plači pri zadnjem napredovanju prikrajšanega.
Sklene se, da se pojasni zadeva položajnih plač v »Poštnem glasniku«. Položajne hlače niso del osnovnih plač, zato se v višje Položaje ne more automatično napredovati, kakor v višje stopnje osnovne plače. Napredovanje v višje položaje bo od časa do časa razpisano; za ta razpisana mesta bo treba Prositi. Seveda ne bo vsak prosilec dosegel najvišje položajne plače, nego le določen odstotek.
Za dfružino po tunriem tovarišu Šegi se je nabralo 625 Din 20 par, od katerega zneska se je poravnal dolg pri gospodarski zadrugi.
Poslednji čas se opaža, da so nekateri člani že po več mesecev zaostali s plačevanjem društvene članarine.
Mnogo tovarišev se je izjavilo, da bodo poravnali zaostalo članarino, kadar jim bodo prejemki zvišani. Med tem časom je bila prevedba končana in so se prejemki — ako-ravno ne v zadostni meri — zvišali, tovariši pa kljub temu niso svojih obveznosti poravnali. To je žalostno dejstvo, ki ga ne moremo delj časa prikrivati. Pri tej odborovi seji smo morali vsled zaostale članarine deset članov izključiti. Da se ne bo v bodoče kaj takega dogajalo, apeliramo na tovariše, da se ravnajo po društvenih pravilih in da plačujejo redno članarino, da ne bi bil odbor Prisiljen izključiti še kaj članov.
Društveni odbor poziva članstvo, da se naj zaveda svojih dolžnosti in obveznosti, posebno, ker je društvena članarina v primeri s podporami, ki jih društvo v slučaju potrebe deli, malenkostna.
Končno smo sklenili, da obvestimo tem potom tovariše, da se naj končno vendar zdramijo iz svoje letargije in naj pošiljajo odboru več raznovrstne snovi in predlogov, ker več ljudi več ve. Tako bi imel odbor več podlage za uspešno delo vsemu članstvu v prid in zadovoljstvo.
Torej, na delo!
Odbor.
To in ono.
Prijavam za legitimacije za znižano
vožnjo na državnih železnicah po novem pravilniku, ki bo objavljen v Tiskanih okrožnicah direkcije pošte in telegrafa št. 39, mora osobje priložiti še nerabljene fotografije na mehkem kartonu v velikosti 6X10 cm. — Fotografski umetni zavod Avgust B e r t-hold, Ljubljana, Sodna ulica 13., bo izdelal p. t. osobju fotografije za legitimacije po znatno znižani ceni in bo računal za 4 foto-grasije »Vizit« (na mehkem ali trdem kartonu) format 6X10 le 30 dinarjev. P. t. osobju priporočamo gornji zavod.
Državni nameščenci v Avstriji, ČSR in v Jugoslaviji. Avstrijski državni nameščenci, ki so znatno bolje plačani kakor mi, so pred kratkim zapretili vladi, da stopijo v stavko, če se jim do 10. decembra t. 1. ne zvišajo draginjske doklade. Da bodo avstrijski drž. uradniki in služabniki uspeli s svojimi zahtevami, je toliko kakor gotovo. — Nedavno tega smo čitali v časnikih, da so češkoslovaški državni nameščenci, ki so — kakor znano — dosti bolje situirani kakor mi, zahtevali od svoje vlade, da jim z ozirom na draginjo zviša doklade. In danes že poročajo češki listi, da je češkoslovaška vlada določila 150 milijonov čK za izboljšanje gmotnega stanja upokojencem, 60 milijonov čK uradnikom z visokošolsko izobrazbo in 90 milijonov čK ostalim državnim uslužbencem. Vr-butega bo zbornica še v letošnjem zasedanju sprejela zakon o zvišanju krajevnih dot klad za 20 odstotkov. Ta zakon bo veljal za vse tekoče leto od 1. januarja 1924 naprej. Dasi so avstrijski in češkoslovaški državni uslužbenci že danes dosti bolje plačani kakor mi, vendar bodo dosegli v bližnji bodočnosti izdatno zvišanje draginjskih doklad. Nam državnim uslužbencem v kraljevini SHS pa vlada do današnjega dne ni izplačala niti razlike, ki nam gre po zakonu. To pove dovolj, koliko so naši vladi mar njeni uslužbenci. Gluha in slepa je za vse naše prošnje, za vso našo bedo. Revizija uradniškega
zakona se je tudi odmeknila ad kalenda« graecas in tako nam ne sije niti iskrica nade na skorajšnje izboljšanje našega tako težkega gmotnega stanja.
— Važna razsodba državnega sveta za upokojence. Drž. uslužbenci, ki so bili reducirani oziroma upokojeni s polnimi službenimi leti, ko je bil v veljavi že novi uradniški zakon od 31. julija 1923, imajo pravico do pokojnine po novem zakonu. V nekem konkretnem primeru je priznalo ministrstvo za kmetijstvo in vode uradniku s polnimi službenimi leti, ki je bil upokojen z drugimi reduciranimi uradniki, pokojnino po novih predpisih. Proti tej odločbi ministrstva je vložila glavna kontrola tožbo na državni svet, ki je izdal v št. 31.081 od 8. oktobra t. 1. tole razsodbo: »Ker je X. Y. izpolnil zakonito število službenih let, mu pripada pokojnina po zakonu o uradnikih in ostalih drž. uslužbencih po izrečnem predpisu člena 239, II. odstavek. Ne more sc odobriti trditev glavne kontrole, da dotičnik ni preveden in da mu zbog tega v smislu člena 243 istega zakona pripada pokojnina po do takrat za njega veljavnem zakonu. Niti člen 239, niti kateri drugi člen imenovanega zakona ne postavlja pogoja, da bi morali biti uradniki, ki so dovršili zakonito število službenih let, prevedeni pred upokojitvijo, da bi dobili penzijo po novem zakonu. Komisije, določene po členu 226 omenjenega zakona, niso bile dolžne ukrepati o uslužbencih, navedenih v drugem stavku II. dela člena 239. Te komisije so imele sklepati, kateri državni uslužbenci se še nadalje obdrže v službi in prevedo po novem zakonu. To so torej uslužbenci, ki so sposobni za službo, ki so jih tudi morali prevesti. Med temi pa niso bili uslužbenci, katere je smatrala komisija za nepotrebne ali nesposobne za državno službo, prevedeni in ž njimi se je dalje postopalo po členu 243, odnosno 239 imenovanega zakona. Komisije bi torej morale, držeč se zakonskih predpisov, imeti v vidu samo te dve skupini uslužbencev, med katere pa ne spadajo oni iz drugega dela, II. odstavka čl. 239, ker določa sam zakon zanje izjemo. Na podlagi tu omenjenega in na temelju člena 17 in 34 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih', je četrto oddelenje državnega sveta razsodilo, da se zavrne tožba glavne kontrole.« — Državni svet je s to razsodbo odpravil veliko krivico, ki jo je prizadela država odsluženim državnim nameščencem s tem, da jih jo hotela izgarane in izmozgane tik pred prevedbo upokojiti, ne da bi jih bila preje prevedla po novem zakonu. Odjesti jim je nameravala v plačilo za nad 35-letno garanje in stradanje ob beraški plači še pokojnino po novi pragmatiki. Ker je stopil uradniški zakon že z dnem, ko ga je kralj podpisal, to je 31. julija 1923 v veljavo, imajo vsi državni uslužbenci, ki so bili reducirani ali upokojeni s polno službeno dobo od tega dne dalje, pravico do pokojnine po novem zakonu ne glede na to, Če so bili prevedeni ali ne.
Vsi bivši oficirji, praporščaki, voj. ujetniki, ki so bili za časa svetovne vojne v ujetništvu, naj vlože pri komandi Ljublj. voj. okrožja prošnjo za izplačevanje njihove plače za časa ujetništva po pripadajočem činu. Prošnjo je treba sestaviti v 5 izvodih. V prošnji je navesti: kdaj, kje in v katerem činu je bil ujet, za kateri mesec je zadnjikrat prejel pristojbine, preden je bil ujet, in pri kateri komandi. Koliko je prejel na račun plače oziroma na račun osebnega vzdrževanja od države, kjer je bil v ujetništvu? Koliko je prejela njego-
—■min» »i in ■■■
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
va rodbina za časa njegovega ujetništva na račun vzdrževanja od avstr.-ogrske države in koliko on osebno? Koliko je prejel od po-
Tvornica pečatnih znamk, Stampilij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana 9raver Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plombne klešče, vzvodne tiskalnice, štance, modeli za predtiskanje perila, nume-ratorji, gozdna kladiva itd.
FUtKAFADLjllNjM
Rimska cesta 16
Mizarstvo S parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerik,-inske pisarniške rouleaux-oprave.
Avto vozi
brez bencina! Kuri z bukovim ogljem! 3ugo-Hag, Ljubljana
Bohoričeva ulica štev. 24. Telefon štev. 560
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo manu-
lakturnega blaga po najzmernejšlh cenah
Pobro!	Poceni 1
Priporoma se vam
modna trgovina
T. EGER
Sv. Petra cesta 2.

I
o
♦
S
POZOR!
POZORI
Žarnice, likalnike, kuhalne lonce, lestence In vse vrste električnega materijala po najnižjih cenah dobite pri tvrdki
I Karol Bastiančič
centrala Lj ubijana, palača Kred. banke, III. nadstr
«	Uradnikom dovolim 10 °/o rabata!
Olovu hi. i is
modna irgovtoa za dame la gospode
LJUBLJANA, Mestat Sr® žteviika 19
Fran Korošec
urar
j ubijana, Sv Florijana u. 31
popravlja vsakovrstne žepne ure, stenske in budilne ure ter ur na nihalo.
Poceni z garancijo.
slaništva zase in za rodbino in od katerega? Kateri mesec in pri kateri blagajni je prejel plačo po povratku iz ujetništva? Opomba:
Za vse navedbe se morajo doprinesti tudi dokazi. Zadevo je smatrati za nujno, ker se tozadevni račun zaključi dne 20. decembra 1924.
F. PLETERSKI"8-!:™2
Ljubljana, Vodnikov trg 5
Poštirim naslovljencem po pošti
ALOJZIJ LENČEK nasl. SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
Telefon št. 428.
Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Miljen nalitije štev. II
sc priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst In cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
ElektMka
f» yrröRnK t-Jubllana (KolizBj) M» © A.Sfl OH J J CosDosvetska cesta št. 13
Tovarniška zaloga vsega elektrotehniinega - instalacijskega, materijala za slabi in močni tok, kakor: strojev, vsakovrstnih Zic, aparatov, instrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, elektr. zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetlljk) itd. itd.
Blago prvovrstnih tovarn po priznano najnlljlh cenah, Načrti In proračuni na zahtevo
„OStSOM“
carinsko-posrednišk! In špedicljski biro LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 41. Podružnice: Jesenice, Maribor, Rakek, Zagreb. Telefon 454.	Trst.	Telefon 454.
Smrt ne izbira — »Dobrota« podpiral
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22)
družba x o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prvorstnl bencin in petroloj amarikanska strojna, mazil, no in ciiiniler-olja, karbolinej strojno masti, modro galico, žveplo itd.
družba z o> z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi flrnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
Turala 191t iOUTHY, Ljuiiijana
se je preselila na Aleksandrovo c. 7.
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani


prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15, drugo nadstropje.
♦♦♦♦V	*
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
Mikloiiževa cesta 10. (v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
RaČUn P0^*n0”®ek	*0^^***^ S^>r	o m b o r, Sp,it, Šibenik. - Ekepo^tu«. ele-. ^
SWÄS,» •*	“
.... s . - pooblaščeni prodajaSec srečk Državne rairedne loterije.	__
‘S Sn imsaui
VNvrrann
HAOiVNžiaa o
euiAoSJt
ei|sfpi|ajuox
/