290
Naši dopisi.
Prem 3. vsept. ~ Britko ic milo 8tori se ćloveku pri srcu, ko po časopisih čira o razclejaiiji, kakoršno je vihar z ijezaslišuniini ualivj vrecl preteklo soboto (dne 29. avgusta t. I.) po Dekatenh krajih luile iu uboge do-jiiovine aa razne načine prizadetim prebivalcem napravil. Kdor je sam ta tužna poročila čital ali citati čul, vnak JO izdihnil: ;;Ubo^i ljudje, Bog se jih usmili!'' Res, človek . ki bi s takimi reveži sožaljenja in sočutja ne ] »>e], ne bil \>\ čl-.vek več, nego trda, neusmiljena gruda. i>ritke posledice tega dneva, katere so prizadetim ubogim sodeželanom na milijone grenkih solza iztirale, ostale j'm bodo,   kakor  tudi še poznim naslednikom,   vedno v
tužnem spominu. Usmiljeni Bog naj jim skoraj nakloni izdatne pomoči! Država, katera mora biti vsem svojim podanikom enako skrbna in Ijubeznjiva mati, naj bi zOr te ponesrečene reveže prav globoko v svoj denarni zaklad posegla, da se jim neznosni položaj, v katerem se nahajajo, izdatno ornUi in olajša! ;,Hitro pomagano je dvakrat pomagano/*
Imenovani dan kmalu po 8. uri zjutraj pričeli bili so se temno-sivi oblaki od goriške strani tudi proti tukajšnjim krajem z vso silo gnati in drviti; tema bila je h krati taka nastala, kot o poznem večernem mraku. Vse je z grozo in strehom pričakovalo, kaj da bo, ter Boga prosilo, da bi pretečo šibo milostno od nas od--vrnil. Bliski pričeli bili so vedno hitreje drug za drugim švigati in sledil je hudi grom še hujšemu. Temno-sivi oblaki so kar kipeli, da jih je bilo groza gledati. Na to vlila se je huda ploha, pa Bog je poslal nasprotni veter, kateri je hujšo nesrečo od teh krajev v pogubo-nosnih oblakih hitro odgnal. Za ta pot bil je tukajšnji ubogi trpin hujše nesreče obvarovan; tudi v prihodnje naj ljubi Bog nas milostno obvaruje pred šibo treska in hudega vremena!
Češpljevi sadeži pričeli so prav lepo dozorevati; ako Bog da, da se tudi srečno pospravijo, bode si ubogo ljudstvo ž njimi v gmotnem obziru precej dobro opomoglo. Le to je čudno, da letos v naše kraje češpljevih kupcev iz Goriške ni. Kedar ni češpelj, takrat teh ljudi tod kar mrgoli, a letos, ko je precej dobra, deloma tudi prav dobra češpljeva letina, pa od nikodar nobeden ne pride. Ljudstvo vgiblje, kaj bi moglo temu vzrok biti, a na pravi sled pa vendar-le priti ne more.
S tem opozorujemo Goričane, katerim so naše češplje prav pri rokah, da naj se v naše kraje potrudijo, kjer bodo s prav dobro in lepo svežo robo pošteno postreženi.
Ako pa svežih češpelj ne bomo mogli prodati, distiloval bode se ž njih pošten domač slivovec. Kdor je opravičen, žgane pijače na drobno razprodajati in mu je na tem ležeče, da svoje konsumente z zdravim naravnim produktom postreže, naj še o svojem času v te kraje za slivovec obrne in dobro se mu bode postreglo.
„Špirit^', kateri je v pravem pomenu besede za Kranjsko merilna kuga postal, kateri je za prebivalce te dežele fizično-moraličoa smrt in gmotni pogin naj bi se v naši deželi skoraj tako obdačil, da bi iz njega nihče več kapljice „šnopsa" napraviti ne mogel, ker bi ga zastran draginje nikdo več kupovati ne hotel.
Poštena domača roba naj bi se pa vsakega davka vsaj producentom popolno oprostila. Tako bilo bi pomagano po eni strani producentom, ker bi svujo nepo-kaženo naravno robo lože in dražje prodajali, a po drugi strani pa tudi konsumentom, kateri bi nekoliko dražje, a poštene produkte vživali. O tem zna se pozneje še kaka poštena povedati.                                    Premec.
Od 8Y. Vida nad Cirknico 30. avg. (Zakasnjeno.) —
Za dobrim in veselim sporočilom sledi rado slabo in žalostno, kakor za lepim slabo vreme. Pretečeno soboto dopoludne oo 8. uri je od gostih in čruih oblakov naenkrat tako tejiuo postalo, d t se še brati ni videlo. Začelo je strašno grometi in deževati, kakor da bi le iz škafa lilo. OiHjh y. are je trosilo v hlev tukaj, iu med desetorico blaga najvećega vola iu njegovega gospodarja Janeza Bovha ubilo, ki je ravno s paše prignano živino privezaval. Pastir, ki je tudi v hlevu bil, je ves omamljen padel in vendar prec vstal in ven šel. /a tem možem iu tudi kot podžupanom vsa fara zelo žaluje, ker je bil re>i uajveljav niši in zastopuiši v Kmetijstvu, ter vedel in znal tudi drugim dobre svete dajati. Rad je posebna „Novice^' iu kake kmetijske knjige bral, pa si je tudi svoje od prej zelo zapuščeno zemljišče od 8 let sem iz-
291
datno in čuda zboljšal. — Ko je pri šoli videl, da se je iz grde kamnite in s trnjem poraščene groblje lep vrt naredil, je tudi po svojih senožetih vse grmovje po-trebil, po njivah kamenje izkopaval, od potošence vsako leto po senožetih in njivah ostali pepel navozil in tako ^i je v malo letih zboljšal zemljišče, da je lahko še enkrat toliko od" njegovega sprednika živine redil. A šlo bo zdaj brez tako zastopnega in skrbnega gospodarja pri majhnih zapuščenih otrocih se ve da zopet vse nazaj na slabše. Razun te nesreče je ta strašna nevihta tudi drugače veliko škodo naredila. Ajda je od silnega naliva in viharja tako poležena, kakor bi bila od toče po-tolčena, ki menda ne bo več vstala. Pota so raztrgana in izkopana, da so le grabnom podobne, ter se pred popravljanjem nikakor voziti ne bo moglo. Senožeti je ^elo posulo, po nekaterih strmih njivah celo krompi*-naprej odneslo in veliko otave poplavilo. Škode je, kar povsod veliko ta ploha naredila, s katero nam usmiljeni Bog v bodočnosti prizanesi.                        Fr. Kliuar.
Iz Železnikov konec julija. [Zpkasnjeno.] (F moj zr^.-govor in obrambo, — Dalje.) Da pa tukajšnjih prebivalcev, zapomnite si dobro! ne k puhlemu, ampak k pravemu in istinitemu češenju sv. Cirila in Me toda ni treba posebno priganjati, se bi bili vi, naši o)i-kanci in izobraženci, lahko prepričali, ako bi si bili h« teli vzeti trud, pozvedovati o tej stvari bolj natančno. Od 1. 1863. (tisočletnica prihoda sv. Ciiila in Metoda med Slovane) pristopali so tukaj vsako leto novi udje bratovšine sv. Cirila in Metoda. Na njihovi praznik (poprej 9. dne marca) najela se je — če se ne motim — od 1. 1863. noter do 1. 1881. vsako leto na-lašna sv. maša za vse žive in mrtve bratovske ude, šolska mladina pa je vzajemno s korskim pevstvom pr. pevala puieg druzih tudi Cinl-Metodovo pesem pn tej sv. maši. Udov (bratovskih društvenikov) štel je naš kraj uže poprej nad 4C3; letos jih je pristopilo vnovič 73. Poleg tega, da so bili skuraj vsi šolarji udje te bratovšine, je šola za-se še posebej vpisana, in vsak dan se je nad 100 nedolžnih ručic povzdigu''o k nebu v molitvi: ,,za zjedinjeoje odločenih bratov in sester naših k sv. materi katohški Cerkvi". Menim, da smem povedati tudi to, da se je o času, ko naš šolski načrt še ni bil tako zelo preobložen z učnimi tvarinami, naša šolska mladina vadila poleg slovenske tudi ćirilske pisave, kar se s shranjenimi konecletnimi lepopisi (kar-telci) še danes lahko dokaže. Iz vsega tega zopet lahko vsakdo sprevidi, koliko sem o prazniku sv. Cir'la in Metoda zagrešil, in uli sem res Zčislužil, da se je moje ime sramutilu v „Slovencu''. Ilea puo žalostuo pusio-panje naših omikancev, ki pa dela nečast le njim sauiim in ne meni.                                              (Dalje pnh.J
Iz Ljubljane. — Presvitli cesar osrečili so včeraj s svojo visoiio navzočnostjo sosedno i:am mesto Celovec, da si ogledajo tamošnjo deželno ra/istavo in so vdeie-žijo potem vojaških vaj.
— Državni zbor pričel bo v 14 dueh sv^ge delovanje, s tem pomakaejo se zopet v prvo vr^^L; politična vprašanja, katera spadajo v področje lega zbui.;.
Kar osuovo strank v zboru zadeva . vidcu je, da bodo na zborniški desnici ostali vsi kiabi prejšnjega zbora. — Utemeljena želja, da bi se LichLeu-j.einov klub združil z Hohenwart()vim klubom, ni se ^polnila. Po vzrokih tukaj ne bomo iskali. Zdi se nam pa, da ne sodimo krivo, ako trdimo, da je razdvojenje med klubom Hohenwartovim nastalo za to, ker se naučni minister dejansko prav nič ni oziral na zahteve tega kluba, prav v ta namen namreč, da bi glede šolstva nemški Konservativci kaj dosegli, osnovali so poseben Lichtensteinov klub. — Akoravno je bil vspeh tega ko-
raka samo navidezen vkljub podpore vse desnice, vendar uvidajo po naših mislih Lichtensteinovci v osebi nauč-nega ministra največo zapreko zoper izpolnenje svojih zahtev in zato se, razumljivo odtegavajo in nočejo ožje okleniti desnice.
Glede svojega zaupanja v delovanji naučnega ministra so gotovo udje Lichtensteinovega kluba v popolnem soglasji s slovenskimi poslanci, enako tudi s konservativnimi tirolskimi in pa drugimi udi Hohenwartovega kluba. Izrekoma slovenski poslanci prepričali so se minula leta, da je minister Conrad zvest prijatelj vsim nasprotnikom pravičnih zahtev našega naroda. — In koliko se je oziral ta minister na želje slovenskih poslancev izrečene v spomenici izročeni mu vlansko leto?!
Čuli smo sicer, da je naučni minister merodajno odgovoril na ono spomenico ter izrekel, da hoče po mogočosti izpolniti v nji izrečene želje, toda dejansko čuU smo dosedaj samo o tem, da se na učiteljišči mariborskem podučevanje slovenski Štajerski namenjenih učiteljev v slovenščini pomnoži od 2 na 4 ure v tednu. Ako več ni mogoče, tedaj nam ljudske in srednje šole na Primorskem, Štajarskem in Koroškem ostanejo še dalje žive priče, da tudi v 7. letu Taaftejeve vlade narodna ravnopravuost za Slovence večinoma ostane mrtva črka.
Naše državne poslance čaka tedaj koj začetkom zborovanja težko delo. — Ne dvomimo, da se bodo — složni med seboj v trdni naslombi na državnozborsko desnico, s pravimi sredstvi podali na delo in tako, čeravno bi ne bilo mogoče hipoma vsaj korakoma zanesljivo dosegli — naravne pravice našega naroda.
—  Nepotrjen sklep kranjske hranUnice v Ljubljani. Z zadostenjem in zadovoljnostjo imamo omeniti danes, da C. kr. deželna vlada kranjska sklepa hranilnice , po katerem je ta naiueravaia k u^tan-jvitvi nemške ljudske šole društva „Deutscher Schuivereia'' v Ljubljani pripomoči z večjo svoto iz reservnega zaklada — ni potrdila.
—  O zadevi razstave goveje živine v Kranjski gori. V zadnjem listu „No\ic" vrinila se je pomota, in sicer mora stati v 2. ou.siavku mesto 5. oktobra 12. oktobra, v^ ravno tako tud^ v b. odstavku.
—  „Ljubljanski Zvon." Ši. JX itgi leposlovnega lista prinaša naslednje spise: 1. A. Funtek: „Gozdno svetišče.^ Pesem. — 2. Jos. Cimperman: ^Osehlo cvetje.'' Soneti. — 3. Dr. Fr. Detela: „Veliki grof Zgodovinski roman. (Dal.) — 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih, 22. „Pod hrušiio". — 5. J Stare: Pisna iz Zagreba. XI. — 6. F. G. P.: „Rožica". Pesem.
—  7. Dr. J. Vošnjak: Odlomki iz človeške tragiiio-medije. 1. Pepita. — 8. Ivan Vrhovec: ^Slavni Slovenci." II. P. P. Glavar. (Dalje.) — 9. Jos. Stri^.ar: Pogovori VI. — 10. A. Fekonja: „Sioveuci v kuji-ževui vzajemnosti s Hrvati. — 11. Jantio KersuiK: „Agitatoj". Roman. (Dalje.) — 12. J. Šuman: Odgo-^ vor na Širekeljevo kritiko moje slovnice. — 13. „Slovenski glasnik": Fr. viiez \iiKiošič. — Nove kujige slovenske. — Die Karntner Siovenen. — Preširen v Rusih.
—  KratRe opazke. — 14. J. Kalan: Šah. — „Ljabljan-stii Zvou'' izhaja v^acega meseca i. dan v zvezi' ii, i)o 4 tiskovno pole velike osmcrke obsežnih, ter scane pt-i leta 2 goid. 30 Kr., za četrt leia 1 goid. 15 kraje.
—  („Kres.") Leposloven ia znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. JaRob Sket, c. kr. gimn. prof. v Colovci. Obseg 9. šieviliie: „Arabela." Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — „Prevarjena". Mirko „Zakaj Mirko poje?'' Miriio. — „Slan Džuldaš in njeg.i sin Mamet." Povest iz življenja v srednje-azijatskih pa-
292
stinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. (Dalje.) — „Trioleti." J. Kostanjevec. — „Narodne pripovedke.^ Priobčuje Mat. Valjavec. — Bakterije in njih znamenitost v našem gospodarstvu.^' Spisal H. Schreiner. — „Stanko Vraz, slovenski rodoljub". Andrej Fekonja. — „Kdaj je Središ(^.e dobilo pravice cesarskih trgov?" M. Slekovec. — Glagolski ulomček. M. V*»ljavec. — Watschger. Dav. Trstenjak. — Poročilo 0 hrvatski književnosti. Spisuje J. Steklasa. — Drob-nosti. — Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gold. na leto, 2 gold. na pol leta in se tudi lahko po snopičih po 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 1882., 1883; in 1884. se še dobi, in sicer po 3 gld., prvi letnik nam je pa pošel.