Stev. 48
Trst, v ponedeljek 17. februarja 1913
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
«b R*de1|ah la praznikih ob 5., tb 9»nec<sl}kih eb §. zptrsj. 1 c*»Tn1fuc Štev. bo prodajajo po 3 nvd. <6 stot.) v mnogih > iHtkaruah v Trsta in okolici, Gorici, Kranja, Sfc. Petru, Podloj ni, Sežani, Nabretini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-jLfini, Dombergn itd. Zastarele «ct. po 5 nvč. HO stot.)
8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Simkosti 1 VNione- CENE: Trgovio.ski in obrtmi ogia-si po 8 et. mm. ~t«*rtnice, zahraierpoftlanice, oplasi deanraih zavodov p« rt- mm Za oglase v Uirstn !i«ta do 6 vrst 20 K. rsata ^AjJjna vrsta K 'A. Mali oglasi po ~ otot »e*e<l«s naj-j^oj pa 40 Mtoi. Oglase prejemu Ini>erat.n; oudeioi: aprava Srdinosti*. — Plačuje l/Jcliaiun !e opravi „Edinosti*. flačJjivo In toiijivo v Trstu.
Glaailo političnega drvufetv«
„fidinost*- xm Primorsko .r
NAROČNINA ZNAŠA
soa *3tr> l-*o 34 K, pol let« 19 K. 3 mt^eoa
dopoalune naročnina, ** npr«Ti u* o«<i M	„KDIlOiTr
teto Krm »a, t* »•) l«t. *r»« ?«0
B*j M poftlj&jr. os grrdDtUvo b>U	. *
not pumi aa aa «arafaaa)a la rakaptai a« a« vra -.-a
Kt-^inu a^JM« m raJtLafiifcCV.1«puaHjaai »» ap'» ' CREDNIATVO: *<K>a	2« (»ar*«*'
t» odgovorni tu»dttLkftT K* AN 'JOOMi -list« „Edino-t". * N»u«nilR T-.sk*ni» . i -tadrujr* i "m«ji»nini por'<A;vaat v Trafek: Qi.->rgio UaUtti	JO
»e3rt*^*ire«!inltnl nln* Stev. »4^-652. TELFPOn H IV-*

Pogreb poslanca Schuhmeierja
Skupni ministrski svet.
DUNAJ, 16 (Izv.) — Danes popoldne se je vršila pod predsedstvom grofa Berch-tolda seja skupnega ministrskega sveta. Konferenca je trajala od i do 7 zvečer,
; torej celih 6 ur. — Skupni vojni minister
24,000 rediteljev, 1500 vencev, pol milijona ljudi.
jočo koračnico iz Wagnerjeve opere „Got- Krobatin je podal podrobno poročilo o terdammerung", Nato se je pokojnikov izrednih vojaških izdatkih, ki znašajo najiikrenejši prijatelj, poslanec Sever, po- dosedaj že 600 m ili j on o v kron, a ulovil v ginljivih besedah imen. m ottak- ji*» bo treba še povečati, ker ni upanja, rinškega delavstva, od ljubljenega vodi- da W se izredne priprave kmalu opustile, telja. Govoril je še zastopnik socialističnih Konferenca se je bavila tudi s pripravami organizacii v II. okraju, katerega je Schuh- . za delegacijsko sesijo, ki se prične najbrže ratier zastopal v državnem zboru. Za tem po Veliki noči in s postavkami za skupni so pevski zbori zapeli več žalostink, nakar proračun, kjer bodo vojaške zahteve zopet so prenesli krsto na šesterovprežni gala- i znatno narastle. Resortni ministri so po-žalni voz in se je sprevod začel pomikati ročali o predpripravah za novo ureditev proti ottakrinškt mu pokopališču. Sprevod trgovinskih in gospodarskih razmer z bal-je bil navzlic temu, da je pokopališče pre- kanskimi državami. Ker konferenca še ni cej oddaljeno od Delavskega doma, tako obdelala vsega gradiva, se vrši prihodnja dolg, da se ni mogel prav razviti. Zato so »eJa jutri.
množice skušale priti po paralelnih ulicah ;	Velika bitka pri Bulalru.
do pokopališča. Dostop na pokopališče je CARIGRAD, 16. (Izv.) — Poročila Z j", bil dovoljen le proti vstopnici.	i bojišča zatrjujejo, da divja že od včeraj pri
Šele po četrti uri je dospel voz na Bula'ru med Bolgari In 7 ur Ki velikanska pokopališče pred grobnico, katero je po- bitka.
darila dunajska občina. Grobnica leži na-i	Obleganje Drinopolja.
sproti grobnice žrtev 17. septembra. Ob pol; PARIZ, 16. (Izv.) — Iz Sofije se po-petih so se pričele civilne pogrebne cere- roča, da so se razširile med bolgarskimi monije. Na krsti je ležal edini šopek osi-j oblegovalnimi četami nalezljive bolezni, vele Schuhmeierjeve matere in šopek po- j valed česar so Bolgari preložili generalni kojnikove žene in otrok.	1 naskok na Drinopolje na poznejši čas.
Kot prvi je spregovoril v imenu soci-' SOFIJA, 16. (Izv.) Vlada je sklenila, jalističnih državnozborsk h poslancev in ? dovoliti iz inozemske kolonije prost odhod vodstva dr. EUenbogen, ki je slavil ne-! iz D«™>polja, če predloži natančno listo srečno žrtev kot človeka, v katerem to' vseh inozemcev. bile na najsrečnejši, način združene vse^	Mednarodni politični položaj,
vrline in teligentnega človeka in ljudskega j DUNAJ, 16. (I<v.) V političnih krogih tribuna: naiviteta, prisotnost in treznost! presojajo danes mednarodni politični po-duha, humor in poštenost v značaju.	1'lofaj zelo pesimistično. Zatrjuje se, da je
V imenu socialističnih strokovnih or-' bila petkova seja veleposlaniške konfe-ganizacij je govoril poslanec B e e h r, renče v veliki nevarnosti, da se razbije, ki je pred grobom izrazil željo, naj bi sod- Avstrijski in ruski predlog glede delimita-niki ne kaznovali umora z novim umorom, cije Albanije si silno nasprotujeta. Kljub Morilec naj bo sicer kaznovan, a krt morilca pogajanjem ni prišlo do sporazuma, vsled naj ne bo prehta. Imenom deputacije iz Cesar je bilo na petkovi seji albansko Rajha je govoril po.l. S c h e i d e m a n n, vprašanje odstavljeno z dnevnega reda.— za češke centraliste Ste in, za napredne Anglija se trudi, najti novo podlago za meščanske kroge iz Leopoldstadta okrajni pogajanja. V četrtek se vrši ona seja, od načelnik Blasel, za jugoslovansko soci- katere bo odvisno, kako se zasuče sltua-jalno demokracijo Etbin Kristan iz cija. Med Bolgarsko in Rumunijo so se Ljubljane, ki je izjavil, da pomeni Schuh- pogajanja danes nadaljevala, a tudi tu je meierjeva smrt tudi veliko izgubo za jugo- položaj jako resen. Bolgarska že zbira med slovanske socijaliste, za poljske socijaliste Varno in Sumnom novo armado, katero dr. Diamand.	1 ojači z eno srbsko divizijo, ki je vedno
Med zvoki žalnih pesmi so končno pripravljena, da nastopi proti Rumuniji. spustili rakev v grob. Okoli pokopališča: BERLIN, 16. (Izv.) - Uradna „Nord-je stalo par stotisoči ljudi. Ob četrt na deutsche AUgemeine Zeitung" prinaša čla-šest zvečer so bile končane pogrebne ce- nek o mednarodni politični situaciji, v ka-remonije, nakar se je pričelo defiliranje terem izjavlja : Težkoče, ki so združene z pred grobom. Šele proti noči so se de- dclimitačnim vprašanjem Albanije, se v jav-lavske trume poslovile od groba ljublje- ™>sti "lo pretiravajo. Res je sicer, da nega voditelja.	t vlada glede nekaterih točk velik nespora-
DUNAJ, 16. (Izv.) Danes popoldne so odpeljali k zadnjemu počitku truplo poslanca Schuhmeierja, katerega tragična smrt je pretresla vse avstrijske politične in nepolitične kroge brez razlike strank. Popoldne se je razvil po ulicah dunajskega Ottakrinpa sprevod, kakršnega še ni videl Dunaj. Z naravnost knežjimi častmi je so cijalna demokracija pokopala svojega priljub Ijenega voditelja in prvaka, na stotisoče ljudi je postlalo pokojniku zadnjo pot s cvetlicami. Vtis sprevoda je bil velikanski. Nenavadno vzoren red, ena sila, ena volja. Poleg delavskih organizacij se je udeležilo pogreba tudi izredno veliko število naprednih meščanskih Krogov, v katerih je po kojnik vžival splošne simpatije. Udeležba pri pogrebu se ceni nad pol milijona.
V sprevodu je bilo okoli 1500 vencev, ki so bili naloženi na 17 VOZeht ki pa še niso zadostovali. Par sto vencev je sledilo še za vozovi. Sprevod se je pomikal več kot tri ure po ulicah. 24 000 rediteljev je vzdrževalo mir in red. Sprevod je bil največji, kar jih je kedaj videl Dunaj. Presegal je Luegerjevega in znatno tudi sprevod ob priliki evharlstlčnega kongresa. Že opoldne so se pomikale po ottakrinških ulicah nepregledne vrste delavskih skupin proti Delavskemu domu. Določen je bil poseben načrt, po katerem je bilo mogoče izvršiti prireditev, ne da bi se dogodila kaka večja nesreča.
Ob dvanajstih so pričeli nastavljenci mestnega pogrebnega zavoda odstranjevat* vence iz žalne dvorane in jih nalagati na vozove. Med tem so se zbrale v dvorani one deputacije, ki so imele potrebne vstop-sice. Došle so deputacije Iz cele monarhije in tudi inozemstva. P. edsedstvo poslanske zbornice je bilo zastopano po predsedniku dr. Sylvestru in podpredsednikoma Ger manu in Pernerstorferju. Navzoči so bili vsi socijalistični državnozborski in deželno-zborski poslanci, socijalistični dunajski občinski svetniki, delavski okrajni zaupniki in velike vrste meščanskih državno- in de-želnozborskih poslancev. Dunajskega župana dr. Weisskirchnerja, kakor smo Žt poročali včeraj, ni bilo, ampak se je dai zastopati po magistratnem ravnatelju. Iz
Nemčije je prišla posebna deputacija pod ifodstvom bivšega podpredsednika mReichs-agaposle r ca Scheldemanna.
Ob dveh popoldne so dvignili krsto izpod baldahina in jo postavili na kataf«tlk. Zbor pozaven je zatrobil žalno pretresu
PODLISTEK.
AKTA
Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisad Aleksander Dumas. — Pre vel F. P.
„Manj nesrečna in manj kaznovana neg j jas", je odvrnila Agripina, „kajti svobodno te je bilo, da mu slediš kakor ljubimka, meni pa so ga dali bogovi zA sina. Ali razumeš sedaj, kaj ti je storiti
„Bežati pred njim, da ga nikoli veS ne vidim."
„Varuj Be tega, otrok moj. Pravijo, da te ljubi/
„Ali pravijo to? Ali je res? Meniš li?a
„Da."
„Oh, blagoslovljena bodi zato !M
„Torej dobro! Daj tej ljubezni svojo voljo, postavi ji cilj; skušaj ga oprostiti peklenskega duha, ki ga uničuje, in rešila boš Kim, cesarja, morda celo mene."
„Tebe? Ali meniš, da bi ee upal?
„Neron je zmožen vsega."
„Toda preslabotna sem, da bi izvela tak načrt."
rTi si morda edina ženska, ki j« dovolj čista, da reši to nalogo."
„Oh, ne, ne! Bol o je, da ga nikoli več ne vidim !"
Po teh besedah so se Vstopil je suženj in je dejal:
„Božanstveni cesar želi,
da odpotujem, odprla vrata.
da pride Akta k njemu.-
„Spor !" je vzkliknila Akta začudena.
„Spor!" je zamrmrala Agripina in si pokrila glavo s pajčolanom.
„Cesar pričakuje," je pripomnil suženj po kratkem molku.
„Torej pojdi," je dejala Agripina.
„Sledim ti," je odgovorila deklica.
VIII.
Akta Be je zavila v pajčolan in plašč ter je sledila Sporu. Ko sta prekoračila nekaj hodnikov, ki jih še poznala, je odprl njen voditelj z zlatim ključem neka vrata ter ga je nato izročil mladi Grkinji, da bi se lahko vrnila sama. Dospela sta bila v vrtove z ate hiše. Akta je menila, da se nahaja izven mesta, tako širno in krasno je bilo obzorje, ki se je razprostiralo pred njenimi očmi. Med drevesi je opazila vodo, ve-
liko kakor jezero; onkraj nje, nad gostim grmovjem, v zračni modrini, obsevani od luninih žarkov, so se dvigali stebri palače. Zrak je bil Čist, noben oblaček ni kalil prelivajoče se nebeške modrine. Jezero je bilo podobno širnemu zrcalu, in daljni šum Rima je jel polagoma pojemati. Spor in mlada deklica, oba belo oblečena, sta molče stopala po tej krasni pokrajini kakor dve blodeči senci po elizejskih poljanah. Na obrežju jezera in na širnih tratah, ki so ga obdajale, so se pasle cele črede divjih gazel kakor po afriških puščavah, a na ume nih razvalinah, ki so spominjale na staro domovino, so se podili veliki, beli ptiči, katerih enolične glasove je bilo čuti v rednih presledkih. Ko sta dospela do jezera, je skočil Spor v čoln in je namignil Akti, naj mu sledi. Nato je razpel malo, škrlatno jadro in kakor začaran je plul čoln po vodi, na čije površini so se svetlikale najredkejše zlate ribice iz indskega oceana. Ta nočna vožnja je spominjala Akto na njeno potovanje po Jonskem morju. Njene oči so obsta'e na sužnju, in znova se je jela čuditi nenavadni podobnosti med bratom in sestro, ki jo je bila presenetila že pri Sabini. Mladi mož ji je sedel nasproti s pove-šenimi, plašnimi očmi; zdelo se je, kakor da
zum, vendar bodo velesile zastavile vs sile, da se dostže sporazum. Popolnoma napačno je tudi naziranje, da se je misija princa Hohenloheja v Petrogradu ponesrečila. Gotovo je da bo prijateljski kontakt med obema vla Jarjema mnogo pripomogel k mirni rešitvi vseh spornih točk.
Bo'garsko-romunska pogajanja.
SOFIJA 16. (Izv.) Danes je izročil dr. Danev romunskemu delegatu princu Ghiki bolgarski protipredlog, v katerem Bolgarska sicer ne akceptira vseh rumunskih zahtev, vendar sa znatno približuje rumuu-skim propozicija m, tako da je pričakovati, da se pogajanja še nr razbijejo. Venezelos o solidarno.ti balkanske zveze.
ATENE 16. (Izv.) Ministrski predsednik Ventzelos je zastopnikom raznih listov o odnošajih med balkanskimi zavezniki izjavil sledeče : Turška vlada se še vedno zanaša, da postanejo balkanske drž 1 ve ne-edine. A z mirno vestjo lahko konstatiram, da so balkanski zavezniki danes v boju proti skupnemu sovražniku ravnotako solidarni kakor začetkom vojne. Balkanska zveza je pripravljena vsak trenotek koncentrirati svoje sile na oni točki, kjer se izkaže to kot potrebno,
„IshanT suspendiran.
CARIGRAD 16. (Izv.) Vlada je suspendirala list „Isham", ki je zahtev U konec vojne in mir.
Misija Hakkl paše.
CARIGRAD 16. (Izv.) Vlada je dala Hakki paši nove instrukcije za misijo po evropskih kabinetih.
Turško poročilo o položaju na bojišču.
CARIGRAD 16. (Izv.) Vlada je izdala o situaciji včerajšnjega dne sledeče poročilo: V Drino polju je položaj nespremenjen. Pred Bulairom se ni ničesar spremenilo. Pred Čataldžo so se naše čete utrdile v pozicijah, katere so zapustili Bolgari. Včeraj je poskušal sovražnik ba-jonetni naskok na naše čete, a se je moral umakniti.
Državljanska vojna v Mehiki.
MEHIKA 16. (Izv.) Danes ob dveh popoldne je bilo sklenjeno 24 urno premirje, da se določijo za inozemska podanike nevtralne zone, oziroma, da se jim omogoči odhod.
WASHINGTON 16. (Izv.) Po večerni seji je državai svet sklenil, da Unija za enkrat še ne intervenira z oboroženo silo v Mehiki.
Poročilo Iz Skadra.
V sledečem priobčujemo poročilo ix Skadra, ki je sicer staro že nad poldrugi mesec, ker ga dopisnik ni mogel prej od-poslati svojemu listu, ki pa vendar take
se hoče izogniti pogledu svoje bivše gostiteljice, in kot nem krmar je vodil ladjo. Akta je pa prekinila molk.
„Sabina mi je rekla, da si ostal v Ko-rintu, Spor; Sabina me je toraj varala?"
„Sabina ti je govorila resnico, gospodar riea", je odgovoril suženj, „toda jaz nisem mogel dolgo strpeti brez Lucija, Ladja je plula v Kalabrijo, in vkrcal sem se. Mesto da bi jadrala skoz morsko ožino mimo Me-sine, le je ustavila v Brundiziju. Krenil sem po apijski cesti in dasiravno sem odpotoval dva dni po cesarjevem odhodu, sem dospel vendarle istočasno ž njim v Rim.*1
„Sabina se je gotovo zelo razveselila, ko te je zopet videla?"
„Da, gotovo," je dejal Spor, „kajti midva nisva le brat in sestra, temveč tuii dvojčka."
„No, dobro ; reci Sabini, da hočem ž njo govoriti in da naj me obišče jutri zjutraj."
„Sabine ni več v Rimu", je odvrnil
Spor.
„In zakaj ga je zapustila ?"
„Bila je volja božanstvenega cesa»ja."
„Kam je odšla?" vem."
C ■ - T7 r.i r,- ri i i
»EDINOST 4 St 48
V Trstn, d je 17 februarja 1913.
jasno risa neznosni položaj v Skadru, kakor je bil tedaj, ki pa se je moral tekom poldrugega meseca še znatno poslabšati. Je pa to dopisnik milanskega „Corriere della sera*, ki podaja svojemu listu to poročilo z zanimivimi podatki in fotogra-fičnimi posnetki, nadaljujoč svoja prejšnja poročila, ki so bila priobčena pred mesecem v dotičnem listu. Med drugim pripoveduje sledeče:
Snoči (dne 23. decembra 1912) so Turki vnovič začeli s splošnim napadom od Čardanjolskih hribov pa do jezera. Pehota se je zbrala v zavarovanih jarkih pred Stojeb in je streljala, dočim so črnogorske baterije silno odgovarjale iz Vrake, Mesov in Seldnije. Ali kakor po navadi se je začel napad o mraku ob poli 7 in naj-zdatneje gibanje se je vršilo v temi, ko so se komaj razlikovale čete bojevnikov in obrambni nasipi. Ob 10 je bilo vse končano.
V Skadru je trajala zmešnjava še naprej zaradi silnega hrupa orožja in zaradi stotine granat, ki so se razpokavale nad hišami. Končnega izida, katerega so vsi pričakovali, pa še ni bilo. Najznameniteji uspeh tega boja je bil ta, da ima Riza beg milijon patron manj. Kljub silnemu protinapadu Črnogorcev ni bilo pri nas velikih izgub, kvečjemu petdeset ranjenih Turkov.
Ko so Črnogorci obsipali turške črte z značilno naraščajočim ognjem, so prodirajoči Malisori prerezali s škarjami ograje iz bodeče žiče in izruvali in razsekali kole ograje. Ta čin je vzbudil pri optimistih v Skadru upanje, da Črnogorci, ker se jim je posrečilo pokvariti omrežje, izvrše morda nocoj svoj napad. Ali to upanje je jako slabo med kristjani, ki smatrajo še jako oddaljen dan svojega osvobojenja, kakor med mohamedanci, katerim je vseeno, kako se reši vprašanje Skadra, samo, da bi končno nehala vsakdanja težka borba proti bedi, Ta pa je zelo huda med obojimi.
Kdor nima denarja, mora poginiti. Po dnevu ubogo ljudstvo, prisiljeno po lakoti, hodi Čez prelaze in obrambene jarke in zbira in krade, kar najde pred očmi sovražnika. Včasih jih pusti ta na miru včasih jih pa obsuje s točo krogelj. Tedaj ** skušajo hitro poskriti in se vrniti v ^esto, ali zmiraj se jim to ne posreca. Marsikdo obleži ranjen ali ubit nad malim plenom, ki ga je zagrabil.
Nadalje pripoveduje dopisnik (Gino Berri), kako sta dva starca umrla lakote. Ze dolgo sta lazila po ulicah, trkala na vrata in molila roki po cele ure v dežju in mrazu, dokler nista nabrala nekaj me-lalika, da se potem udeležita silnega navala ljudstva na krušno peč. Tako se je dogajalo vsak dan, dokler nista več mogla vzdržati. Oba skupaj sta jedla en sam kos kruha. Slednjič pa se je število pro-sjakov pomnožilo vedno bolj in drugi so bili hitrejši kot ona dva. Oba starca nista mogla več vzdržati te težke borbe pred krušno pečjo in sta zaostajala. Nihče se ni brigal za nju in nekega dne so ju našli mrtva.
Vsak dan nudi naraščajoča tolpa gladnih strahovit prizor in nastaja nevar-
nost, da se jim sčasoma pridružimo tudi mi. Tudi državni funkcijonarji so v nerar-nosti, n. pr. telegrafisti, ki so prej potro-jili svojo tarifo za najbližje kraje in so vsaj nekaj zaslužili, ali odkar ne funkci-jonira več telegraf, nimajo niti beliča več. Ostali uradniki že dva meseca niso prejeli nikake plače. Prej se je nabralo s kaznovanjem nekaj denarja za nekatere uradnike in častnike, in kaznovalo se je pod vsako pretvezo; ko so spoznali Skadrčani, čemu jih kaznujejo, so začeli vsi naj po-korneje izvrševati naložene ukaze, tudi najnepravičnejše in so se tako maščevali nad vlado s tem, da so postali najvzorneji državljani.
Drlnopollskl vilslei po Al — KrščanskL
Ze nekoč, ko se je bil raznesel glas, da je sklenjeno premirje, smo bili podali jasen pregled o površini balkanskih držav in številu njih prebivalstva ter o razmerju med posameznimi .vladavinami, ki bi glede na površino in prebivalstvo lahko nastalo, i če bi se udejstvile želje in nade zavezni- f kov in bi jim Evropa prisodila one po- j krajine, ki so si jih priborili s silo svo-}
jega orožja. Danes pa naj se še enkrat! m + lt Tf	l> l £
ozremo na to in premotrimo posebno Tur- j Arst* uilca Marco ško, zlasti pa Drinopoljski vilajet, oni ] Priporoča cenj. obcinatvu	=
kamen, ki je sedaj v spotiko Turkom,
zaveznim Balkancem in vsej Evropi.__
Dosedaj je znašala površina evropske Turčije 169.300 km8 in na tem prostoru'Ve5krat na d*n 8vež	Prodaja se mok*
iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah.
l/elikanska zaloga pohišft/a in fapecarii
:: Paolo Gastwirtb ::
Tin, hl stHOBB m s - Teisisn 22-15 (m »i&a mm
Najbolj ugoden vir z& nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti, feo^žfc: »zber,

A, BamMč (prej Jakob Bnmliič, :rst, micc i ^
VST* Zaloga vsakovrstnega blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga &irobovf koruze in moka
ter različnih jestvin.	Se priporoča udana	.
Svoji k svojim l	A. dAMeSIC.
«8

Josip Zavadlal
svojo pekarno
Industrijsko podjetja
KicMMojai
prodaja drožje po destilaciji mandljev, ki so izborne za pitanje prašičev in mleko množečo krmo molznim :-:	kravam.	:-:
Ceno R r— zo stot (Kolntnl).

Vek. Petrov®
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40
Zoloso Izdelanih domačih čefc
Sprejemajo se naročila po meri
Četudi se je zrcalilo v Bužnjevem glasu globoko spoštovanje, je bilo opažati v njem vendarle neko obotavljanje, ležalo je v njem nekaj prisiljenega, tako da ga Akta ni ho tela ve5 izpraševati. Tudi sta bila ravnokar dospela do obrežja, in čim je Spor potegnil čoln na suho in je Ak;a izstopila, je šel dalje. Mlada Grkinja mu je znova molče ■ledila in je pospešila korake, kajti stopila sta v neki smrekov gozdič, čigar gosto vejevje je tako zatemnjevalo noč, da se je Akte polastil neki Čut bojazni. Zato se je nenote približala svojemu spremljevalcu, daBiravno je vedela, da od njega ne more pričakovati pomoči. Po kratkih presledkih so Be res začuli čudni glasovi, podobni tarnanju, ki so prihajali dozdevno izpod zemlje; slednjič se se je natančno začul razločen, človeški krik. Deklica se je stresla in je položila roko na Sporovo ramo
„Kaj je to je vprašala. „NiČ,w je odgovoril suženj, „Toda meni se vse dozdeva, da sem ne kaj čula," je nadaljevala Akta.
„Da, vzdihovanja ; šla sva mimo ječ." „Kaki jetniki se nahajajo tam ?" To so kristjani, ki jih shranjujejo za
(Dalje.)
je živelo 6.130.000 ljudi. Sedaj pa se Turčija odreka teh-le svojih pokrajin: Solunskega vilajeta, ki meri 35.000 km* in ima 1.380.000 prebivalcev; B toljskega z 28500j km5 in 84.900 stanovniki; Kosovskega, ki j mori 32 900 km8 in šteje 1.038.000 duš;' Skaderskega z 10.800 kms in 294.100 pre-! bivalcev; Janjinskega s 17.900 km* in t 527.100 ljudi. To je torej skupno površine j 125.100 km1 s 3,839.100 državljanov.
Sam Drinopoljski vilajet ima 3^.400 kms in šteje 1,028.200 prebivalcev. Će se torej obistinijo zahteve in želje zaveznikov, kar se kaže vedno bolj sigurnim, ker se Turki vedno le umikajo, izgube Turki ves imenovani vilajet in najbrže še kaj drugega, da ostane Turčiji v najugodnejšem slučaju 580 km8 z 1,262.900 prebivalci.
Turška statistika, ki je pa tako pomanjkljiva kakor vsa druga uprava, veli, da je v Drinopolju samem 80.000 prebivalcev. Res pa je, da jih je kakih 100.000, če ne morda celo do 120.000, kar trdijo nekateri. Od onih 80.000 pa, ki jih je naštela turška vlada, je polovica Turkov — vštevši vojaštvo in uradništvo — polovica pa odpade v enakih delih na Žide, Armence, Bolgare in Grke. Bolgarov utegne biti v Drinopolju kakih 10.000, dočim jih je v vilajetu razmeroma znatno več, z ostalim nemohamedanskim prebivalstvom toliko, da so Turki v precejšnji j manjšini.
Drinopoljski vilajet razpada na šest sandžakov. Ti so: Drinopoljski, Lozen-	: prstani, verižice iz amerikanskega
gradski, Dedeagaški, Gimuldžinski, Rodo- - doublć zlata izključno po prilož-stovski in Galipoljski. Teh imata samo i nostnJh cenah. Prodaja, kupuje In me dedeagaški in gimuldžinski turško večino, < niuie zlato srebro in dragocenost, namreč 231.000 mohamedancev in le 92.000
pravoslavnih. V Drinopoljskem sandžaku je 145.000 pravoslavnih in 127 000 Turkov, v Lozengradskem 105.000 pravoslavnih in 53.000, v Rodostov^kem in Gali-poljskem skupno 131.000 pravoslavnih in le 96.000 Turkov.
Tako so torej Turki v Drinopoljskem vilajetu, ki se ga tako krčevito držijo, v zelo občutni manjšini, da, niti v Drinopolju samem nimajo kake večine. Število Turkov pa postaja že manjše, če pomislimo, da vlada imenuje Turke vse one, ki so mohamedanske vere, če so sicer tudi Slovani, Grki ali — Cigani. In takih „Turkov" je precej. Odstotek pravega turškega prebivalstva je torej še znatno manjši, nego smo ga navedli in zato je že tudi z ide-elnega stališča — če že ne pravično, pa vsaj opravičljivo — da se vilajet z mestom vred iztrga Turčiji. To pa tem bolj, ker prineso Bolgari kulturo v deželo in ne bodo krivili nobenemu mohamedancu lasu, dočim je bilo kristjanom pod Turki — joj!
n
cirkus."
Francesco Buda, zlatar
v Trst, ulica Scaiinata št 1.
* \ Prodaja ur iz srebra in kovi • nastih, od 4 kron dalje, uhani
Kova psima in sMfiitoa ? Trsta
A-	- Trst
ul. Commerclale 328 (Pcndice dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci ta konfektura. — Likerji tn raznovrstno vino ---v steklenicah. 1 ■ "
Zahtevajte povsod
„s.>ecij Ino mazilo za čevlja"
Za U M A"

•J
Sedos gljivo. -	daha.
Najsvetlejše. Brei ikad jlvlh prioiesl. S* ne aalt. 7* t< taje aanje mehko. — Z svrač Jte poa&iedbo. —————

PEKARNA
Ivan Kocjan
Trst - Vrdela-ŠUolj št 317
ima dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naročila xa postrežbo na dom. Sprejema v peciv®
vsakovrstne testenine. Cene zmerne. Suaga zajamčena.
POZOR!	Svoji k svojim!
VINKO TERČON priporoča slavnemn občinstvu svojo na novo odprto
:: pekarno
v Trstu,

18
ulica del Bosco
(prej F. PIRMAJf)
Prodaja se svež kruh 3-4 krat na da* raznih sladčfc, biškotov In liherjev t* —— najfinejše moke itd. ——
Gostilna ,pri Deteljici'
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Podpisana naznanjam a tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tadi izboren kraški teran po najzmernejib cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano.
Z odličnim spoštovanjem
ANGELA KJUDER, lastnica

UMETMI ZOBJ
P!«fn!>lranJ« zabov
Izdiranje zotev brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čerm&k V. Tuschr
«obozdravnik kcmr-ea. xebni tcsie jIIo* 4»Ita Ca«ermi> itsv 13, (9. n.
Domače vesti.
Odborov« seja politič. društva „Edinost" se vrši danes, v ponedeljek, pop. točno ob 3 v »Slov. Čitalnici" in so naproSeai vsi
EiEiililiiiiil
K. Gasperiiii, Trst
Telefon Stev. 1974.	SpecLtflP Via Economo št. 10.
Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUSODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement"
Torama cementa „Portiand" v Spijetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE
§3 il S! ti il n ii

V Trstu, dae 17. februarja 1913.
„EDINOST" št. 48.
Stri n ITT.
gg. odborniki, njihovi namestniki ter deželni poslanci, da se je polnoštevihio in točno
udeleže.
Promocij*. V »oboto je bil na starodavni Karlo Ferdinandovi univerzi v Pragi g. M. U. C. Brun on Weixl promoviran doktorjem vaega zdravilstva.
Popravljamo, v osmrtnici po go.pa
Jedrti Prctnerjcvi roj. Vodnikovi je, žal, pomotoma izostala cela vrsta, kar naj popravimo s tem, da navedemo dotični stavek, kakor se glasi v rokopisu: „Zahvalo izrekata (družini Pret-ner- Sancin) še posebej gospodu c. kr. deželnemu Šolskemu nadzorniku Franu Matejčiču, g. okrajnemu šolskemu nadzorniku Ivanu Neker-rnanu" itd. Izoatalo je torej ime dež, Šol nadzornika g. Frana M-tejčiča, kar smo sedaj popravili s tem popravkom.
Naše narodno železničarstvo je doseglo v soboto zvečer s svojo plesno prireditvijo tako lep uspeh, da je v resnici lahko ponosno nanj. Udeležba s strani članstva je bila prav dobra, a tudi drugo naš» narodno občinstvo je pokazalo ob tej priliki, da vidi v našem narodnem železničarst/u in njegovi Zvezi činitelja, ki velja nekaj v naši skupni narodni organizaciji. Navajati nočemo nikakih imen, vendar pa moramo reči, da je bila posebno častno zastopana — Če že uporabljamo v zadnjih časih pri nas v Trstu toliko uporabljan izraz — naša inteligenca. Plesa se je udeležilo tudi lepo Število železniškega uradništva in to južnoželezniškega, dočim pa nismo opazili od državne železnice menda nobenega višjega uradnika. Prav tako lahko pripomnimo, da se ostalo narodno delavstvo ni izkazalo prav posebno napram svojim tovarišem železničarjem.
Ples je vodil g. Bonano, sviral pa je Zvezni orkester, kateremu je treba priznati, da je izborno izvršil svojo nalogo.
Kakcr smo že rekli, je pokazala ta prireditev, da vživa Zveza jugoslovanskih železničarjev res najtoplejše simpatije v našem občinstvu, in prepričani smo, da postane ples ZJŽ stalna, domače prijetna, vsemu našemu narodnemu občinstvu izredno ljuba zabavna prireditev.
Na tako lepem vsestranskem uspeha moremo i našemu železničarstvu i njegovi organizaciji edino le kar najodkritosrčneje Čestitati,
Hrvatsko društvo nStros8msyaru je priredilo v soboto zvečer v prostorih „Slovanske čitalnice" zabavni večer, ki je uspel v vsakem pogledu kar najbolje. Poleg glasbenih točk, ki jih je izvajal „šrarael" polkovne godbe tukajšnjega bosanskega polka, so predvsemi zanimale udeležence čarovnije indijskega profesorja magije dr. Senj Moda, kateremu gre vse priznanje na' njegovem imenitnem „delu".
Po končanem sporedu se je razvil animiran ples. Zabava je bila prav pri jetna in je gotovo doprinesla, kakor vse take prireditve društva „Strossmayerjaa, zopet svoj del k Čim ožjemu zbližanju obeh naših bratskih narodnosti, hrvatske in slovenske. Edino bi bilo le še želeti, da bi se „Stro3smayerjevih" prireditev udeleževalo Čim največ naših ljudi, da bi se tako sklenile čira najožje zveze med nami in našimi hrvatskim brati.
Upajmo, da se te želje tudi v bodoče izpolnijo v polni meri.
Slovensko gledališče.
Včeraj so prvikrat ponovili popoldne opereto „Cednostna Suzan aPredstava je bila razmeroma še prav dobro obiskana in občinstvo se je izborno zabavalo. Ker so bile uloge, izvzemši „Suzano", v istih rokah, kakor doslej, naj pripomnimo edino le, da se je g.ci Lepuševi uloga ^Suzane" v resnici posrečila kar najbolje. V višjih legah izgublja sicer glas gospice Lepuševe precej na svoji moči, a vzlic temu zasluži njena uloga vso pohvalo.
Zvečer je šla preko našega odra francoska veseloigra „N aš dobri sodnik", ki je bila v splošnem res vredna odkrite pohvale. Občinstvo je sledilo igri z največjim zanimanjem in tudi ni štedilo s po. hvalo igralcev.
Glavna uloga sodnika je bila v rokah g. Dra^utinovića, ki je tudi reštl svojo nalogo prav dobro. G. Rajner je izoorno pogodil sodnega tajnika, ki si mane roke nad nesrečo svojega šefa. V ulogi Lajau-
netta smo zopet videli enkrat na našem odru g. Ljubiča, ki je bil v ostalem prav j dober, le da ni b:>gve kako memoriral svoje uloge. G, Toplaku na njegovem Du- I vignelu, časnikarju, ki riskira zapor, da j spozna razmere na sodišču, vse priznanje.
Ženske uloge so bile v rokah g.ce Wintrove ter g.e Dragutinovićeve in Ili-Ćićeve. G.ca Wintrova je prav dobro iz- ! vedla ulogo soproge preiskovalnega f»od-' nika, ki se zaljubi, hoteč mu izvabiti priznanje tatvine, v dozdevnega tatu Du- J vignela. G.a Dragutinovićeva je bila izborna tašča. G.a Iličićeva v ulogi igralke Lice de Perpignan, ki s svojimi ljubav-j nimi spletkami vjame preiskovalnega sod i nika, da maščuje na njem svojega ljubimca ; Lejaunetta za njegov krivični zapor, pa vseskoz naravna, neprisiljena in nepreti* rana, skratka najbolje umevana in tudi izvedena nloga.
Ostalo osobje, ki ima le manjše uloge, j je podalo dober okvir celoti inje tako tudi
RUDOLF SCHUZiTZB
— IZ BKRLIMA konoesljonlranl aebotohnlk —
Flftiu Barrlera Teechla. uhođ ulica Sette Fontane i ter. S, IL
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV.
■..... Zmerne cene z ozirom na razmere man) posedujoč Ul sloje?,
OPRAVKI SB IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9—1 IN S—7. ■■■■■■■■■OBBHHBB!

Čoplo se Vam priporoča,
da kupite
stearične sveče
Nove tržaške tovarne (Nuova Fah brica Trie stina „Marca Angelo), katere so najboljše vrste iP po nizki ccni
Guido Bienenfeld
pripomoglo do dobrega skupnega uspeha. Trat - uITo* Coroneo 39 - Trg*
Občinstva, ki je imelo zopet enkrat lep gledališki večer, ni oilo ravno preveč, zlasti sedeži so bili precej prazni, rečem d pa lahko, da se že kmalu ni tako prisrčna smejalo, kakor ob duhovitih šilah, s katerimi je pisatelj prepregel vso svojo veseloigro.
Upamo, da „Našega dobrega sodnika" ponove in tako poddjo onemu našemu občinstvu, ki ni videlo upriziritve, priliko, da se pozabava ob mettoma kakor ogenj Žgoči pisateljevi satiri in njegovih izbornih dovtipih.
^ar. dal. ofganizaošja.
Deielni odbor N D. 0. Prihodnja seja se ne bo vršila v sredo, ampak v četrtek ob 8 zvečer in so na njo vabljeni poleg odbornikov tudi namestniki, pregledovalci računov, nadzorniki in člani razsodišča. Na dnevnem redu so važna vprašanja.
Podružnica NDO v Sv. Križu priredi , jutri v torek ob 8 zvečtr društveni shod v prostorih pevske šole pri gosp. Tretjaku. Vabimo pristaše Nar. del. org., da se udeležijo tega shoda polnoštevilno.
Zidarji ! Vabljeni ste na shod, ki ae bo vršil v sredo ob 6 zvečer v društveni
Moja prad ItiridMetlmi !«a uaUnovljens te se obrtni rastavi v Trsta odlikovaše
tovarna bo&ov
IvtIdj« nsročbe vsakovrstnih aodov, bodisi ▼i«« Ipitu. likere, tropiaovoe, olje, slivjvec, marafHn itd Jamčim c« dobro dele ia po n>rkik oenah, de se a* bojiai konkurentov. — Ne deželo peiiljaa oenika.
1*22	Pran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44.
Back & Fehl
splošni unlformskl zcood Trst, Acquedotto 12
Izdelovinje uniform, livrej in oblek po meri

t h	Alojzij Povh
	slovenski
	urar in zlatar
	V TESTU
	ulica del Rivo št. 26
	(na trgu pri Sv. Jakobu)
=1
Z Jasa tialmstlnskega ulna
lastni pridelek iz JESENIC pri Omišu	_
fiiip ivanisevic. Trst |
ulica VaJdirivo 17. Telefon 14 05.
— Prodaja na drobno In na debelo. — 3
■	GOST LNTE : „Ali* Adria", ulica Nuova
štev 18 in gostilna-Buffe , Piazza Giuseppina štev. 7, v katerih toči
svoja vina *rve vrste.
6.
ANTOM SKERL ■ TRST
me han k, zaprisežen izvedenec. Trg Carlo Goldo< štev. t U- 11, Tal. 3734
Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokoles itd. Genera ni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford*. Zaloga avtomobilov, motoicoles itd.
Napeljava in zaloga električnih zvončkov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. j	• XT T-v r\ i-	tt" . ,, JC. Ztloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica
dvorani N. D. O., ulica sv. Frančiška št. za popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles
GOSTILNA
Ali'Antlcn Pompe!
TEST trg C.
Goldoni in na istem trgu se nahajajoča
»lovanakfmu občin- CAFFE GOLDONI
stvu za obien obisk. Frna M >rinšek.
Prva in edina pisarna — v vojaški stvari --
(konoeeijeairaeft ed o. k. namestniitv*) Trst, ulica della Caserma 5, IL n.
2. Z ozirom na to, da so na dnevnem redu zelo važna vprašanja, pričakujemo obilne udeležbe. Poiebno pa vabimo na ta shod : vse one zidarje, ki so brezposelni.
t
—	I
Kongres NDO, ki bi se imel vršiti v ne- :
deljo 23. t. m. je prenesen. Kedaj se bo )
vršil, naznanimo ta teden, takoj po odbo- i
itd. —= Velika zaloga pripadkov. v«!!i» otefrtlea garmgc, tu lem o»> MDk<	a ti o« iHdMtri
TELCfCB ?247. 8TOCK PNEFM GOODRTT fmmmifcasafrn1. AVTOMOBILI HA POSODO PO ZKE&SI OSVZ.jS
rovi seji deželnega odbora.

Razne vesti.
Sultan Muhamed Reiad V. V pariškem Figaru" objavlja dragi koinornik saltaao/ Ahmed fiešid karakterizacijo svojega vladarja sultana Muhameda R^šada V., po ka- i teri posnemamo sledeče, še enkrat opjzar- ; jajoč, da je to sliko gospodarja podal njegov : služabnik: Sultan M >hamad RjŠid V. je med ljudmi najbolj človeški, med suvereni najskromnejši in med vladarji najbolj kon-stitucijoaalen. Razkošnost 83 mu gnusi. V svojem meščansko preprostem salona sadi zelo melanholično pa gleda raztreseno i a malomarno na razne eolniča in ladjice, ki orjejo morsko gladino Bospora; zanimajo ga pa le nekoliko ogromne ladje velesil, ki so zasidrane nedaleč od njegove mirne palače. Ginljivi sta preprostost in enoličnost njegovega življenja. Nima druge skrbi, ne
Dr. Pečnik
Dr. PETSCHNIOO
Irst, via S. Caterisa ftev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: a—9 In 2—3 in Specijalist za kožne In j vodne (spolne) bolezni: \\l\—1 in 7—7V».|

- RESTAVRACIJA
,RLLR STRZIONE'
Trat, trg pred Jnž. kolodvorom 3
(Nasproti jmlnega keledreim).
ee ilatnMB oMaitn te pot-■ikoei, ki peta jej e ekosi Trat ss obilen obtak. Teil ae isvrateo plve in vlne — BOSBA EUIIKJA.
CENE ZMERNE.
Lastnik Anton Aadrijančič,
Uvfi vratar hetela „Balkan".
Ces. kr. prlv.
Eiunione Adriatioa di Siourta v Trstu
ustanovljena leta 1883.
Zavarovanja proti škodi, poveročeni po ognja,
stre)i in eksplozijah Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
Delniška glasnica In rezerve dne 31 decembra 1911 K 168^94.604-43.
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12.
1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 726.197,869-34. Zastopstva v «sfh deželnih g'avnlh mestih in važneji.h krajih A-stro-Ogrske nonir: IJe.
Krojačnica Vek. Terzo
Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n.
j	,	t L- -ji	i Priporoča se c. občinstvu ta, vsakovrstna dela. Solidna
posna druge castihlepaosti, nego da bi videl 0giase> poslana> osmrtnice in VSakrSna! postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju.
svojo še vedno veliko državo čimprej v razglasita ali reklamna naznanila je pO- Bogata izbera najnovejših angleških vtorcev.
boljšem položaja. — Kalif j a dober vernik, gnjati le „Inseratnemu oddelku Edinosti"	SVOJI K SVOJIM!
kakor treba biti, In ne opušča molitve in ne zamaja verskih Vaj, a on ne pozna političnega in verskega fanatizma. „Ni§mo-li,K mi je že večkrat rekel, „ljudje, ustvarjeni VTsemogo6nega Vse svoje podanike, kristjane ali moslime, smatra enakim, vstrpljiv v vsem in napram vsakemu, kakor je že pač vsak moslim. Značilna zanj je njegova velika inteligenca in zdrava pamet. On ve ceniti vse svoje ministre, kolikor res veljajo. Takom svojega dolgega jetništva za časa vlade brata Abdola Hamida je postal filozof, a njegove filozofije je koneo, če misli na ljndi( iti so ga proglasili za pijanca in alkoholika. „Ce bi bil pijanec," mi ja rekel nekoč, „bi
Noto pogrebno podjetje, T^st
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.)
Prevoz mrlič&v na vse kraje
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opčine št. 170 ; T. VITEZ v NabreŽInl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIČ v Škednju. . . _	= Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od naj enostavnejših do najbolj luksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj H Š T I B I L J.
Stran IV.
,JEDINOST" St. 48.
V Trstu, dne 17. februarja 1913.
X 1	mi^ko kefir" in — Za darovano knjižico Zamurskega:
pa imamo še slovito kislo mleko „ kefir m &	^^ gfa	CMD po
„joghnrt".	, 1 K Anton Valentič in L Vrščaf. — Srčna
Vas brez HI0§Wh. Na Angleškem je neka hyala ,
Da „oven le šaljivo, norčuje ee « ujeg» vas z imenom Slaugwin, ki pac edina v tem, _ S^toivanskl podružnici CMD ie
gp: rrz: :buQ	* „ njeni	^
bil to oseben greh, za katerega bi moral odgovarjati Alahu." Kot kalif želi miru in sreče vsem mobamedanom. O panislamizmu pa goveri le šaljivo, norčuje se iz njega in
aja-u«	-------- ---JL *>	l	.
je sultan izjavil ruskemu poslaniku v avdi-j 1105 prebivalk in te imajo samo enega -	^^ & _
jenci da si v Evropi panislamizem krivof stanovalca, namreč pastorja v osebi M. frjse. • r _ Q. G egor Šporn, železniški nadzor-tolmačijo in ga zato tudi napačno presojajo. Županica pa je 82 let stara Mary Palm«, kz , rfk y V|pavi> , poklonil družbi s v. Cilila
Kot kalif posveča vso pozornost mohame-'deli delo, urejuje način življenja sovaščank ln Metoda za .Šojek povestic K 3._
dancem in želi, da bi svobodno živeli po in ima najvišjo in neomejeno oblast nad r|r|nnnnnnnnnnnDDODDDnaDDnDDDnnnnq ____•? ____• ________-1- iMinn Wo tTAr 7Q nto« f vsemi. Ko io ie neki žurnalist mterviewal, □»	~~ ~~ ~~	7	|n
MALI OGLASI
.......»t MALI OGLASI se računajo po 4 vin. ~
S besedo. Mastno liikane beaede tnkiat več. Najma ■ jia pristojbina 40 vin. • ..MM««« Plača se takoj Inseratnemu oddelku
li8tar Iet> B'nžbe v mesta ali oko-KOml, lici. Naslov J. Pletmičar, Sv Sobota, Tr t.
320
aancem in zeu, ua ui svuuuuuu *	•— ---- -	,	.. .	- iU
evoji veri in uspevali v miru, kakor zahte- 'vsemi. Ko jo je neto zurnal.at mterv1ewal,	□
vajo to velesile za nemohameđanske prebi-1 mu je pripovedovala sledeče : Ze 74 let pre-	g
valce Turčije. . Karakterizacija utegue bivajo v vasi same ženske in ne gre jim	g
biti točna, v kolikor ne upliva nanjo služ- slabo. Bav.mo se pač najbolj z ribjim lovom	g
beno razmerje komornikovo, ki jo je podal, in znamo svoje ladjice tako voditi, da ne	g
. , i i-! i v + • nikdo mislil, da smo ženske. Hišice si	□ _
o^rkatlZja °a ^ H ^eno ^same. Med nami vlada mir , y JU«««....................H
nad dvom, da se sultan ree za nič ne briga, razum (?). Lloyd George mi je nakazal o K da malomarno zdi v svojem saionu in da ne plače na teden a radi tega se ne počivam..
pozna nobene častihlepnosti. To kažejo - Nefcoč j*	^t^Z L	O.,,**« i ž*« *»-
dogodki .	me sm0 Vldržne 1D °eZ tedeD dD1 J®	blUZDB ISCe Škrg« in laškega jezika zmožen
meral zapreti svojo prodajalno z alkoholom. i p0t„jit. Naslov pri inseratiem oddeliu „Edinost ■
Visoka starost Bolgsrov. Med bolgar-	Nekolikokrat v letu prihajajo v obwke naii j P°d St- 833-___333
skimi delegati za mir v Londonu je bil tudi	m0Žj6| y dolajo v me8ta. Pa jaz vam od j Stanovanja ^e' cd" ajo^Si^febru^a Vb* mož, ki sam ni veliko nad 40 let star. Sme p0Vem, da smo vse srečne, ko zopet g? uiica Amengo Vespucci (Sv. Jakob). 331
se pa ponašati, da je še govoril z nekom, ki	lajajo. Ko je žurnalist h .tel oditi, ga je
je še zagledal luč belega dne, ko so vladali	zaproBiia Palmerjeva za smotko, ki Bi jo je
kralj Ljudevit XIV. na Francoskam, Ju-	g sla8tj0 zapalila.
rij II. na Angleškem in Friderik Veliki na	-------
Pruskem. Visoka starost Bolgarov je znana,	VOStl IZ I SIT©«
ali slučaj, o katerem govorimo, je zanimiv	"
primer avtentično overovljene visoke starosti. Iz Kozine. Pevsko društvo .Venec"
primer .v»ntic.u uv««v^»	|q dne 26 janua||a S¥o|o pred.
Dokazuje nam to bolgarski generalni konzul	1« ™P ^^ k4 ^ kar 'najbolje uspela.
Angelov v Manchestru, ki je pndeljen kot	Zahvaljujemo se tem potom v prvi vrsti
tajnik dr. Danevu in ki je poročevalcu ne-	pevskemu zboru iz Drage za sodelovanje,
kega londonskega liBta povedal sledeče:	ki je pod spretnim vodstvom svojo ulogo
„Moj praded je umrl pred dvajsetimi leti v	fi-tno IzvrSU. Nadaljej bodi iskrena
. .o«	, ; m x u -	hvala gostom Iz bližnje in daljne okolice,
starost! 132 ah 134 let. Natanko se se spo- ^ ^ ^ ^^ |q p{ipomog|| do grnot.
nega uspeha. Sokolska godba iz Herpelj je tudi lepo izvršila svojo nalogo, na Čemer ji bodi izrečeno zasluženo priznanje.
Vstopnino so preplačali gg.: Potočan 20 vin., P. Taučar K 2, Pauiia K 2, Bubnič - Slivje K 4 10, Bekar 50 vin.. Gril 50 vin., Do brila 10 vin., J Klemene K 10, Zupane
minjam, kako sem prisostvoval kot deček svatbi ene svojih tet, kar je bilo veliko ro-dovinsko slavje. Moj praded se je tudi udeležil Blavja in je bil takrat nekako 120 let star. Zanimivo dejstvo je, da so začeli mojemu pradedu zopet temneti lasje, dasi je bil svojo drugo ženo popeljal pred oltar kot starec s snežoobelo brado in glavo. Lasje in brada bo tako hitro temneli, da je starec že v nekoliko dneh po ženitvi postal črnolaB in
stražmoister K 1, Božič K 1, Baša Andrej K 1, Horak restavrater K 2, Mamilovič K 1*50, Skok - Kakiče K 1, Karel Muha -Tublje K 1, Križman - Herpelje K 150, Mlač - Lokev 40 vin., Al. Peterlin K 1,
----------r - --	* —	j m tac - LOKcV	vin., rki. r cici iiu i\ a,
Črnobrk kakor kak mladenič. Mojemu očetu. Kar| ^i§i0vič mlajSi K 1, DobrUa - Herpelje je danes 88 let, a je svež in čil kakor štiri- ; št. 16 K 1, Fr. Metlika Petretov Rodik K 3, desetletnik. Dela neumorno pri goapodarstvu, 1 Kastelic župan - Materija K 4 80. opravlja svoje posle po OBem ur na dan in
ni izgubil do danes niti enega zoba. Sicer pa ta slučaj ni prav nič nenavaden, ker Bolgarija šteje več stoletnih ljudi, nego katera druga dežela. Visoko starost svojih rojakov
DAROVI.
— Družbi sv. Cirila ln Metoda je darovala g.a Duška Mankočeva roj. Fčrrteajeva za „Šopek povestlc" 2 K. — Novce hraoi
druga aezeia. visoko starost svojin rojasuv J -ya r Edinosti*.
utemeljujem z dejstvom, da žive neobičajno _ šentjakobski podružnici CMD daruje MoDn ^^^ t^rifin ln «nkr»t. g	3 K v znak poravnave z družiao
zmerno. Meso jedo na teden le enkrat, mesto tega pa velike množice sočivja. K temu
jdHPMBnMB
Guličevo, katero je razzaliio.
mesm
1


Prva tržaška tovarna
„Cicli Trieste44
G. Murer, ulica Chiozza št. 18.
Zaloga vseh novosti. Gumijevi plaStt in cevi, pripadki in komadi z* izmeno. Absolutno konkurenčne cene. Olaj&anja pri plačevanju. Kolesa , Racer" od K 130-— naprej, najboljša ljudska kolesa.
Popravila se izvršujejo pod garancijo točno in po
nizkih cenah.
Vodjo gostilne Š^l™
Jakobu v Irstu. Obrniti Be je na odbor.
Delavko pri Sv
345
klohlsMni soba se odda ta^oj tudi za g). ITI Ij UII idi I d spodične. Rojan, Vicolo delle rose
iLjr___343
Stalni krajevni agenti,
sprejmejo ali p« nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avetro-Ogreki dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur*, Brno, Neugasae 6t.	324
lfnisnnu«nira ANTON KEPENŠEK je IMIJilJUVožlllUd edina sloveoska knjigovez oica v Trstu, ulica Oecilia fit 9. — Izdeluje vst kn)igoveSka priprosta in fina dela točno in pc konkurenčnih cenah.
Fotografa
a lica 7.
Antona Jerkiča naslov: Trst, nI delle Poste 10, Gorica, Gosposka
UAi
Prnrlo CD hl^Sk v Bonkah pri k. Iodvoru rrUUd OD lllOd <6 sob, kuhinja, hlev, klet,
vrt, 1000 fitirj. metrov. Živa voda v bi5i, električna razsvetljava) za K 17 000 Pi*ati je pod -HiSa v Bonkah it 342u interatnemu oddelku „EdinoBtiu
342
ooooooooooooooocooooooo
00000000000000000000000
1	PRIPOROČLJIVE TVRDKE |
o
00000000000000000000000 o oooooooooooooooooooooo
Olje, kis, milo.
FR. BIAGGINI,Tret n,ica utria ,tev 12
drugo.
Prodaja olja, kisa, mila in
338
Gospe d trska In konsumao društvo v Rocolu
vabi na


kateri se vrši
v soboto I. marca ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo sodnega revizorja.
3.	Poročilo tajnika.
4.	Poročilo blagajnika.
5.	Poročilo nadzorništva.
6.	Nadomestna volitev nadzorništva.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.
Odhalanle In prihajanje vlakov
od 1. oktobra naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjen) po srednje-evropskem Časti.
C. kr. državna železniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
5.00 B Herpelje. Pula in medpostaje.
5	52 M do Poreča in medpostaje.
5.55 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). 7.37 O Herpelj o-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. 7.45 B Gorica. (Ajdovščina). Jesenice - Celovec-Dnnag-Praga-Dečin- Beljak- Berlin - Monakovo in medpostaje. 9.05 O Gorica- Jesenice -Celovec-Trbii-Ljubljane«-
BeHak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje. (Rovinj >, Pula in medpostaje. 9.15 M le do Buj in medpostaje. 1250 O Gorica (Ajdovščina) Jeseniee-Trbii-Ljub-
Ijana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.40 M do Poreča in medpostaje. 4 20 O Gorica -Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Beljak
Celovec- Dunaj. 4.« O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Puliv in medpostaje.
6	OO B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-Ljuhljaaa-
Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. 7»5 M le do Buj in medpostaje.
7	40 O do Gorice in medp. (Ajdovščina).
S.&t O Herpelje (Divača- Ljubljana-Dunaj) Pul^ in medptiitaje.
8	4© B Gorica-Jesenice-Beljak-{Monakovo-Berlin*.
Celovec-Dunaj-Linec-Praf^a-Dečin. 10S9 O Gorica. Jesenice. Beljak, Inomosfc, Mo nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i
a. 14 O Herpelje-Divača. 2M O v Gorico.
Prihod v Trsf. 5.47 O Iz Dunaja Solno^rada, Celovca, Monn kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic. Gorica.
7.04	O Iz Dunaja tčez Divačo—Herpelje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine)
8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.35 O Iz Pule (Rovigna).
10.17	O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Mouakova-Ce-
lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 200 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice.
(Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage. Dunaja 8.37 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medposta.; 4 32 M Iz Buj in medpostaj.
7.00 O Iz Dunaja, C«lovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jes«nic, Gorice.
7.05	U Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. S.OO B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic> Gorice, (Ajdovščine).
IOOO M Iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 O Iz Pule (Rovinja), Dunaja (Čez Divačo). 10.57 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, G®rice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 9.37 O Iz Gorice. 941 O Iz Divače, Herpelj.
Furlanske proge.
Odhod iz Trsta (južni kolodvor). 5.40 B čez Nabrežiao-Tižič v Cervinjan, GradeS. Italijo.
9.00 O čez Nabrežiao-Triič v Cerviajaa, Gradei
in čez S. Gior^io Ai Nogaro v Videm. 1.90 O čez Bivij-TržiČ v Červiajan, Grad*" *) Italijo.
4.10 O čez Nabrtžimo, Tržič, od Tržiča monanec
do Červinjaaa. 7.0« B tez Bivn-Triifi v Cervinjan, Gradež, Ivtiijo.
•	SO O č«z Bivij-Triič v Červinjan.
Prihod v Trst (juini kolodvor).
7.40 čez Triič, Nabrežino iz Červinjana. 8.45 čez Triič, Nabrežino z zvezo na mešanem iz ČerviajaBa. 10.33 B čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža Červinjana.
448 O čez TržiČ-Bivij iz Italije, Gradeža*), Cer-vi^jasa
•	55 O čez Triič-Nabrežino iz Italije, Gradela,
Cejrvinjaaa.
11.18	O Čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža, Červinjaaa.
Na progi Č«rvinjan-Gradež o. p. vozijo le meianci. Promet med osebnim postaj ališčesc. Gradeč in zdravUiščem Gradež se posredaje S parni ki in moto rs ki m i čolni lagunske pa.ro-brodne družbe nN. I. B.* po sledečem voznem redu :
Odhod Gradež o. p. 8.15 12 25 4.00 9.00 prihod Gradež zdr. p. 8 40 12.50 4.25 9.25 odhod Gradež zdr. p. 7.30 11.30 3.15 815 prihod Gradež o. p. 7.55 11.55 3.40 8.40
•) v**1jo i* C®rvi«J«ca » Oradež In nazaj v oktobru t« aprila vsak dan. v drugih mtscih L j. od novembra do vkijučac
marca le ob fetrtkih.
gV^ ^ gV^ ^ Mehanična delavnica
F. Miheučič & : F. Venutti :
Trst, Via Tiziano Vecellio 4.
Popr&TjJa ln postarija stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrij sine instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik in nzorceT za testenine in biSkote. - -Zaloga novih in starih motorjev, briegalnlc, strojev za vadržavanje zidarskega materiala, mletje kave, .... droi in drugih tehničnih predmetov. - - - -

Zdravilno pivo dvojnega kvasa Vsi zdravniki ga priporočajo,
S. ŠTEFAN |
Glavna zaloga v Trstu, vla Valdirlvo St. 32. — Telefon St. 22PI.
Napredek vede!
Najenergičnejše in gotovo ee zdravi b i f i 1 i a s avetovnim aredatvom
= ZOB.UBIN GASILE =
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretritia in meh. v	4.- li^ailn
katarji korenito ozdravijo s KOUlOn M. r^«	Konfeti Caaile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba
L1	rabiti zalo nevarcih cevk (SiUDge), popolnoma odprarijajo io
ublažuieio pečenje in pogoBto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna tozenja (pro-Btatitis, uretaitis, cisti tis, mehurae katarje, kamen, neaposobnoat za zadržavanje unna,
aluz&ate tokove itd — Škatlja konfetijev Ca^Ue K 4'—.
Iorubin Caaile, najboljše protisifil tično ln poživljajoče krič BUlno sredstvo, ki M uporablja z uspehom proti aifiltdi, aneuiji, impotenci, koato-oli, isbias, vnetiu iler, poltnim madežem izgubi semena, polucijam, »permatoroi, atenhteu neuraateniji, energuen razkrojevalec urinove kiBeliae itd. — Steklenica Jorubiaa Caaile K
Vbrizganec Caaile zdravi beli tok, akutne in kronane katarje, v^gmma ure-tretia, endometritia, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgajca Caaile K 3 50.
Kdor želi večjih pojasnil, tiakoviu itd. naj naslovi dopia na lekarno Serravallo za g. Oasile Trat ki poda odgovor z obratno poŠto zaatonj in z vao rezervo. Pnznani medicinalni iz elki ČASLLE Be prodfjajo v vseh akre<htiramh lekarnah. - U1M T Tlftl: liliO UlI, lllUH Slliavalll.
elki JB ivalls. ^m