Ste*. 290 (Posamezna Hevilka 8 vinarjev.) V Trstu, v petek 19. oktobra 1917 LeiniRjJgg! I?litja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. UredniSt . o: L'Hra Sv Frrvi-ka AsiSkega št 20, f. nidsir. -- Val dop.M tir » i' j i j j urediiiiivj lista. N'efrankiro na pi®ma ^e n« sprejemajo fn rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj .u odgovorni urednik Štefan Godtoa. Lactnik kon^cij lis:4 .ul '. t* — lisi tiskarne .Bdir.oiti", vpisane zadruge z orre;e; m puro-'ivom v Trstu, ulica Sv. hrančiška A»i>kega št. 20. Telefon uredništva in uprave »tev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo !eto.......K 31 30 Za pol leta.................15 60 za tri ......................... 7 80 za nedeljsko Izdajon celo leto....... 620 " f*« ?eta................. 3*60 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarje*, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v žirokosti ene kolone. Cenet Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vio. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............nim po 30 vin« Oglasi v tekstu list j do pet vrst........K 20.-* vsaka nadaljna vrs'a............. MaM oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .LUiaosii". Naročnini ta reklamacije se poSiljajo upravi lf?ta. Plačuje se irkljtično !e upravi .Edinosti' — Piafia in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelak se nahajata v ulici Sv. FraačiSU Asiškega St 20. — PoStnohranilnlčnl račun št. 841.H52. Jugoslovanski Klub In vlado. (Od rašega posebnega poročevalca). Dunaj, 16. oktobra. Dr. Korošec in dr. Laginia sta bila da- r .*- ri m < sirskem predsedniku v imenu Jug Ni-vanskega kluba. — Dr. Seidler ;/rekel željo. da bi Jugoslovani glaso-< ali 7a proračun. Za proračun je sicer večina že zagotovljena, ver dar želi. da Ju-g s! vani pristopijo v kolo, ki je — za državo. Korošec je odgovoril, da Jugoslova-• i/, treh razlogov ne morejo glasovati za proračun. Prvi in glavni je ta. da vlada i : za na so ora/no iz.avo, marveč » r ii ? i jej. Mada ni storila še najmanjšega i. raka v prilog jugoslovanskega vprašaja: M nismo proti državi, marveč le proti s. Janji formi. mi smo za svojo narodno d r?avo. gi razlog je ta, da se vladni sistem n ; iv nič izpremenil. — Tretji pa ta. da se nas je vlada spomnila šele po dolgotrajnih konferencah s Poljaki in Ukrajinci. kar kaže, da vlada na ras resno ne misli. Ministrski predsednik je obžaloval ta >kle; Jugoslovanskega kluba, kar mu še obteži položaj, da bi mogel kaj storiti v jugoslovanskem vprašanju. Dr. Korošec ie izjavil, da se naš narod tira v obupen položaj, ko ne more pričali vati svoje svobode od te države, marveč čakati rešitve bodoče mirovne konference. — Dr. Seidler je zagotavljal, da je vlada Jugoslovanom naklonjena, nakar je dr. Korošec odvrnil, da tako čujemo od vsake vlade. ! !r. Seidler je še dejal, da bi povabil re-sortne ministre na razgovor, kar sta pa odklonila, ker nam gre za — naše veliko narodno vprašanje. Begunsko vprašanje v poslanski zbornici. Dunaj, 16. oktobra. Razmere v begunskem taborišču v \Yagni so izpolnile vso današnjo sejo poganske zbornice. — Trdili smo že po-novno, da so-'?^zmere v drugih taboriščih še veliko hujše, vendar se danes govori v glavnem le o Wagni. Poročevalec Degasperi ie povedal tudi j u a j splošno veljavnih misli: Begunci se ne smejo smatrati za sitne goste, ki jih je treba podpirati in jim izkazovati miloščine, marveč oni so enakovredni državljani; taborišča niso pribežališča ljudi, ki so brez strehe, marveč to so nekake pro-vizorične občine in mesta, kjer naj prebivalci ne životarijo brezdelno, marveč naj sodelujejo po možnosti v koristnem delu. To na je mogoče le tedaj, ako se urad-ništvo ne smatra le za upravne organe, marveč biti morajo moralični voditelji :cga ljudstva. — Naloga poslancev pa ni le skrb za begunce, da se jim ne gode krivice, marveč vplivajo naj na begunce, da mora vladati v taboriščih zakonitost in red. — Poleg poslanske mora izpolniti svojo dolžnost tudi gosposka zbornica in vlada. Posl. Halban je izborno označil razliko, kako je u. pr. Nemčija že v naprej uredila begunsko vprašanje, Avstrija pa ni stor !a ničesar. — Nemčija je iepo poučila obmejno prebivalstvo, kako se mu je vt sti v slučaju sovražne invazije; sestavila je sezua ne ljudi, KI bi v slučaju invazije hoteli zapustiti svojo domačijo, in j.m na-tanko določila, kam jnn je iti. Pri nas nič vsega tega. Pač pa so se pri nas izJajak prepozni, d'frohotne odredbe, ki so ostale na i.a;? ;;.u. Vojaška uprav«. 0020-sto ni 11.ii obvestila političnih oblasti o ;z-v r-cni evakuacij:: za vojaški upravo 1 * • c ne ' e!:a;r» cesarske naredbe »\Iij-te, čujte! 1 — Ustvarili so namenoma nekak kitajski zid ined begunci in domačin: prebivalstvi ni. ki je smatralo begunce za nevarne, politično sumljive ljudi, kajti prvi kakor drugi niso smeli priti z nikomur v dotiko; oboji so bili enako zastraženi z bajoneti. — Beguncem niso hoteli izdajati delavskih knjižic, da bi si mogli poiskati kako delo in pošten zaslužek. — Onega, ki je iznašel sistem barak, ne bo nihče zavidal. Pred Bogom in državo ima na vesti na tisoče uničenih eksistenc; tisoči državljanov, ki so prišli v barake POP L I S T EK. H itiionar, kl I« Izginil. Roman, francoski spisal Ko so ga potem zopet prikovali na nje-g< i klop, so mu odrezali nos in ušesa, in cr - moj-sUr mu ie sveže rane žgal z žarccuu železom, da mu ustavi krvavije-tijj. Pogostokrat se je dogajalo, da je tak nesrečnik ob mukah, ki mu jih je povzročalo i z žiga nje rane na nosu. nehote planil iok licu in se mu je tako zasadilo žareče železo v oko in ga mu izteknjlo. Ko ie bila izvršena ta kazen, so privoščili mučencu tri ure od počil k a____ da okreva, nakar je potem zopet moral opravljati svoje delo pri veslu. Po preteku petih minut je veslaški mojster zopet vstopil pri gospodu de Vivon- iiu. Za seboj je vlačil svojega ujetnika, vseskozi lojalni, so bodisi tu poginili ali se povrnejo domov z gnjevom proti tej državi v srcu. — Pod ministroma princem Hohenlohejem in Schwartzenauom se >e marsikaj obrnilo na bolje. Vendar ni dobil govornik niti odgovora na svojo vlogo v oktobru L 1916., v kateri je slikal policijsko samovoljo po taboriščih. — Ako bi bil stopil v veljavo zakon, ki ga je sklenila poslanska zbornica, potem bi se najbrže ne bil pripetil obžalovanja vredni slučaj v Wagni. — Sklenjenih je bilo tudi več resolucij, toda ostale so na papirju. — Sedanji noiranji minister je obljubil, da odpravi policijske samovoljnosti. Toda nikdar ne bo mogoče popraviti, kar se je doslej že zagrešilo. Toda zbornica naj da, čeprav pozno, nekaj zadoščenja s sprejetjem predloženih predlogov. Zadoščenje dolguje tisočem mrtvih na pokopališčih poleg taborišč, dolguje ga pa tudi ugledu in časti države in avstrijske uprave. — Odsckovi predlogi obsegajo le to, kar mora vsakdo odobriti v svojem srcu. (Živahno odobravanje.) Dež. glavar dr. Faidutti obžaluje, da ni vselej in povsod zadostnega umevanja za begunško bedo. V mnogih krajih uživajo begunci gostoljubje, za kar se zahvaljuje. — Veliko pritožb pa ostaja neuvaževanih. Zahvaljuje sedanjega ministra za notranje stvari, ki hoče begunško vprašanje končno rešiti. — Opisuje razmere v Wagni, pravi, da je največja zmota tisti policijski sistem v taboriščih, ki se zde le taborišča internirancev. — Zlasti proti mladini je tieba drugačnih sredstev, nego so puške in bajoneti. Italijanski uradniki se boje kaj grajati ali zavzeti se za uboge begunce! Posl. Einspinner (nem. nacijonalec) je čutil potrebo trditi, da je poročilo odseko-vo strankarsko in pretirano, ter je polemiziral proti vsem navedenim dejstvom, n. pr.: Ali je čudno, ako pri 16.000 osebah, za katere se kuha, ena ali druga porcija ne odgovarja... Povedal je tudi, kakšen je bil v Wagni jedilni list v sep-embru, nakar mu je posl. Ranih zaklical, da... tak je lahko jedilni list, samo begunci niso — tako jedli. Hvalil je na vse ?retege, kako Štajerci skrbe za begunce ^ Wagni in koliko morajo trpeti vsled teh beguncev. Minister Toggenburg je vzel v zaščito nemške uradnike, ki da so povsod povsem nepristranski in vrli izvrševalci svojih dolžnosti. Govoril je obširno in često z največjo simpatijo za begunce. Posl. Rauch (Poljak) je dejal, da je pokazal notranji minister v nasprotju s posl. Dnspinuerjem s svojim govorom veliko srca in umevanja za begunce, ki inu bodo iz srca hvaležni. Kdor ni sam videl be-'^unške bede po taiboriščih, nima pojma, kaj vse se tam godi. — Med njim in posl. Einspinnerjem se je vnel rezek dvogovor. — Hudo je opral dvornega svetnika potila v Opavi, ki je očiten nasprotnik beguncev, katere bi rajd iztisnil iz dežele. Posl. Cernovic dr. Straucher je opisoval bedo bukovinskih beguncev, katerih iešteto se nikdar več ne vrne v domovino. Po Pittonijevem temeljitem odgovoru posl. Einspinnerju so bili, kot že objavije-10, sprejeti odsekovi predlogi, Einspinner-jeva resolucija pa zavrnjena. IZ ODSEKOV. Begunski odsek. Na mesto umrlega dr. Kreka je bil izvoljen dr. Laginja. — No-rauji minister grof Toggenburg je pismeno izrekel odseku svoje sožalje vsled smrti odličnega Člana dr. Kreka. — Na-elnik odseka ie naznanil, da je izrekel jugoslovanskemu klubu sožalje v imenu odseka. — Odsek je sklenil, predložiti svoje sklepe v begunških zadevah zbor-■ici v odobritev. Za poročevalca je bil izvoljen dr. Halban. — Gališki in italijanski poslanci so zbrali veliko materijala, ki kaže begunško bedo v pravi luči. Več sej je zpolnilo samo njihovo gradivo. Pudodsek za državne nastavljence je imel \ čeraj predposvetovanje z zastopniki uradniških in služabniških organizacij obojega spola. Sporazumeli so se toliko glede draginjske doklade kolikor glede enkratnega prispevka za nabavo oblačil in obuval. — Ako odsek zmaga s predlo- kateremu so zvezali roke na hrbtu, noge pa toliko, da ie mogel delati le kratke stopinje. Bil je srednje postave, toda krepak, star sicer šele osemnajst let, a prisodil bi mu bil človek najmanje petindvajset, tako so postarale njegove poteze, revščina, napori in razbrzdanost. Iz njegovih oči je zrla zvijača, odločnost in predrznost, ni to je dokazovalo le predobro, kako prav je storilo sodišče, da je tega zgodaj dozorelega, nevarnega zločinca odpravilo iz družbe. Dasiravno je dobro vedel, kako strahovita kazen ga je čakala, ni niti najmanjši sled bojazni kalil njegovega pogleda, in stopil jc tako krepko, kot da bi šel na ples. Popolnoma brezskrbno je sledil veslaškemu mojstru, ki je prišel h gospodu de Vivonnu, da bi kot običajno, s prisego na evangelij zahteval ubežnika zase. Navada te prisege pred kapitanom ladje, da namreč dotienrk pripada k ve-^ go v zbornici, dobe uradniki in služabniki jako izdatne zneske za omenjeno nabavo. — Zasebne železnice bodo morale posnemati ta zgled. — Poiočevalec bo podod-sekov načelnik posl. Kemetter. Pravni odsek je razpravljal danes o vladnem načrtu zakona, kako naj ugasnejo posledice obsodb, — in predlog dr. Steinw enderja o nehanju madeža kaznje-nosti. Razprava se bo še nadaljevala. — Na predlog posL dr. Rollerja je bil sprejet načrt zakona o uporabi enega dela prometnega preostanka pri skupnih sirotin-skih blagajnah za 1. 1917. Finančni otfSek. V današnji seji je poročal dr. Steinwendei o cesarski naredbi z dne 26. avg. 1916. o uvedbi vojne doklade 11a vse neposredne davke. Predlagal je več daleč segajočih izprememb. Namesto doklade na izra/ni davek, ki dosega zdaj 2V3%, je prećlagal izpremembo vsega davčnega sistema namreč povišanje izravnega davka od 21'3% na 24% katastralnega čistega dohodka in na ta vojno doklado 12%. Dalje >e predlagal, naj se doklada progresivno povišuje po razmerju rastočega katastralnega čistega dohodka. Toda pri dohodarini delniških družb je predlagal namesto 20% celili 100% vojne dokiade. — Rentni davek hoče še povišati, a davek 11a samce mora biti podvojen; davek na tantijeme bodi progresiven. — Vsi ti in še drugi predlogi se bodo tiskali in šele potem pridejo v razpravo v odseku. Nov vinski davek. Vlada jo danes predložila načrt zakona, ki povišuje davek na vino. Doslej je bil ta davek dosti nizek (8 K in 7'63 v mestih, K 5'94 na deželi.) — Odslej pa bo davek na sadno vino in sadni mošt že 8 K, — a davek na vino, vinski 1 lošt itd. 32 K., kar je opravičeno z ozirom na davek od piva, ki znaša 11 K. — Načrt zakona ureja natančno pridelovanje vina in kletarstvo. — Določeno je tudi kazensko postopanje za piestopke. Doslej je dal ta davek nekako 14 mili: jonov kron, odslej pa 00 dajal že pri 3V2 nr/lijonih hektov celih — 112 milijonov ali milijonov kron več. — Zakon stopi v veljavo I. januarja 1. 1918. Vse takratne za'oge bodo morali naknadno obdačiti po novih določbah. Poslanska zbornici. DUNAJ,, 18. (Kor.) Zbornica je pričela včeraj debato o proračunskem provizoriju. Posl. Hummer je predložil resolucijo, da naj vlada zviša draginjsko doklado za državne nastavljence od 1. januarja 1918 za 50% dosedaaije doklade in izplača obroke za prve tri mesece leta 1918 dne 1. novembra 1917 vnaprej. Finančni minister je izjavil, da vlada soglaša s tem. Prihodnja seja danes. DUNAJ, 18. (Kor.) Zbornica je nadaljevala drugo čitanje proračunskega provizorija. Posl. Stransky je kritiziral mirovni govor groia Czernina in izjavil, da se nahajata v njem faktično le dva prava mirovna pogoja, namreč resignacija na teritorijalne prirastke in odškodnine, s čemer soglašajo vsi narodi monarhije. Toda proti resi=gnaciji na tuje gospodstvo nastopa grof Czernin z ustanovitvijo samostojnega kraljestva. Češko, jugoslovansko in rusinsko vprašanje je za Avstrijo enako važno, kiikor poljsko. Razprava je bila nato prekinjena. Prihodja seja jutri. Zvezno urmnuna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 18. (Kor.) Uradno se razglaša: 18. oktobra 1917. Razven uspešnih akcij napadnih čet v vzhodni Galiciji nobenih posebnih dogodkov. Načeinik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. oktobra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V sredud flandrske Iron- siačem dotične. ladje, je imela svoj vzrok v dejstvu, da kapitan galere ni nikdar videl svojih veslače v, dasiravno je morda tudi dvajset let poveljeval ladji. Uredba na teh ladjah ie bila namreč takšna-le: Kapitan sam ni zapuščal nikdar zadnjega krova. Ogromna teža vesla pa je zahtevala. da se je ravnalo žnjim vse drugače, kot pa z današnjimi lahkimi vesli. Da so namreč z veslom, spuščenim v vodo, prerezali vodo. se je vseh pet vesla-čev uprlo z nogami v podnožek, z rokami pa so porinili veslo od sebe. Da so vesio vzdignili iz vode, so pritisnili nanj s kolenom, in so se potem hitro vrgli nazaj na klop. da je veslo zopet padlo v vodo. Zaradi tega načina veslanja je bilo potrebno, da so bili veslači, v nasprotju s sedaj običajnim načinom, obrnjeni z obrazom proti prednjemu krovu. Zato je kapitan galere od vseh veslačev. ki so sedeli prccej gk> bok t. pod njim. videl samo hrbte. te le bil tudi včeraj topovsni ogenj mo-. čen; ogenj se le posebno v večernih in današnjih jutranjih urah stopnjeval v gozdu Houthoulstu in južno Paschendacle. Pri Draaibanku napadajoči močni izvidnl oddelki so bili pognani nazaj. Med prekopom La Bassee in Scarpo kakor tudi južno St. Quentina je ob bojih v sprednjem ozemlju narastel tudi topovski ogenj. — Armada nemškega cesarje v iča. Severovzhodno Soissonsa se le že par dni živahno bojno delovanje razvilo v topovsko bitko, ki traja od včeraj zjutraj od Alletta do Braye s kratkim odmorom. Tudi baterije sosednjih odsekov se udeležujejo boja. Od Aisne do vzhodnega brega Moze se ie na več delih fronte istota^o ogenj znatno povečal. Na severovzhodni verdunski fronti so izvršile včeraj zjutraj badenske čete drzen sunek pri višini 344 vzhodno Samogneuxa; prodrle so v francoske jarke, razrušile 5 velikih nastanišč in privedle posadko, v kolikor ni padla v bojih iz bližine, v ujetništvo. Zvečer je izvršil sovražnik dva protinapada na osvojene kose jarkov; bil je obakrat odbit. — Skupno je bilo sestreljenih 13 letal. V odgovor na letalski napad na Frankobrod ob M en u smo včeraj Nancy vnovič obme-tali z bombami. Vzhodno bojišče. — Plen na otoku Oesei znaša dosedaj: 10.000 ujetnikov od dveh ruskih divizij — na otok Mocn je pobegnilo le par sto Rusov, — 50 topov, pri tem par nepokvarjenih, težkih obrežnih in par poljskih baterij, mnogo orožja in drugega vojnega materijala. Deli naših pomorskih sil so skozi minska polja Ri-škega zaliva prodrli do južnega izhoda Velikega Moonsunda, kamor se je po kratkem boju umaknilo okoli 20 ruskih vojnih ladij. Ruske baterije pri Voju na Mconu in pri Werderju ob estlandski obali so bile utišane. Druge naše brodovne e-note se nahajajo v vzhodnem de!u Kas-sar Wieka in zapirajo pot na zspad. Med Dvino in Donavo razven par brezuspešnih sunkov ruskih poizvedovalcev nobenih večjih bojnih dejanj. Macedonska fronta. — Položaj je neizpremenjen. BEROLIN, 18. (K»r.) Veliki glavni stan, 18. oktobra 1917, zvečer. V Flandriji nezuaten, severovzhodno Soissonsa zelo močsn topovski boj. — Naše pomorske in celinske sile so zavzele z napadom med Oeselom in celino nahajajoči se otok Moon. Prvi generalni uvartirtnofrtcrs ei. Lndendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 17. (Kor.) Generalni štab javlja: Macedonska fronta: Na obeh straneh Prespanskega jezera in zapadno Var-darja srdit topovski ogenj. V kolenu Čer-ne in jugovzhodno Dojrana so bili sovražni poizvedovalni oddelki odbiti. V dolini Strume živahno patruljno delovanje. Nemški letalci so sestrelili dva sovražna aparata. — Fronta v Dobrudži: Močne sovražne poizvedovalne enote, ki so se poizkušale na čolnih približati desnemu bregu Donave pri Perkežu, so bile odbite z ognjem. TURŠKO. CARIGRAD. 17. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Nikjer nobenih posebnih dogodkov. __ SOVRAŽNA URADNA POROĆILA. Italijansko poročilo. 17. okt. Južno Morija so bile naše straže napadene od sovražnih patruij; naši so jih odbili in napravili par ujetnikov. Od Krna do morja je biia včeraj sovražna artiljerija jako delavna, a so se naše baterije borile ž njo z uspehom. Na severnih pobočjih Sv. Gabrijela smo pognali sovražna zbiranja v beg. Severno Sela so naše drzne patrulje prodrle v sovražne jarke in jih razrušile. Tekom dneva so številni sovražni letalci ponovno poizkušali prodreti v italijansko ozemlje, a so to preprečili naši obrambni topovi in naša lovska brodovja. Le par aparatom se je posrečilo onstran Koroške vreči par bomb. ki niso napravile nobene škode. POLOŽAJ NA BOJIŠČIH. DUNAJ, 18. (Kor.) iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Italijansko bojišče: Na vsej soški fronti, kjer je vladalo včeraj viharno deževno vreme, je bilo obojestransko topovsko delovanje nor-J malno. Le na skrajnem severnem delu rronte, v ozemlju severno Mrzlega Vrhđ ie bil ogenj živahnejši. V odseku Sv. Gabrijela so bili manjši sunki Italijanov krvavo odbiti. Na koroški in južno-tiroiski bojni črti topovski ogenj, ki je bil v odseku Ploeckna in pri Asiagu močnejši. — Vzhodno bojišče: Severno Grosesci so bili včeraj obojestranski boji z minami in ročnimi granatami. Ponovni napadi močnejših sovražnih oddelkov so bili odbiti. — Jugovzhodno bojišče: Na fronti ob_ Vo-juši v Albaniji, kakor tudi v kolenu Cerne in v ozemlju Nidže planine v Macedoniji je dosegel topovski boj večjo silo. DOOODK1 NA MORJU. BEROLIN. 18. (Kor.) VVotffov urad roča: Dne 17. t m. so napadle lahke po- morske sile v Severnem morju znotraj zapornega vodovja pri Shetlandskih otokih iz Norveške v Anglijo plujc^t spremni vod, obstoječ iz 13 ladij, med njimi z.i varstvo angleška rušilca »G 29« in »G 31«. Vse ladje spremnega voda so bile uničene, istotako oba rušilca. Naše pomorske sile so se vrnile brez izgub In poškodb. Operacije naših pomorskih sil pri Oe^eiu napredujejo po načrtu. BEROLIN. 17. (Kor.) V Severnem morju so potopili naši podvodniki zopet 16.000 ton. ___ ITALIJANSKA ZBORNICA. RIM, 17. (Kor.) Zbornica je zopet pričela svoje delovanje. Vlada je predložila štirimesečen proračunski provizorij. Posl. Ferri je predlagal sledeči dnevni red: Zbornica je mnenja, da je triletna vojna odstranila vsako neprimerno hegemonijo. Da ne dospe Evropa s kroničnim podaljševanjem vojne v stanje barbarstva, izkr-vavitve in iztnučenja, se poživlja vlada, da naj pozove zaveznike k složnemu postopanju glede omogočenia mirovnih pogajanj. Mir naj zadovolji težnje narodov z medsebojno prepustitvijo ozemelj, zmerno odškodnino in s solidarno uvedbo kontrole za vse narode na suhem in na morju, z ratificiranjem diplomatičnega dogovora od strani parlamentov kakor tudi s preprečen jem gospodarske vojne. Predsednik Portugalske v Londonu. LONDON, 17. (Kor.) Predsednik Portugalske je prispel semkaj. Služben! Jezik pri železnica!]. n. Trditev, da so bili pri tem merod U j lil samo vojaški interesi, nikakor ne drži. Vsakemu, ki licdi nekoliko r-o svetu, ie znano, kako ogrski železničarji, pa celo tudi uradniki, obvladujejo nemški jezik; nikomur pa ni prišlo še na misel, da bi bil na Ogrskem izdal kako podobno odredbo, dasi se vojaški krogi tudi na Ogrskem gotovo niso lahko sporazumevali z službujočim csobjem. Kaj je železniški minister nameraval s tem fermanom v takratnih časih, je torej lahko uganiti. Sicer je bil pa ta ferman že pred vojno pripravljen, ker so se gotovi ljudje, ki imajo dobre zveze z nemškim Volksratoin, že leia 1913. javno hvalili, da se v kratkem uvede nemški službeni jezik za železnice, ki napravi konec vsakemu občevanju na železnicah v nenemških jezikih; vedeli so še celo povedati mesec, kedaj se to zgodi. I11 ko je iz,šla ona naredba so ravno ti ljudje poskakovali veselja, češ: sedaj je pri železnicah vendar enkrat odklenkalo vsem Nenemcem, ter so takoj uprizorili celo gonjo ne samo proti nam Slovencem, ampak proti vsem Slovanom. In dejstvo, da je Oberinspek-tionsrat Soyka na podlagi tega fermana hotel na naših tleh zatreti vsako slovensko besedo ne samo v službi, ampak tudi izven nje, jasno kaže, kako je bil ta fer-uian mišljen! V dokaz samo par slučajev. Neki železniški uradnik je govoril v personalni kuhinji siovensko. Kljub temu. da vendar personalna kuhinja ni noben urad, je bil kaznovan in v njegovo kvalifikacijo so vpisali >-nationaler Heissporn«. K drugemu uradn'ku jc prišel v urad vlakovod-ja ter vprašal: gospod, 2 voza imamo za vas, kam n.'dbi.| Orof Andrassy je bil tudi obsojen v smrt; tsa vešalih. toda obsodbe ni slišal: dr.; K i a«iar jo }e slišal. Toda slišala jo je vsa r.Topn. »n vsakdo je vedel, mi Cehi pa najbolje, da je proglašena ob^>dt>a češke narodne politike. Bila je težka, toda njeni t-.četniki in branitelji so mogii daleko-sežu' st svoje razsodbe prehoditi i>o po-j ih N!,em molku, s katerim se ie poslušala. Nadaljni velikanski dogodki so objeli s\ et in učinkovali tako, da ie iz njih izšla državna norreba. da se popravi razsodba, nupreena na vrat dr. Kramaru. Mladostni ccsar sc je odločil, da izvrši večjo pravičnost in koristi žnjo svoji državi j.^d kulturnim svetom: dal je obsojencem amnestijo. Tri dr. Kramar največji med njimi. So prišli v svobodo. Sedaj se dr. Krainaf vra.a v7 javno živ-licTije. Dan-s je prispel v Prago, v kateri i j>cbliuk s\ m-j brezmejno sinovsko ljubezen do vse češke domovine in vsega ».vitega naroda. V rcs-nei pa ni prišel v prestoino srce donu ine in naroda s svojo soprogo kot i osv.mezmk, temveč kot mož naroda, i. . jasni nosilec iiiegovega trpUe.jja, ali r e^ tejia kot odločen predstavitelj njegovih strem I je uj 1?» njegove odločnosti; da vre za narod v ogenj in se junaški postavi pred vsako premoč. in prišel ie v Prago, tako radostno vzburjeno, spoštljivo in moško krasno. k.-Ki-r st dogaja samo v trenutkih res izredne pomembnosti, enkrat za veliko let. i- takim zmagoslavjem, kot danes dr. Kra-. mar. je rmiiokateri človek šel r>o Pragi v • vsej njeni zgodovini. Njegov izprevod. ki je danes vcjrcr ožaril Prago z žarom sep-ten berskega solnea. je zahvala češkega naroda za trpljenje, ki ga le pretrpel dr. Kramar za dofvro in pravično narodno stvar. Današnji večer je postal elementarna potrditev resnice, da je bila amnestija čin prave notranje državne potrebe. M liče se iii danes pogrešal v Pragi. Ali \ endiir bi morali biti tu oni, ki so sc tipi-r. 1 amnestiji — z nesrečnim groiom Liam-Martinicem na čelu. fn biti bi mo-j rali tu oni. ki pninfToščenim poslancem ho-, eejo /ubranili ali vsaj cnidaljiti vstop v parlament: dr. Kramar pa ic vencu r pri-1 šc! v svoj volilni okraj. In n*:o kcckt.i. jno-I re reči d: -'es: to' rat ie v e voiilstvo slc/n ! 7. iužil je dr. Kra ndf veliko, sijajno. I čudi?■. •le. bitje srea p.' ^e^ii.iočc in solzo v očesu porajajoče zadoščenja, ki mu gu je danes dalo praško meščanstvo, zaslužil i j'. / [t\ I. kvtero mu je izreklo na nni-Kn -i način /mu i in s spoštljivo mislijo.; t se .ie uuša češkega naroda.« Rasn« nolURrm vest!, Ob \e \ 'iitve v Zagrebu. V torek K v- in; • razred. Frankovci so razvili. sili ^ agitacij**, Zadnji došli nam žalski listi ne prinašajo še končnega rc-y i.'Ui. pa beležijo. da ie do pol ene i i e gbM>valo 65S volil cev. Od teh 467 za, list /dr T/.enega (in ne »neodvisnega«, j k ; suh> včeraj pomotoma zapisali) me-' š ;a»»M\ in za irankovce. Poteinta-j kem ie rač»?nati, da so frankovci tudi v rt ? ra/rt t: do/iveli popoln poraz. Po;l. Zahradnik »Reichsposti«. Ko je l . Zah' umik v svojem govoru v posl.; zo.)i. ei. omeniva mirovno noto papeževo, naglašal, da nota ne omenja narenla češkega, se je »krščansko« - socijalna »RcichsposU prav po — nekrščanski zagnala vanj kot duhovnika. V odgovor i».t ta napad izjavlja posl. Zahradnik: Zna-Li dunajski hujskaški list, takoimenovana krščansko-socijalna -Reiclispost«, je za- |če?a proti meni .kanonado najgrobeje vr-l;-ic in za njo cela vrsta ptidobnih gkfc»ii. Kai seiii stori!? \ parlanie.itii sem izustil dva govora, kukr^r sta mi velevala uver-| jenje in dolžnost do naroJa. \ zadnjem govoru sem kot politik omenjal popeževe note. Domnevam si namreč, da nam je bila papeževa nota prav priobčena. In tu sem rekel, da obžalujem, da papež ni na-! vedel v svoji nou češko-siovaškega na-iroda. Saj je nastopil kot branitelj vseh j tlačenih narodov: kako čudo torej, da sem med navedenimi bolestno pogrešal i ime našega naroda. S tem se nisem pre-! grešil proti papežu kot glavarju katoliškega sveta. To nima nič opraviti z vero — kakor so francoski škofje ostali pravoverni sinovi katoliške cerkve, vldjub temu, da so se — kakor so poročali v imenu francoskega naroda zavarovali proti besedilu papeževe zadnje note. Govoril sem kot politik, kot poslanec. — I *Reichspost« in podobni hujskači so padli | čez-me s prozornimi nameni, da bi izzvali postopanje cerkve proti meni in da bi me ali materijalno nničHi, ali pa mi onemo-' gočili nadaljnje politično delovanje. Tem /fttGCffi vendar ne gre za vero In refiglfo! Tudi bi se jaz sramoval, ako bi bili v resnici oficijelni zagovorniki kaiol. cerkve; in ne verujem, da bi bila država, s katero hočejo pokrivati svoje politične m publicistične napade proti našemu narodu in njega sotrudnikom, pravi katolicizem. — Ekzistcnčnih posledic v svojem političnem delovanju sene bojim: od političnega delovanja ne odstopim. dcJrfc-r me ne zapuste zaupanje na, >da in fizične moči! — Phil. dr. Zahradnik, državni poslanec. Prodala kuriva. Premog (rossile.) 20 kg na izkaznico. Sv. Vid: Modre izkaznice št. 102—172 (obrobna štev. 3) dne 10, pri Kai pel O. ul. sv. Justa 16, (cena 18 vin. kg), štev. 266—323 (obrobna štev. 3) dne 20. pri A. Cei ul. S. Lucia 2, (cena 18 vin. kg), štev. 17,3—265 (obrobna štev. 3) dne 20. 10.. pri Sale P. ul. Fontanone 30. (cena 18 vin. kg). Novo mesto: Modre izkaznice štev. 364—461 (obrobna štev. 3) dne 20. 10, pri Trevisan L. ul. Gelsi 13. (cena 18 vin. kg). Tarriera vecchia: Modre izkaznice št. 241—339 (obrobna štev. 3) dne 20. 10, pri Girotti A. ul. Amalta 13; štev. 340—474» (obrobna štev. 3) dne 20. 10, pri Pagliaga (j., ul. Oimo V, štev. 471—571 (obrobna štev. dne I (L pri Lambelet H. ul. Bacchi 13, štev. 572—161 (obrobna štev. A) dne 2v,. 10, pri Zaacovich A. ul. Sette-fontane 52, štev. 738-^853 (obrobna štev. 13) dne 20. 10.. pri Sirovizza O. ul. Conti 12, (cena 18 vin. kg); Sv. Jakob: Modre izkaznice št. 319— '421 (obrobna štev. 2) dne 2(5. 10, pri Ber-^agna M., ui. Bosco 26. štev. 422—501 (ohn.bna štev. 2) dne 20. 10, pri GranduČ A., ul. Cancellieri 110, štev. 502—582 (ob-| robna štev. 2) dne 20. 10, pri Rupena T. ul. Rigutti 11, (cena 18 vin. kg); Rojf l: Modre izkaznice štev. 82—158 (obrobna štev. 2) dne 20. 10.. pri Žcrjal | G., ul. Setiefontane 250, (cena 18 vin. kg): i Roian: štev. 457—550 (obrobna štev. l)i dne 20. 10, pri Peitler G. ul. Roiano 4. (cena 18 vin. kg). Rjavi premog fbriouettes). 10 kg na izkaznico. Rojan: Modre izkaznice štev. 350—456 (obrobna štev. 1) dne 20. 10., pri M. j Stock ui. Sijuero nuovo 15. (cena i* v kg), j Ogfje. 1© kg na izV-jznicc. Novo mesto: Rdeče izkaznice štev. 1 s«2- 1936 (obrobna štev. 1) dne 20. 10., pi i M. Stock ul. Sqnero nuovo 15. (cena 66 vin. kg), štev. 1436—1535 (obrobna št. j2) dne 2o. 10.. pri Lambeiet H. ul. Boro-ević 13. (cena 58 vin. kg); Barriera m»ova: Rdeče izkaznice štev. 2005—3! m>4 (obrobna štev. 1) dne 22. 10.. j pri Lambelet H. in štev. 2543—2672 (cb-robna štev. 2) dne 22. 10., pri LambJet M. ul. Bacchi 1 (cena r>b vin. kg); Barriera vecckla: Rdeče izkaznice št. 2497—26^)6 (obrobna št. 2) dne 22. 10, pri Lambelet M. ul. Bacchi 1 (cena 58 vin. kg); Skedenj: Rdeče izkaznice štev. 246— >265 (obrobna štev. 1) dne 20. 10. pri San-'c?n Ivanu. Skedenj 129 (cena 54 vin. kg); Rolaji: Rdeče izkaznice štev. 441—740 (obrobna Štev. 1) dne 20. lu.. nri Lambelet H. ul. Borne v ie 13, Icena 5S \ in. kg). !taro*!*e vesti- Nakupovanje starih oblek. C. kr. na- mestii'š:ve ti svetnik v Irstu razglasa: < Opozarja se, da je dovoljeno v smislu min. odredbe 2i. 9. 1(/17. štev. 3S3, nakupova-j jnjj ^turili oblek ^aino ornim obrtnikom. ki] j so po 35 odredbe za nakupovanje iz-J y blaščen; »yj političnega 'b.cstva I. stoj::"!] . K^r s-, doslej niso izd; !a lakaj pt ^a i se Sinejo srara oblačila odda-' ,iat' pri i plačilu iAHučno in Svimo nabira-j liščt; ■■; i ' lajališču za stara oblačila, ki i je blio usta-Tovljeno od deželnega oskrbo-\ališča oblek in otvori v kratkem svoje oslovranje. Ose*^v (tvrdke), ki imajo obrtno pravico za trgovino s starimi oblačili, smejo prodajati blago, ki ga imajo že v ziuogi t-r času. ko zadobi ministrska odredba pravo veljavnost, takim, ki ga rabijo za se, samo proti izkaznici, ki dokazuje potrebo (vzorec B). Prestopki se kaz-r.t ieio z globo do 20.000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Dr. Fabrizi 1. r. Vzpostavitev tramvajskega prometa. Z ozirom na predvčerajšnjo objavo glede vzpostavitve tramvajskega prometa se naznanja, da se promet na vseh črtah Tržaške tramvajske družbe zopet prične i u tri. v soboto, 20. t. m, ter bo tramvaj vozil od 6 in pol zjutraj do 7 in pol zvečer. Vendar bo promet zaenkrat omejen. Po- j lagoma pa se bo izpopolnjeval v razmerju ; ' > porastkoiu električne unerfctie. iakt» da: i ko traim aj na|. )sled vozil zopet kofekor to-; Ji' nr rmafrio. rramvaj s pripre»go boj vozil samo na barkovijanskl črti. — Promet na črttih Bcscbetto-Campo Marzio ta Boschetto — ulica del Brr»letto sc ureefi zaenkrat na ta način, da bodo v ulici Stadion, oziroma v ulici Torrente, kjer se popravlja proga, pasažirji presiopali. Preko dotičnih točk bo vozil namreč prazen voz ter pasažirji na drugi strani nevarnega pasn zopet vstopijo. Pri zopetnem za-! sedenju voza bodo imeli prednost pasa-j žiri i. ki bodo že v posesti dotičnega voznega listka. Kai misi! deželna upravna cfraginisko doklado istrskemu učiteljstvu? O tem vprašanju bo razpravljalo in stori potem odločilne korake združeno slo-vensko-hrvatsko-italijansko učiteljstvo na sestanku prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. ob 10 uri predpoludne v prostorih italijanske ljudske sole v Kopru. Na ta vele-važni sestanek uljudno vabi vse Istrske učitelje in učiteljice odbor »Slovenskega nČitePskesra društva za Istro«. Petindvajsetletaica. Prejeli smo: Četudi so vse naše duševne in telesne moči izčrpane v boju za najprimitivnejše vsak-datnje potrebe, četudi nam reži nasproti beda. pomanjkanje, lakota m četudi smo v ognjenem pasu naše bližnje frorite. vendar ni vsa ta mizerija ubila v nas narodne zavesti in ljubezni do našega -naroda in njegovih naprav. Osobito pa nam mora biti pri srcu naša največja dobrotnica. Družba sv. Cirila in Metoda, katera že, nad trideset let skrb' za duševni in če-stokrat tudi telesni blagor naše dece. Da nam je stornla tako živo pred oči naša CM D in nje delovanje, je vzrok da praznuje ravno v tem letu šestnajst podružnic CMD svoj 25letni jubilej in sicer 10 žen-i skrh in 6 mešanih. Lepa doba ie 25 let v: človeškem življenju in neizmerno veliko lahko človek koristi ali pa škoduje v tako dolgi dobi svojemu narodu in človeštvu' sploh. A kdor se je trudil in delal 25 tet; nesebično in požrtvovalno v blagor naše j mladin?, ta pač zasluži, da se prizna nje-j gov trud in njegovo delo. Zato čestitamo od srca vsem jubilejnim podružnicam in jim kličemo: Le naprej na dek). ker prišel ni še večer, da bi smeli počivati! — Kakor srno razvkieli iz številk, praznuje svoj jubilej pretežno število ženskih podružnic. Jasno nam kaže to deistvo, da se je slovensko ženstvo oprijelo z vso ljubeznijo in vnemo delovanja v CMD. Med slovenskim ienstvonu pa se je v tej dolgi dobi odlikovala posebno ena, katere tie smemo pozabiti ob tej priiiki in ta je ga. M; -a Gromova. Bilo je 10. oktobra leta lb92., ko se je ustanovila v Sežani ženska podružnica CMD. Čudno ni, da je bila sežanska podr. med prvimi, kajti poleg dragih rodoliubkinj je bila duša vsemu gibanju in snovanju" ga. Maša Gromova. Kdo^ neki ne pozna napopularne, naše priljubljene Maše? Od ustanovitve sežanske1 podružnice pa do svoje primožitve v Trst1 }e bila ga. Maša desna roka. močna opora in reutrudliiva delavka sežanske podružnice. Pv; svojem prihodu v Trst. R takoj vstopila v odber ženske podružnice v Trsm. A ne samo za parado ne; ampak delala je ženski podružnici pravo tlako. Tekala ie od hiše do hiše in nabirala sedaj za božićnico, sedaj za CM dar. /:\ pckrovrtclimno, za kamen itd. brez končat in kraia. Lahko rečem, da ni nobena Slo-1 venka napravila za CMD toliko stopinj kakor g. Maša Gromova. Seveda je svoj j čas žela lepo nehvaležnosi za svoj trud ravno od iste ženske podružnice v Trstu. Pa nič ne de: kljub vsemu, ic ostala zvesta zagovornica in neumorna delavka v korist Dru/be. In kjerkoli se prikaže nje karakteristična in simpatična pojava, vsak gieda v njej utelešeno čisto nesebično rodoljublje. Toliko idealne ljubezni za svoj narod srečavamo le redkokedaj. Zato sprejmi draga Maša. o priliki peti»dvaj-| setictnice svojega narodnega delovanja iskrene čestitke vsega dobromislečega slovenskega ženstva v Trstu. Časi so ; tak . da ne moremo dostojno proslavili j tvojega jubileja; a v naših hvaležnih srcih ; ostane danes in vedno najlepši spomin ^tiatv; in na Tvoje plodonosno delovanje! V odgovor In powsn»lo. Z ozirom na I domačo vest poti naslovom »Žalostno« v | včerajšnjem izdanju smo prejeli: Res ie.! ■ da je prišel k trgovcu gospodu Radislavu Petrieu nekdo, ki nabira — kakor je re-j kel prispevke za narodni dar velikemu i pesniku Ivi ccnte \ ojr^oviču. Res je tudi. j da ga je g. Petrič odklonil, ker že vna-; njost človeka ni vzbujala v njeni zaupanja in ker sc ni mogel z ničemer izkazati, kar b: ga pooblaščalo v nabiranje. Res pa i je tudi. da fe u. Petrlč že osem dni poprej ; Izročil primeren znesek nekemu članu odbora. ki nab:ra prispevke. Kar sc tiče dejstva. da je naslov P etri će ve tvrdke pisati z italijanskim pravopisom, treba pomisliti, j da sc ie ta tvrdka ustanovila pred 25 leti! | A kaka era je bila tedaj! Naš živeli, kar ga je prihajalo i/ Dalmacije, ni bil še dovolj narodno osveščen, sovraštvo proti nam silno, avtononnie oblasti, magistrat, torej tudi obrtna oblast, v rokah naših sovra/nikov. Kdor našincev je hotel začeti kako obrt ali trgovino, je dobival vse listine v italijanskem jeziku, v katerih so bila vsa slovanska imena pisana z italijanskim prav opisom. Naravna posledica takih razmer je bila, da so so imena tudi slovanskih tvrdk protokolirala z italijanskim pravopisom. Kol dokaz bi mogii navesti v.sio starih odličnih naših tvrdK, kaierih lastniki so ali so bili zves«.i rodoljubi. Naj omenimo le enega slučaja. Mate, Polič ni lii le znamenit hrvatski trgovec, podjetnik m brodolastnik, amrak Ladi odločen in požrtvovalen boritelj za slovansko stvar v Trstu že v tedanjih časih. BilJ je n. pr. ustanovitelj in prvi predsednik "Slov. C tainice . Vendar je buo ime tvrdke p r o: oko! iano M. PoUich. In utko sj ;c tudi ta od!»čai Hrvat podi>!savai da smrti. O slovanski m mišljenju g. Petrica pričaj«) njegovi Ne eksponira se sicer v dnevnih političnih bojih, ali, kjer se oglaša potreba za narodne, kulturne in človekoljubne svrhe— posebno v- Dalmaciji --g. Petrić ne odreka. In večinoma daia tako. da se njegovi čini ne razglašajo v nobenem lisiu. N. pr. sedaj, v času vojne, ko narod v Dalmaciji tako stiašno trpi m gladuje, daje svoji občini v svrlio prebi ane redne podpore. — Toliko smo hoteli konstatirati v pojasnilo, ker na kako drugo obrambo g. Petrić — ne reflektira« Vodstvo otroškega vrtca šentjakobske podružnice CMD razpisuje mesto provi-zorične vrtnarice. Plača po- d(^govoru. Prošnje je vposlati na šentjakobsko podružnico CMD — Trsr-Sv. .lakoK v hiši stare policije, najdalje do 22. t. m. opoldne. Kam Izginja naše narodno imetje? Pred nekim časom je bilo v našem listu objavljenih par člankov, v katerih se je dokazovalo, kako važno je za vsak, posebno pa še za naš slo verski narod vprašanje ženitve m možitve, kako po mej predaja slovensko imetje v tn|e, nam sovražne roke. da je za večno izgubljeno za naš narod. Dokaz, kako žalostna resnica je v teh trditvah, nam daje včzrajšmu. »Tages-post<-, ki objavlja oporoko poknfnega graške ga trgovca Makss Ja.Ttsrka. Da je ime Jamnik nemško, si menda vendar ne bo nihče upal trdftf, kajti tako pristno slov enskega prfrmka. kot je ta. pač ni mogoče najti. Življenje omenjenega graškega trgovca nam nikakor rri znano: mislimo si pa lahko — in to bo najbrž tudi resnica — da je Jamnik ali njeg:>v oče prišel kot mlad človek v Gradec kot Slovenec, kajti ronemčif si ni niti priimka v ?.Jamnig«, kar bi se bilo gotovo zgođifo, če bi bil izhajal iz že penemčene rodbine, da si je ustanovil tamkaj trgovino in dom, se oženil z Nemko zahaja1, vsred njenih zvez samo v nemško družbo, se sam popolnoma ponemčil in kot tak ob svoji smrti volil po .W>0 K raznim dobrodelnim zavodom in tuffr nemškemu časnikarskemu društvu v Gradcu. Volil je nadalje 2fi.0M? K »*ud-tcarki« iu 10.000 K nemškemu »šnlferaj-nu«, celo vrsto volil rK?saim:/mun osebam in nameščencem v svo|i trg<.eirri, ostanek i pa za ustanovo, katere obresti naj se uporabljajo izktjnčrco le za v vojni poškodovane n-2tnške Gornještajerce. Tako naj sej torej sedaj z imetjem, ki ga je pridobila j slovenska roka, po »siidmarki in »šultc-rajnu razlastuje naša narodna last ir raznaroduje naša slovenska deca. Žak st-ito. ali le p re resnično. Slovenska Matfca. V zadnjih dneh je pristopilo k Marici si7er nekaj ustanovni-kov. Ede i (-d ieh. Ki nočejo hir? rmenova-nL jc vpisal kot ustanovriico svojo obiteii j Li plačal za to 2Uo kron. ostui' sc d:?fi po lOt'i kron. Neimenovan ljubljanski v de tržeč je poslal Matici !0(M» K kot dariio, drug neimenovan uobrcmik je daroval potom Jadranske barrkc- 50« K, več jih je podarilo marriše svote. Vsem temr m^di izrečeno za njihova rodoljubna dejanja na tem mestu iskreno priznanje rn globoka narodna zahvala z željo, t?a bi našli j obilo posnemovalcev. Od časa zopetne-j ga delovanja p:; do danes je prejela pisarna Slovenske Matice«' 1400 K rninlne, 1570 K us.anovntne in 3-fb? K daril. Iz ruskega ujetništva pošilfajo srčne pozdra\e prijateljem in zr?Ticeni goriški Slovenci: I •omfn'k Tomšič. Ciril Cehovm, Ivar? t rab rije Ič rč rn Leopold Kobnl ter kličejo: na skorajšnje sre-čno s^de-nje. — Delajo v železniku v Lipekn. v Tf^nrb^-, ski gube rili ji. So vsi zdrav?. Promet postnih zavitkov med Av^tr^o in varšavskim geueraf/rhn g»hK-r355?em. — Od 1. oktobra 1917. naprej je odprt promet poštnih zavitkov med Avstrijo in varšavskim generalnim gubeiaijem. Najvišja teža znaša 5 kg, pristojbina 1 K. 40 h (I K 25 h čista pristojbina in IS h povišek): pristojbino mora plačali od pošiljatelj: pri razsežnih zavitkih se pristojbina zviša za 50'r. Vsakemu zavitku je treba pridati poštno spremnico *in l carinski izlavi o vsebini v nemškem jeziku. Pisme:na na- |znanila na odrezku spremnice niso dovoljena. Za\ itki ne smejo vsebovati predmetov. katerih uvoz ie v varšavskem ge-neralacoi gubernmi prepovedan. Je pa stvar i.ijjošiijateijeva. da st pouči o uvoznih prepovedih. Zavitki z označeno ^rednostjo a Ji s po\zetjern, nujni zavitki, zavitki, ki naj se dostavljajo z brzhn slom. povratnice in carmske plačilnice niso dopuščene. Zavitki se ne dostavljajo, ampak mora prejemnik prui ponie na podlagi ob-vestilne dopisnice. Prejemnik mora plačati izročilno pristojbino 10 pf. DAROVI. Pogrebno društvo pri Sv. Jakobu je darovalo šentjakobski podružnici CMD v sviho razširjenja otroškega vrtca znesek K 100. Odbor izreka najprisrčnejšo zahvalo! Češko Bndjevička Restavracija (Bosa-ko\a uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Ualatit (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski I jedilni listi. IsHSjETOiOKl: fbc jr^rši jjs: [□□ Irnril"** 93lknA ~ 1 rnrn JLiLHi prirtojton 46 Itotiik. [LILJ O^flHitlOm alcetn naznanjam, ViUmiZm imam au prodaj tudi letos veliko množino sadik bela in rodeče tebnl« — A nt« Aljinovič, Sv. Ivan ulica Braadežija S:. H-t J (3 02 mj| v najem t težaški okolici vino-ttUkttjU MS grudu pridela ie po 50 hI rm*. Ptoda se tudi posamezne kose, gozde, travnike itd zmesaih cenah. "Nnslov pove lnae«\ odd. EdiuostL 1011 :.—-. — Antom. Jerkič posluje v »rojem at-eij«|n rUIUSTUi r Trst*. Via dello Post« it 10. 407 tafTOfAft roj^n^ko vino so toči dnevzo t Hotel r UVlMliV Ba'.ktia. Vojaški trg. Vino se d* tudi na dom po zmernih cenah. 1>26 Mlsda SGspotUčna, sr^ polnoma siovenskega -n oeimskega j-rika in nrkaj ita ijanslicga. tsr refickdra na boljii) bodotai ^t, dobi tul'oj službu k«»t prakt kantinja pri nekem tržaškem slovenskem podjetju. Trgo -^ka Jz^Snot ni absolutno potrebna. K® reflekti-a se n:\ one gospodične kater*?- stsrnaj'.-jo v bt^Lch'il hm*. Natančue pismeae ponudbe pod Praktik .'iti nj a 14—17* na fns: odd. Eainodti. | Liječnik dr. Cega specijalist za unutrašnje i dječje bolesti primati će od 20. tek. Via della j Raffineria br 4, I. kat (Piazza | Barriera vecchia) od 3-5 p. p. [ __j i mmš ii! | mt - »to Stadion 19 - Trst | I ^^ usiepaiM R 2 ^^ | ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk ! v Ttstu* uL Posl« vecchia I II, vogal ulica daSla Posta. | Isdiranle zobov brez k bolečine. :-e ; k Plombiranje, m UMETNI ZOBJE Ustanovljeno I. 1899L U stanovitno I Ozojemno podporno dnitvo v UU | regfstrovana zadruga z omejenim jamstvon? dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7%, 15 aFi 22letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjeni1! ob o'15615 deleži, k? reprezentujejo jemstv-ne glavnice za 6.089 850 K JADRANSKA BANKA Trst Sla Cassa dl Risparmio štso. 5 (Lastno poslopje) Kapital lit razanra K 13,200.000.— Ftlljalke x Dunaj Tegetbofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Vloga na knjižica 3%% Vloga na knjižica od dneva vloge do dneva vzuiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem In žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu-fn inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla^o ležeče v javnih skladiščih. — Safe deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni Izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. — Borzna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 In 2676, Brzojavi: JADRANSKA. ===== Uradna ure s od 9 do % popoldne -