Poitni urad 9021 Celovec — Verlagspostaml 9021 Klagenlurl	Ithaja v Celovcu — Eftchelnungsorl Klagenlurl	Posomecni iivod ISO Ml., mesečna naročnina S šilingov

HM
Letnik XXVtt.
Cetovec, četrtek, 7. december 1971
Štev. 49(1586)
Enotna podpora koroškim Siovencem
v njihovem boju za obstoj in vsestranski razvoj
V zadnjih tednih smo v našem iistu ie večkrat poroča)! o izrazih soti-darnosti in o podpori vseh jugosiovanskih narodov in narodnosti koroškim Siovencem v njihovem boju za obstoj in vsestranski razvoj. Poročati smo o izjavah vodiinih predstavnikov matičnega naroda in Ju-gos!avije, poročati smo o protestih raznih organizacij in posameznikov. Predvsem pa smo obveščati bratce in javnost tudi o odtočnih korakih jugostovanske vtade pri avstrijski vtadi, od katere Jugosiavija kot sopodpisnica državne pogodbe dosiedno zahteva vsestransko in popotno izpotnjevanje obveznosti do stovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji.
Danes pa objavtjamo izjave, ki so jih v zvezi z zadnjimi dogodki na Koroškem podati predsedniki SZDL Jugostavije ter Stovenije in Hrvaške.
V weJe/;o .70. Jfcfrn&rg Z?o?wo spet	D<rw č/ofe^ot*pra-
vic, /e w:š/;eM ^ot posebna pr:7ožwost, ^ v ?wd/ew ve/z^erM Je-/M;ewo z% š:'r;ew;e Mzzče/a, po ^tererM so prgfžce č/ove^ wcJe/;':vf.' Jz: ?M??:reč euzz^o tze/jz:;o z z: vszr^egz: e/ove^z: we g/eJe Mz: ^ztrvo njegove ^ože, njegovo nziroJno po^o/enje, njegov jez:^ d/: njegovo verozzpovej.
Xo so ZJrMŽen: nzzroJz rz:zg/z:sz7; Sp/osno z7e7:/z:rz:cz'jo o č/ove^o-v:7? prz:v:cz:A, gotovo n:7iče n: w:s/:7 :n pnčzz^ovz:/, Jz: je s tem tnJ: že Mstvztzjen zJezJn: svet, v ^ztterem ne /J Mo rz:z/;7;ovz:njz:, zztpo-stz:v/jz:njz: :'n J;'s^r:'mznz:c;'j. Nasprotno, Jz:nes je ?M svetn še ze/o ve/z^o tzz^JT) zn JrzzgzA oM^ negzrzznjzt č/ove^ovzA) prztvzc. Posebno ^rzčečž przmerz segzzjo vse oJ Vzetnztmz: pre^o Jzzžne Z/zz^e pzz tjz: Jo Zrs&e.
VenJz:/ pz: przmerov nž tre^z: zs^zztz' ne^je JzzJeč po svetzz. /mz:-mo jzjz tzzJž prz nz:s, poznzzmo jzTz nz: žvoroš^em. Ne ^je v pre-te^/ostz zn z/zzstz' ne — šzzz^or N mnogz rz:Jz JoMzovM — /e v JoN nzzcžzmzz; Jožzv/jzzmo jz7? Jzznes. DogoJ^ž mznzz/zTz teJnov so preJ Jomz:čo žn prej meJnzzroJno jzzvnostjo v vsej grozovztostz Jemon-stz-žrzz/ž tzpžčen przmer ^rezo^zzrnegz: teptzznjz: č/ove^ovz7z przzvže. Pz: ne sz:mo v o^/z^z Jzvjzznjz: šovznžstžcnzTz zn neojzzšžstzenzTz e/ementov, mzzz več tzzJz — zn to je posebno zzzs^r^/jzvo — v rz:vnz:njzz przstoj-nz7z o^/zzstz/
Dvovtstnzz prztvzcz: — enz:,	ve/jz: Zz: tzste, Z:z' zz:/itevz:jo žzvzz-
jzznje zzz/zonov; Jrzzgz:, Z?z ve/jz: zzz tzste, N teptzzjo pzzzvnž reJ —
OB DMEVU ČLOVEKOVtH PRAVtC:
Pravice čioveka
morajo biti oedeijive
je s/zz/zo spržcevzz/o Zz: Jržzzvo, Zzž Z-oce /zztž przzvnz: žn Jemo/zrzztzenzz. TJMno kršenje nstzzvno prog/zzšenegz: nzzce/z: enzzZzost: prej zzzZzonom pz: je tzzJz ZzzzJ nzzpzzJ nz: przzvžce č/ove^zz. Zzzto nzzj /zo /etošnjž Dzzn č/oveZ;ovz'A przzvže opozorž/o, Jz: /m tzzJž v y4vstržjž fre/zz: še ve/zZzo nzzporov, Jz: /zo meJnzzz-oJno Je^/zzržrzznžm przzvžezzm e/ove^zz Jejzzn-s^o pržznzznzz žn zzzgotov/jenz: Jomovžns^z: przzvžcz:.	-rj.
#	VELJKO MiLATOViČ, predsednik zvezne konference SZDL Jugostavije, je izjavit:
Protest jugoslovanske javnosti, odgovornih državnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter SZDL Jugostavije ob šovinističnih in nacionalističnih izpadih proti slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem je znan. To je zanesljivo znamenje enotnosti, soiidarnosti in usodne povezanosti delovnih ljudi in občanov, narodov in narodnosti, republik in pokrajin socialistične in neuvrščene Jugoslavije v obrambo interesov, pravic in človeškega dostojanstva slehernega med njimi in vseh skupaj. Hkrati je to znak, da v tem primeru ne gre za zgolj slovenski problem, temveč za problem vseh narodov in narodnosti Jugo-siavije in Jugoslavije sploh. To je problem jugoslovansko-avstrijskih odnosov in tako ga tudi gledamo.
Jugoslavija, kot je znano, v tem vprašanju ne zahteva ničesar več od tega, kar je Avstrija po pošastni vojni prevzela z državno pogodbo kot svojo obveznost in odgovornost pred mednarodno skupnostjo. Prav tako Jugoslavija za svoje narodnostne manjšine v drugih državah ne zahteva nič več kot to, kar je sama pripravljena in kar v resnici daje manjšinam, ki žive v okviru njenih meja. Še več, v enakopravnem položaju narodnostnih manjšin pri nas vidimo pomembno obliko sodelovanja, zaupanja in stabilnosti v odnosih s sosednjimi državami.
Na koncu, ko že govorimo o tem, moramo poudariti, da napadi fašističnih elementov spominjajo na strahote minule vojne, ki v Jugoslaviji kot tudi v vseh deželah pro-tihitlerjevske koalicije ne morejo biti občufeni drugače kot vstajenje grozot iz preteklosti. Zato ima Jugoslavija pravico in dolžnost, tako kot vsa mednarodna skupnost, da se upre vsem ostankom sil fašizma, kjerkoli se pojavijo.
*	JANEZ VIPOTNIK, predsednik republiške konference SZDL Slovenije, je poudaril:
Položaj Slovencev v Avstriji je zaskrbljiv. Priče smo terorju neonacističnih in šovinističnih elementov na Koroškem, ki svoje protislovensko in protijugoslovansko sovraštvo ob nameščanju dvojezičnih napisov usmerjajo v ogrožanje samega obstoja Slovencev in s tem tudi v napad na demokracijo Avstrije.
Vse kaže, kakor da Avstrija ni sposobna s svojimi silami odpraviti tegla organiziranega neonacizma, ki se skriva za fasado Heimafdien-
sta. NjegoVr pripadniki nemoteno, po svoje krojijo avstrijske zakone, kot da ni več oblasti. Vendar se ta pojavi takoj, ko je treba kaznovati Slovence. Očitno je, da so na delu sile, ki hočejo že od plebiscita sem na vse^ načine, predvsem pa s silo germanizirati Slovence, ki hočejo z desničarskih, konservativnih pozicij ogroziti, kar je naprednega v Avstriji, ki hočejo porušiti ravnofežje miru in tvornih mednarodnih odnosov, ki sta jih tudi Avstrija in Jugoslavija gradili ves čas po vojni kot dobri sosedi, in zdaj, sedemnajst lep po podpisu avstrijske državne pogodbe prihaja zopet do stopnjevanja grobih kršitev prav tistih njenih določil, ki so jih štiri velesile in Jugoslavija predpisale Avstriji zato, da na svojih tleh ne bi nikoli več dovolila pojavov nacizma, šovinizma, skrunjenja grobov padlih protifašistov, nasilja proti manjšinam in tako dalje. In to se dogaja v času, ko Avstrija želi odigrati konstruktivno vlogo v mednarodni politični areni in ko se Evropa pripravlja na velike korake k utrditvi
miru, meja, varnosti in dobrih medsebojnih odnosov.
Delovni ljudje po vsej Sloveniji in Jugoslaviji so globoko prizadeti zaradi dogodkov v Avstriji. Prizadeti in ogorčeni. Od vsepovsod prihajajo odločne zahteve po dosledni izpolnitvi vseh določil avstrijske državne pogodbe. Pri tem pa delovni ljudje do zadnjega zaselka manifestirajo enotno voljo v podpori koroškim Slovencem v njihovem boju za obstoj, za enakopraven položaj, za nadaljnji razvoj njihove narodne samobitnosti.
Dosedanji ukrepi jugoslovanske vlade, Titov govor v Skopju, zagotovila predsednika zveznega izvršnega sveta ob sprejemu delegacije koroških Slovencev, stališča slovenske skupščine, predvsem pa protesti in zahteve delovnih ljudi iz vse Jugoslavije so porok naše odločnosti, da avstrijskim demokratičnim silam pomagamo k zmagi nad temnimi silami neonacizma, in če bo treba tudi z močjo mednarodnih organizacij.
3 Dr. IVO MARGAN, predsednik republiške konference SZDL Hrvaške, pa je ugotovil:
Z ogorčenjem in resno zaskrbljenostjo spremljamo najnovejše dogajanje v sosedni Avstriji, stopnjevanje reakcionarnih, neonacisfično-nacionalističnih in šovinističnih elementov Karntner Heimafdiensta in drugih desničarskih sil zoper pripadnike slovenske narodnostne manjšine.
Vse te provokacije zoper slovensko manjšino v Avstriji odtočno obsojamo in jih smatramo za pritisk na celo Jugoslavijo. Z obžalova-
njem ugotavljamo, da dosedanji razvoj vzbuja dvome o odločnosti vlade sosednje Avstrije, da prepreči represalije zoper slovenski živelj in zagotovi vse pravice tako slovenski kot hrvaški narodnostni skupini, kar je mednarodna obveznost Avstrije.
Vse to lahko resno vpliva na razvoj naših dobrososedskih odnosov. Najnovejši dogodki na Gradiščanskem prav tako govorijo o organizirani kampanji skrajnih desničarskih krogov v Avstriji zoper Jugoslavijo. Poskušajo zanikati celo obstoj številne hrvaške narodnostne skupine, ki na tleh sosednje Avstrije — Gradišča — živi že več kot 450 let, skušajo opravičiti poskuse, da bi jih asimilirali, kar je v nasprotju z osnovnimi načeli Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnih odnosov sploh.
Najmileje rečeno, začudeni smo nad nastopi nekaterih vidnih prvakov socialistične stranke na Gradiščanskem, ki si lastijo pravico, da nepooblaščeni govorijo v imenu vseh gradiščanskih Hrvatov, ko za-nikojo kakršne koli probleme v zvezi z njimi.
Njihova akcija samo otežkoča probleme. Prepričani smo, da bo vlada sosednje Avstrije vztrajala pri svojem sklepu, da bo odtočno izvajala določila državne pogodbe, s čimer bo dokončno onemogočeno desničarskim krogom, da bi krojili usodo hrvaškega in slovenskega življa in da bi pred svetovno javnostjo resno spravili v dvom pozitivne napore naprednih sil in vlade sosednje Avstrije.
To je dvolična morala!
V zadnjih dneh je bratec koroških časopisov spet doživet izredno zgovoren primer dvotične morate. Ha en) strani je bito govora o ,dramatičnem apetu" južnih Tirotcev, naj Avstrija zaboga ne pristane na nobeno rešitev, dokter ttatija ne bo izpotnita tud) še zadnje obveznosti; na drugi strani pa „očitki" koroškim Stovencem, ker so se obrniti za pomoč na matični narod, namesto da bt rešitev svojih vprašan) iskati v „domači hiši".
Mistimo, da tak odnos do probiemov res ne more biti sprejemtjiv. Če imajo južni Tirotct vso pravico, da v boju za svojo enakopravnost uživajo podporo svojega matičnega naroda, potem mora tisti, ki se smatra za demokrata, enako pravico priznati tudi koroškim Stovencem. Višek nesramnosti pa je pri tem očitek, da rešitve nismo iskati doma. Saj smo koroški Siovenci vendar že vse od ptebiscita sem zaman čakati na izpotnitev takrat danih stovesnih obtjub; zta-st) pa smo vsa dotga teta po podpisu državne pogodbe pokazati zvrhano mero potrptjenja in razumevanja. Če je po sedemnajstih tetih mera prekipeta, potem to gotovo ni naša krivda, ztasti če nas je k sedanji odtočitvi še posebej prisitit nov) navat nemškega nacionatizma in neonacizma, ob katerem je četo država s svojo močjo in obtastjo ostata nemočna in nezmožna, da zagotovi spoštovanje zakonitosti tn pravnega reda.
Dvotičnost prodira na dan predvsem pri UVP. To je bito videt) tn stišatt pred nedavnim med proračunsko razpravo v dežeinem zboru, isto pa je prišto do izraza ta teden tudi v partamentu na Dunaju. Tudi pred najvišjim zakonodajnim torumom so UVP-jevski postane) svetohtinsko zagotavtjati, da „odpor" koroškega prebivatstva (tako namreč imenujejo protiza-
konito divjanje nahujskanih šovinističnih vandatov v minuiih tednih!) ni naperjen proti koroškim Stovencem, marveč edinote proti sociatistom oz. sociaii-stični vtadi. Po tej togiki ogabne psovke, nevarne grožnje in ceio fizični napadi na Stovence tore) niso naperjeni proti Stovencem, kakor tudi zmerjanje zveznega kaneterja z .židovsko svinjo" očitno ni izraz antisemitizma in fašizma.
Res gtoboko so že padti tjudje, ki se posredno ati neposredno priznavajo k takšnim obtikam potitične-ga boja! Potem pa se detajo še užatjene, če jim kdo pove resnico v obraz: da je to porajanje neonacizma, da je to oživijanje tiste misetnosti, ki je že enkrat povzročita totiko gorja svobodotjubnim narodom Evrope.
tn še eno je treba povedati: ne zakon o dvojezičnih napisih, pa naj je še tako pomanjktjiv in nezado-votjiv, marveč preprečevanje izvajanja zakona z vsemi sramotnimi dogodki je vrgio senco na mednarodni ugied Avstrije. He SPU, ki je bita pripravtjena napravit) vsaj začetni korak k izvajanju dotočit čtena 7, ampak ČVP in FPČt ter preko njih Heimatdienst tn vse druge sorodne organizacije nosijo krivdo in odgovornost, da se je naša država znašta na zatožni ktopi, obtožena, da ne izpotnjuje svojih obveznosti, kt jih je prevzeta v državni pogodbi.
Sicer pa je OVP zdaj na svojem kongresu končno priznata, kam sodi po svoji duhovni usmeritvi. Znašta se je na skupnih pozicijah z FP6 — tudi v manjšinskem vprašanju, ko se je povsem jasno priznata k ugotavijanju manjšine. V bodoče tore) ne bo več stepomišenja; zdaj bo vsakdo vedet, s kom ima opravka in kaj ima pričakovati.
a — Štev. 49 (1586)
7. december 1972
Mi L* M U

VpMŠ^nje fe retorično — M; oJgofo-r^t resnično ne ZftRtev^. V zadnji/? pet-t/esetiR, potem p^ še set/emn^fstiR /etiR po pot/pisn nvstrijsRe t/rždfne pogo<7Re, se je n^Rr^/o to/iRo nerešen:R vprašanj, Rt ter;ajo odgovor, t/tt smo se ot//oči/i M to — poseRno pri/ogo — posvečeno RorošRim 5/ovencem in njiRovim pro-R/emom. Prepričani smo, d% najno^ejši dogodi na KorošRem nato o<7/očitett potrjujejo. Dparno, da Rot/o Rra/ei do-Ri/i Ro/iRor to/iRo zaoRroženo podobo stanja.
TaRo je rečeno v zzvodzz posebne pri-/oge, Ri jo je zzzdw;o togoto (2. decezzz^rzz 7972) izt/a/o /;<z^/;zzrz^o De/o in Ri je — RaRor pove že njen nas/ov . AorošRi
koroško
Delo"
5/ovenež včeraj zn danes" — povsem posvečena s/ovensRi nzrrodnostnž sRapnosti na KorošRem.
Dvodnzz č/anRa sta prispeva/a pred-sedniR Zveze s/ovensRiR organizacij na AorošRem dr. P ranči Ztoiiter (/č trenzzt-Ra zn sZvnrnostž na KorošRem — Mednarodna povezava naciona/izma in neo-fasizma) žn predsednik Narodnega sveta RorošRiR 5/ovencev dr. /ošRo TiscR/er (AorosRa — 5/ovesne izjave in resničnost).
Ha 2. strani skapaj 74 strani obsegajoče pri/oge je ponatisnjena .Spomenica RorošRiR S/ovencev, ki je bi/a pos/ana avstrijski zvezni v/adi kma/zz po podpisa državne pogodbe, namreč že 77. 70. 7977, vendar s/ej ko prej predstav/ja .še zmeraj neizpo/njene zahteve".
O enotni podpori koroškim 3/oven-cem v njihovem boja za obstoj govorijo izjave predsednika zvezne konference SZDL /agos/avije ter predsednikov re-pab/iškib konferenc SZDL 5/ovenz'je, MaRedonije, Hrvaške, 5rbije, Rosne in Hercegovine, Črne gore ter kosova in Vojvodine.
Ha 4. strani s/edzjo nota 5TP /ago-s/avije o Horoškz, izjava izvršnega sveta skapščine 5P 5/ovenije, reso/acija Z50 in HsR5 s skapnega posvetovanja odbornikov dne 77. 70. 7972 ter skap-na izjava ZRO in 5AGZ ob srečanja v Ce/ovca dne 70. 77. 7972.
7z dip/omatskega arhiva so navedene razne note in spomenice, ki jih je jago-s/ovanska v/ada pos/a/a avstrijski v/adi z/asti v /etzh 797^ in 7979 v zvezi z odpravo dvojezične šo/e ter sprejemom tako imenovanih manjšinskih zakonov, ki po mnenja jagos/ovanske v/ade kršita obveznosti Avstrije iz 7. č/ena državne pogodbe in je v/ada 5TP/ zato poada-ri/a, da ima to vprašanje še nada/je za nerešeno ter si je przdrža/a pravico, da bo še nada/je astrezno akrepa/a, da bi zagotovi/a pravice jagos/ovanske manjšine v Z vstriji.
Med nada/jnjimi prispevki naj navedemo predvsem nas/ednje.* Teorija in praksa /jadskib štetij na AorošRem (prof. dr. /?ogo Grafenaaer), Aarntner Heimat-dienst — Odsev koroške stvarnosti (dr. Tone Zorn), Dničiti nacizem a/i ga nagraditi? (prof. dr. Tran Zwitter), Ob ratifikaciji avstrijske državne pogodbe — Govor v zveznem zbora skapščine STR/ 70. 77. 7977 (prof. dr. MaRso 3nader/), 3o/ska zakonodaja po /eta 7977 (prof. dr. /anko R/eterski), Rrob/ematični re-za/tati — 7z aradnih avstrijskih popisov o jezikovni pripadnosti na AorošRem (prof. dr. V/adimir A/emenčič), Vprašanja k vprašanja „vindišarjev" (prof. dr. Erich Pranč) itd.
Po/eg tega je v pri/ogi ponatisnjeno ce/otno besedi/o avstrijske državne pogodbe z dne 77. 7. 7977, Dašan Hečak je prispeva/ izredno obsešno in izčrpno krono/ogijo dogodkov na jažnem /koroškem, objav/jeni so razni /epos/ovni prispevki in dragi zapisi o /koroški, končno pa so ponatisnjeni še č/anki iz raznih tajih časopisov.
Pri/oga /jab/janskega De/a ,/koroški 5/ovenci včeraj in danes" bo vsekakor dragocena dokamentacija za vsakogar, ki se zanima za prob/ematiko s/ovenske narodnostne skapnosti na /koroškem.
Za pravice čioveka gre
Ne gre le za koroške Slovence, ne samo za gradiščanske Hrvate, za južne Tirolce, za Slovence v Halijii in za toliko drugih manjšin v Evropi. Gre za sožitje med enakopravnimi ljudmi.
Ob zakonu o dvojezičnih napisih na Koroškem, ki ga je sprejela avstrijska vlada sama, so se sprostile mračne sile, prava ofenziva reakcionarnih, konservativnih elementov, v trenutku, ko gre v Evropi za zelo tehtne odločitve, da se je treba vprašati, če ofenziva na mejah slovenskega naroda, na območjih, kjer v Italiji lin Avstriji živijo Slovenci, ni del širše zasnove.
Prav zaradi tega matični narod zamejskih Slovencev in njegova država ne moreta več obravnavati njihovega obstoja zdaj in za prihodnje drugače kot po obče sprejetih, mednarodnih zakonih in zastaviti celovito rešitev vseh nerešenih vprašanj vseh naših manjšin.
Jugoslavija in Slovenija sta zadosti dolgo in tvorno predlagali sosedom demokratično, današnjega človeka vredno ureditev bitja naših manjšin za mejo, in — zaradi spoštovanja človeka — narodnostim v SFRJ priznali vse pravice.
Prav zaradi tega, ker v slehernem državljanu Jugoslavije naša družba vidi predvsem človeka, občana, ki tako kot vsi drugi prispeva k napredku skupne domovine, pričakuje, da bodo države, katerih lojalni državljani so Slovenci ali Hrvati ali Makedonci, ravnale z njimi kot z enakimi med enakimi.
Zadnjii dogodki na Koroškem, pa tudi poskusi prikrajševanja pravic naših manjšin drugod, zlasti pa tašistoidni izpadi v Avstriji ob dvojezičnih napisih (naj nihče ne trdi, da je ta oznaka krivična, pa tudi samo na Avstrijo ni omejena) so bili povod, da se je matična dežela trdno odločila razčistiti vzroke stanja in ustrezno ukrepati.
Problema manjšin si ni izmislila Jugoslavija, ustvariti so ga tisti, ki s svojimi manjšinami ne znajo ali nočejo ravnati tako, kot zahteva od vseh — nekaterih tako demokratično uglednih dežel! — obče priznana listina o pravicah človeka.
Vrnimo se k povodu: neodločnega, popuščajočega ravnanja avstrijske vlade do ekstremističnih elementov ne razumemo in ne dopuščamo. Ne gre samo za tisti sedmi člen, ne gre samo za državno pogodbo, gre za duh, ki naj preveva manjšinsko politiko neke države, katerekoli! Gre za pravice človeka, brez razlikovanja po narodnosti, barvi kože, veri ali čem drugem.
Kdor tega načela ne spoštuje, ne spoštuje sebe, ne spoštuje svoje domovine in njenega reda, pa če ga proglaša za še tako demokratičnega. To naj bo tudi vodilo Slovencem za mejo: z dostojanstvenim ravnanjem, z dosledno rabo svojega jezika, z nevsiljivim, a neomajnim priznavanjem k svojemu narodu naj dokažejo tistim, ki jih hočejo posiljevati, kaj sta svoboda in demokracija: vrednoti za vse, za večino in za manjšino, za ljudi.
Jaka štutar
Delo, Ljubljana
V okviru ietošnjih prosiav dneva repubiike so bite po vsej Jugosiaviji razne prireditve in siavnosti. Praznovanje je v mnogih primerih potekata v znamenju novih de-iovnih uspehov, ko so otvar-jaii razne tovarne, šoie in druge objekte.
Ena takih prosiav je biia tudi v mati beiokranjski vasici Suhor pri Metiiki, kjer so se spominjati veiike zmage združenih siovenskih in hrvaških partizanskih sii. Ha pro-
Ne bomo pozabiti
MA SVOJE LJUD)
ONSTRAN MEJE
siavi je govori) predsednik CK ZKS Franc Popit, ki je orisa) zgodovinske boje med drugo svetovno vojno, ki so vodiii k gioboki družbeni preobrazbi. Za nas je možna samo pot naprej, je dejai Popit, pot k popotni uveijavitvi deiovnega čioveka v samoupravni družbi.
Ob koncu svojega govora je Popit opozorii tudi na zadnje dogodke na Koroškem. Poudari) je, da se motijo tisti, ki misiijo, da bo Ju-gosiavija spričo reševanja notranjih probiemov pozabita na svoje ijudi onstran meje. „Še naprej se bomo zavzemati za dosiedno izpoinitev vseh obveznosti, ki jih ima Avstrija po državni pogodbi do Siovencev na Koroškem in za preprečitev oživijanja nacizma."
Naša pravica in doižmost
Koroški Slovenci so zaradi vse večjega pritiska velikonemških, šovinističnih krogov in po njih organiziranih demonstracijah vse bolj ogroženi.
To so javno izpovedali med drugim tudi na nekaterih javnih oddajah, ki jih je organizirala avstrijska televizija, o tem pričajo osebne izjave predsednikov naše manjšine, kadar govoriš z njimi, o tem piše tudi manjšinski tisk.
Zato so protesti tako v Sloveniji kot po vsej Jugoslaviji povsem upravičeni, pa tudi posledice, ki izvirajo iz takega razvoja. Zli duh šovinizma, nacionalistične nestrpnosti in celo rasizem (spomnimo se samo klicev .svinjski Jud", naslovljenih na samega kanclerja Kreiskega v Celovcu) dviga glave in je — vsekakor ne po naključju — podoben nacističnemu.
Na ta pojav seveda ne opozarjamo samo mi v Jugoslaviji, temveč tudi resnično demokratični, trezni krogi v Avstriji. Zato tudi nekatere uradne izjave socialističnega vodstva, češ da so očitki iz Jugoslavije, da gre za fašistične pojave, pretirani, ne morejo zmanjšati dejanske nevarnosti, ki jo tak razvoj skriva v sebi.
Toliko bolj neodgovorna, da ne rečemo nesramna, pa so namigovanja tako v avstrijskem vrhu kot tudi na nižjih ravneh, češ da je Jugoslavija pričeta .ostrešji kurz" glede 7. člena državne pogodbe — zaradi notranjepolitičnih težav. Sedaj take .argumente" uporabljajo celo nekateri prizadeti trgovci in gostilničarji v obmejnih krajih, ki beležijo, sicer z velikim obžalovanjem, močan padec prometa; gre torej za tisti del, ki se je dejansko močno razviil prav po zaslugi slovenskega in jugoslovanskega dinar-
ja, pri čemer nihče ni delal razlike med prestavniki manjšinskega ali večinskega naroda.
Za razvoj jugoslovansko-avstrijskih odnosov na .najvišji ravni" kot tudi za maloobmejni promet smo se brez dvoma, če že hočemo postaviti vso stvar na tehtnico, zavzemali bolj na naši strani kot na avstrijski in tega niti ne prikrivamo. Se močnejši razvoj želimo vsekakor tudi za prihodnje. Vendar hkrati tudi zahtevamo, da naša severna soseda slednjič po sedemnajstih letih zavlačevanja izpolni določila državne pogodbe glede slovenske in hrvaške manjšine, pa tudi tiste člene, ki opozarjajo Avstrijo na njeno protifašistično dolžnost v okviru neodvisnosti in suverenosti.
Ravnanje s slovensko manjšino upravičeno zbuja ogorčenost in odpor — in ta se kaže tudi v zmanjšanem obisku naših ljudi, ki ga ugotavljajo onstran meje. Ni težko uganiti, kdo je temu kriv. Krivce bi morale avstrijske oblasti — prav v duhu obveznosti iz državne pogodbe — že zdavnaj onemogočiti; pa jih niso. To pa seveda nima z .jugoslovanskimi težavami" prav nobene zveze. Prav tako so nenavadno drzna priporočila, naj bi Jugoslovani raje .skrbeli za svoje težave", ker da bodo .tiste v Avstriji" opravili Avstrijci sami. Čakali smo 17 let, pa nismo kdo ve kaj dočakali. Povrh vsega nas državna pogodba kot državo sopodpisnico tudi zavezuje, da pazimo na izvajanje njenih členov in imamo torej v tem primeru — pa naj bo to komu v Avstriji prav ali ne — določen .privilegij", priznan od štirih velikih sil . ..
Srečko Pank
Večer, Maribor
P0Sm0K€0)SVHL
PARtZ. — Ta teden so se v Parizu začeta nova pogajanja med posebnim svetovalce tu ameriškega predsednika Kissingerjem in se-vernovietnamskim predstavnikom Le Duc Thojem. Ob teh pogovorih spet menijo, da gre za zadnjo rundo in da je v kratkem pričakovati uspešen zakijuček. Po drugi strani pa se saigonski režim še vedno noče sprijazniti s pogoji za premirje, kot sta jih na dosedanjih pogajanjih dosegla Kissinger in Le Duc Tho. Medtem je skupina znanih evropskih intelektualcev objavila skupno izjavo, v kateri poziva evropsko javnost, naj dvigne svoj glas, da bi se čimprej končala politična in vojaška intervencija Arne-rike v Vietnamu. V izjavi je rečeno, da je edinole s prekinitvijo vojne mogoče narediti konec krutosti in grozodejstvom, ki jih počenja Amerika v Vietnamu.
CELOVEC. — Zvezno vodstvo avstrijske zveze članov odpora in žrtev fašizma (KZ-Verband) je konec prejšnjega tedna zasedalo v Celovcu. S tem je hotela zveza tudi na zunaj izraziti solidarnost s koroškimi Slovenci, kajti v ospredju razprave so bili zadnji dogodki na Koroškem ter so ostro obsodili protislovensko gonjo, ki so jo istovetili s porajanjem novih oblik nacizma in fašizma v Avstriji. Posebej so na seji poudarili, da v Avstriji mnogo preveč razpravljajo o tem, kako bi bilo treba izpolniti določila državne pogodbe, ne pa o tem, kako bi manjšinam zagotovili popolno enakopravnost in vsestransko pomoč. Ne gre samo za ugled Avstrije, je bilo poudarjeno, ampak za človeško sožitje, ki bi ga bil večinski narod dolžan ustvariti tudi tedaj, če ne bi bilo državne pogodbe. Konkretno so na seji zahtevali prepoved Heimatdiensta in vseh drugih nacionalističnih organizacij ter se izrekli proti ugotavljanju manjšine.
BONN. — V zahodnonemškem glavnem mestu pričakujejo, da bo ameriški predsednik Nixon sredi februarja prihodnjega leta obiskal Zah. Nemčijo. Prav tako naj bi v prvi polovici prihodnjega leta obiskala Zahodno Nemčijo tudi generalni sekretar KP Sovjetske zveze Brežnjev in predsednik britanske vlade Heath. Po sklenitvi pogodbe med obema Nemčijama, ki jo bodo podpisali 21. decembra, se obema nemškima državama vsekakor odpirajo vrata v areno svetovne politike in je zato povsem razumljivo, da bo v prihodnji dobi prišlo do povečane politične in diplomatske aktivnosti tako v Bonnu kot tudi v vzhodnem Berlinu.
LONDON. — Le nekaj dni zatem, ko so skozi svetovni tisk ponovno šle vesti o .odkritju" nekdanjega Hitlerjevega namestnika Martina Bormanna, je bilo znova slišati tudi o zloglasnem .doktorju smrti", kakor splošno imenujejo znanega nacističnega vojnega zločinca dr. Josefa Mengeleja. V paragvajskem pragozdu je menda odkril njegovo .skrivališče" Laszlo Farago, ko je iskal Martina Bormanna. Farago poroča, da ! Mengele živi v majhnem mestecu Pedro Cavalero na ozemlju Paragvaja, in sicer blizu brazilske meje, kjer da se skriva pod imenom dr. NadiČ. O svojem odkritju je Farago obvestil tudi znanega lovca na nacistične zločince dr. Simona Wiesenthala, ki že 20 let išče Mengeleja, enega izmed .izumiteljev" nacističnih tovarn smrti.
LJUBLJANA. — Tudi letos so dan republike praznovali v Sloveniji — in podobno tudi v ostalih jugoslovanskih republikah — z raznimi proslavami in slovesnimi otvoritvami novih proizvodnih obratov in drugih objektov. Slovenija je postala bogatejša za nekaj novih šolskih prostorov, dogradili so nekaj vodovodov, trgovin in restavracij, v Mariboru so uredili novo kopališče Pristan, ki je eden najbolj sodobnih tovrstnih objektov v državi, Ptuj je dobil nov mladinski klub, posebno važni pa so novi proizvodni obrati, kot npr. v Polzeli, kjer so bistveno povečali znano tovarno nogavic, ali pa na severnem Primorskem, kjer so pri- j dobili 400 novih delovnih mest.
MOSKVA. — V Moskvi je bilo jubilejno zasedanje akademije znanosti Sovjetske zveze, s katerim je sovjetska znanost proslavila 50-letnico ustanovitve Sovjetske zveze. Glavni referat je imel predsednik sovjetske akademije Mstislav Keldiš, ki je govoril o mnogonacionalni zvezi sovjetskih republik in znanosti. Zasedanja so se udeležili tudi številni ugledni znanstveniki iz tujih držav.
RiM. — Prejšnji teden je v Rimu v starosti 81 let umrl znani italijanski politik Antonio Segni. Bil je dolga leta član oziroma predsednik vlade, dve leti pa tudi predsednik republike, ko se je leta 1964 iz zdravstvenih vzrokov povsem umaknil iz političnega življenja. Ob njegovi smrti so njegovi ženi izrazili sožalje predstavniki vseh političnih strank.
Slovenci ne bi bili obstali
če ne bi imeli svoje knjige svojega slovstva
Specializirana organizacija Združenih narodov za prosveto, znanost in huituro (UNESCO) je ieto 1972 — kakor smo že obširno poročati tudi v naiem iistu — progiasiia za Mednarodno ieto knjige. Po vsem svetu so tekom tega ieta prirejati najraziičnejše manifestacije, posvečene knjigi in njenemu pomenu za človeštvo.
V Sioveniji je bii poteg raznih drugih prireditev namenjen temu dogodku ziasti !. siovenski knjižni sejem, na katerem so stovenske zatožbe predstavite dosežke sodobnega stovenskega stovstva. Mednarodnemu tetu knjige pa je posvečena tudi ietošnja 10. števiika mesečne revije stovenskih zatožb .Knjiga", tz te revije povzemamo čianek, v katerem {e dr. Rado Bordon pod nastovom .Mati" narod in knjiga čudovito orisat viogo, kt jo je igrata knjiga v zgodovin) in jo igra tudi danes v žtvtjenju stovenskega naroda.
Z	of?ČHrrw zf*orow drKŽdfrn:??: srečdnjen! v
je Afo/rorjeva	preet we^vMr'?w ^ros/gv/jd/g jM^r/ej —
220-JetMr'co s-uojegd oj?stoj<!.
7*d Mtrjst^rejsd s/ovens^^ za/ož^ je prej 220 /et: K^ta-Mov/jeMt! v Ce/ovcM, po y/efrfsc:tM je je wora/d	v /Kgos/%-
wjo ter je :?ne/g svoj se<jež najprej rra Prevg/jaj? m potew v Ce/jrr, ^jer je weJ Jrggo jfetofMo vojno t^oLve/g ponovno preganjanje s Jtrgnr nemilega o^npgtorjg, je Kn:č:7 vje knjižne zg/oge, /jn^' pg pregng/. Po ojvo^o&tv: je Afo^orjevg Jrnž^g v Ce/jn ponovno zg-z:'ve/g :n s: Jpet prž^o^^g s:ro^ ^rog ^rg/cev svojrfr ^nj;g.
Vjg /etg jvojegg čfe/ovgnjg je Afo^orjevg ^rgž^g rgzen s^rf*: zg ^n/tnro :n prosveto jfovens^egg /jn^stvg j^r^eJg tnJž zg ntrjevg-nje s/ovens^e ngroJne zgvest:. To svoje pos/gnstvo oprgv/;g predvsem s tts^gno besedo. V prv;'j? sto /etrfr je po pr:Mžn:'^ rgeKn:V? :z-dg/g o^o/t JO mdtjonov tzvodov ^njtg :n drngz/? pnM^gc:;, v zgd-nj:^ dve^ deset/etj:/7 pg s^orgj 20 mdijonov, torej s^Hpgj že 40 mj-Jšjonov ^nj:'g.
Pred ^rgt^zm je ce/js^g Afo^orjevg drnž^g :zdg/g tnd: svojo Jetosnjo redno ^njjžno zKr^o, po/eg trgd!c:'ong/negg ^oJedgrjg o^segg se trž ^njtge.* D:vj: go/o^ (d/ojz Pe^g/gj, Od o^zorjg do o^-zorjg (Prgnce Vodn:^) :'n /eznsov evgngePj. Po/eg tegg pg izdgjg zg/ož^g tnd: še rgzne drnge ^njtge šn pg^Jj^gcšje.
Občinske volitve v Trstu
Da smo Slovenci majhen narod, po številu pripadnikov namreč, tega ni mogoče prezreti aii zanikati. In če pomislimo, da je skoraj tretjina Slovencev onstran državnih meja, v katerih je sedanja republika Slovenija, oziroma da so Slovenci raztreseni po vsem svetu, je zavest o .majhnosti" lahko še močnejša. Tudi dejstvo, da slovenskega nacionalnega prostora, tj. ozemlja, na katerem žive Slovenci, nismo vse doslej mogli združiti v mejah enotne države, vsekakor priča o naši .majhnosti" glede na .moč" in .veljavo", kakršno imamo sicer v primerjavi z drugimi, večjimi in še celo velikimi narodi.
In vendar je docela odveč, da bi se zaradi občutka .majhnosti" čutili Slo-
Vedno ob strani naših zamejcev
Protislovenske in protijugoslovanske izpade na Koroškem v Sloveniji oz. Jugoslaviji ne obsojajo le na uradnih mestih, marveč tudi v delovnih kolektivih.
Tako je 2500-članska delovna skupnost znanega slovenskega podjetja Elektroko-vina sklenila nuditi skupini koroških Slovencev letni oddih. S to skromno ponudbo — poudarjajo — skuša delovna skupnost seznaniti širšo jugoslovansko, zlasti pa avstrijsko javnost, da smo vedno in ob vsakem trenutku ob strani naših zamejcev in jih podpiramo v njihovih upravičenih zahtevah, da se končno realizirajo določila 7. člena mednarodne pogodbe.
venci tudi manjvredne. Ker letos obhajamo Mednarodno leto knjige, kateremu smo posvetili dokajšnjo pozornost, saj smo celo pripravili prvi slovenski knjižni sejem (ki naj bi, ta-
ko upamo, postal tradicionalna ustanova), lahko ob njem ugotovimo tole: Če smo namreč Slovenci lahko na kaj ponosni, smo lahko ponosni na svojo knjižno .proizvodnjo", se pravi na kulturno bogastvo, kot se zrcali v vseh tistih že neštetih knjigah, ki predstavljajo našo književnost, da o drugih kulturnih panogah, v katerih v primerjavi z .velikimi" narodi prav tako nič ne zaostajamo, tu ne omenjam.
Ko letnico 1550 ali 1551 postavljamo za mejnik, ki je bil odločilen za nastanek prve slovenske knjige, lahko brez domišljavosti zapišemo, da takih mejnikov (gledano časovno) nima niti marsikateri drug, .velik" narod. Tak mejnik so nedvomno bile tudi Prešernove Poezije (1847). Josip Stritar je leta 1866 v uvodu k drugi izdaji Poezij upravičeno zapisal: „Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne omike; smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med dru-
)
gimi z drobno knjigo, kateri se pravi: Prešernove Poezije!"
Od Trubarjeve knjižice, prve slovenske knjige, so minila že dobra štiri stoletja, od izida Prešernovih Poezij pa skoraj stoletje in pol. V tem času se je slovensko slovstvo razvilo v vseh smereh, naraslo je v že težko pregledno vrsto avtorjev in knjig, se uvrstilo v splošno evropsko in svetovno slovstvo, postalo njegov neločljiv sestavni del. Vsako leto izide dandanes v okviru številnih založb na Slovenskem že toliko knjig, da se nam včasih dozdeva, kot da je že obojih kar preveč. V tem pogledu bi si nemara kdaj zaželeli, da bi tudi na področju izdajanja knjig veljalo staro latinsko geslo: .Non multa, sed mul-tum."
Tako imenovano .dialektično" pravilo, vsaj kot ga nekateri pojmujejo, namreč v zvulgariziranem pomenu, da iz kvantitete nujno raste tudi kvaliteta, ni vselej veljavno. Ob poplavi knjižne proizvodnje, kot jo zadnja leta doživljamo na Slovenskem, ob vsem .knjižurstvu", kot je ta pojav že pred štirimi desetletji posrečeno imenoval odlični poznavalec slovenske književnosti prof. Jakob Šolar, se moramo namreč resno vprašati, ali ni v tej poplavi dvorezen nož, saj včasih že kar ne moremo ločiti zrna cd plev. Vprašanje je, ali taka povodenj ne vodeni našega čuta za prave knjižne vrednote, tj. za tiste knjige, ki nas, Slovence, bogatijo kot ljudi, oblikujejo naše miselne in čustvene silnice, povečujejo našo kulturno zakladnico, nas krepijo kot narod.
(Da!je na 5. stran!)
Pri nedavnih de!nih občinskih vo-lilvah v Maliji so — kakor smo kratko že poročali — volili tudi nov občinski svet v Trstu. Izid teh volitev je za nas zanimiv toliko bolj, ker živi tam slovenska narodnostna skupnost.
Tudi pri teh volitvah so se slovenski volivci odločali med raznimi slovenskimi kandidati, ki so kandidirali na treh listah, namreč na samostojni slovenski listi z imenom
Slovenska skupnost ter na listah socialistične in komunistične stranke. Pri tem so zabeležili spet lepe uspehe, saj je bilo v novi občinski svet izvoljenih kar šest Slovencev: Slovenska skupnost bo imela kot doslej 1 svetovalca (Ratko Dolhar), prav tako je bil na socialistični listi znova izvoljen 1 slovenski svetovalec (Dušan Hreščak), na komunistični listi pa so prišli v tržaški občinski svet kar štiri Slovenci (Stojan Spetič, Jure Kocjančič, Adolf Wil-helm in Lucijan Roncelj).
Nastop tržaških Slovencev in njihova uveljavitev pri volitvah sta lahko poučna tudi za nas. Da je marsikakšen argument za samostojen nastop, o tem ni nobenega dvoma; prav tako pa je povsem jasno, da to ni edina možnost in oblika političnega uveljavljanja. Slovenska skupnost v Trstu je sicer obdržala svojega predstavnika v občinskem svetu, vendar je v primerjavi s prejšnjimi volitvami zgubila nekaj sto glasov. Nasprotno pa sta obe drugi stranki, ki sta kandidirali zavedne Slovence, vidno napredovali.
Tako po eni kot po drugi poti pa so tržaški Slovenci — kakor že povedano — znova zabeležili lepe uspehe in bodo tudi v bodoče imeti ustrezno število svojih ljudi v občinskem svetu, kjer bodo prispevali k nadaljnji graditvi takega političnega ozračja, ki bo omogočalo prijateljsko in enakopravno sožitje med obema narodoma.
.ČUJTE, ZVONOVI POJO"
Nova pesniška zbirka Andreja Kokota
Pravzaprav še ni dotgo tega — bito je teta 1969 — ko ;e je Andrej Kokot predstavit s svojo prvo samostojno pesniško zbirko ..Zemija moiči", kt je tzšta pri zatožntški družbi Drava v Cetovcu. Leto pozneje je stedita druga zbirka .Ura vesti", prav tako v Cetovcu. Zdaj pa imamo pred seboj že tretjo zbtrko tega našega jezikovnega obttkovatca.
Kutturno umetniški ktub Tone Čufar pri DPD Svoboda Jesenice je namreč v okviru mate Čufarjeve knjižnice izdat pesniško zbirko z nastovom .Čujte, zvonovi pojo". V njej je urednik zbirke Vatentin Cundrič zbrat 30 Kokotovth pesmi ter jih porazdetit na štiri ctkte s precej zgovornimi nastovi: Še moja smrt je upor, Stvarnost naše bitnosti še ni priznana, Mrtvaški zvonovi pojo, Je zarohneta resnica našega izvora.
O tej zbirki je Vatentin Cundrič zapisat nasiednjo .oceno": iz prvega cikia veje ranjenost izobčenja, grupnega in nacionainega. Vsekakor je to osebna in spiošnočioveška boiečina, izpeta na precizen pesniški način. Drugi ctkei dokazuje, kako bi Kokotova poezija zaživeia, če bi nastajata v ugodnejših po-
gojih. Pesnik skuša biti intimist, vendar je zavezan boju, uporu, zgoij nadaijevanju. iz tretjega cikia žari pesnikova moč, utemeijena že v prvem cikiu, se pravi v smrti, ki je poziviteta. Povsem novo dimenzijo, izvirno, zavzame pri Kokotu dan: Pa je dan tako doig, / tako večno doig, / da ne dočakajo / napovedanih sprevodov... V tej misti je hkrati vzmet, os pričujoče zbirke pesmi, kakor tudi zaobijuba za nove pesniške fronte, iz četrtega razdetka zvemo, da je tudi čas
—	ne ie prostor — pesnikov sovražnik. .Zdaj že gioda na besedi moji," pravi pesnik. Ta cikei nam tudi predstavi ruine mesa in besede, oboje se bo težko zaceiiio...
Pa vendar Andrej Kokot kijub vsemu ne obupava
—	veruje v živijenje, veruje v bodočnost, v bodočnost čioveka-posameznika in v bodočnost naroda. To svojo vero izpoveduje z besedo upora proti krivici, z besedo obsodbe vseh, ki njemu in njegovemu ijudstvu že doiga desetietja omejujejo živijenjski prostor. V uporu proti krivici in v obsojanju tistih, ki krivico povzročajo, pa se izraža njegova moč, živijenj-ska siia njegove besede.


rONE SVETINA
152



<) itn BM!!
DRUGA KNJIGA
Fant se je nerodno prestopil, na ustnicah mu je zaigral bebast smehljaj. Dvignil je oči in jih nenavadno smelo uprl v Bliska.
.Pastir sem. Povedal sem že, da sem iskal razbeglo živino. Prisežem, če ne verjamete."
,Ta zmeraj išče neko živino in tava po gozdovih. Nič prida ni, ne on ne njegovi domači," je povedal eden izmed kurirjev.
Jelen je stal za Bliskom, zato ni takoj videl pastirjevega obraza, ker je bil v senci. Ko pa se je Blisk premaknil, mu je nenadoma postal sumljivo znan. Glas, oči, drža, vse se je prekleto ujemalo; vendar se je bal, da se ne bi zmotil. Zato je rekel:
.Dajte sem luči Posvetite mu v obrazi*
Eden izmed kurirjev je snel z lesene stene petrolejko in jo prinesel k pastirjevemu obrazu.
,Ta je, prekleto!" je viknil Jelen.
.Kdo?" je vprašal Blisk
.Tisti, ki je vodil Nemce in streljat ranjence pri hotelu."
Kurirjii so zazijali, pometali žiice po mizi in se strnili v gručo.
Jelen ga je zgrabit s svojo lopatasto roko za jopič in ga potegnil k sebi kot možica iz slame. Prav zbliza mu je pogledat v oči. V lobanjskem dnu ga je skelela bolečina in zasolzilo se mu je prizadeto oko. Kriki ranjencev med plameni, škripajoči srež, poki pištol, ki so vrtati lob' nje — vse
mu je zaplesalo pred očmi. Videl je te male, prašičje oči, ta vohljaški nos, bedasti nasmeh in roko, ki se je stegnila nanj. In potem noč, ledena poljana s trupli, kjer se je plazil s poslednjimi močmi in doživljal grozo konca. Ko bi vse življenje živel samo za ta trenutek, bi bilo vredno živeti . ..
„Kdo si?" je kriknil. .Govori, ali pa te raztrgam na kosce!"
.Obadov sem."
.Dvigni svoj umazani rilec! Odpri svoje 'izdajalske očil Pes vseh psov! Zaklel sem se, da te bom poiskal, pa če bi moral na konec sveta. Ali vidiš tole brazgotino?" Pokazal je na svoje oko.
.Mislil si, da se bom stegnil, ha! Jelen zdrži več kot žival. Ostal sem. Edini, ki sem te lahko prepoznal. Vsi drugi, ki so te videli, so umrli. Na, naglej se me, edine priče! Živ sem. Nisem duh. Kaj trepetaš, seme izdajalsko, ničvredno? Devetdesetim ljudem si pripravil grozno smrt, devetdesetim družinam zadal neozdravljivo bolečino. Ali te ni požrla vest, ti zverina v človeški podobi? Pokazal ti bom, da sem pravi. Na!"
Jelen je udaril s pestjo, trdo ko bet, v sredo obraza, da se je pastirju takoj ulila kri.
.Stran od mene, gnusoba, da te ne zadavim, kot garjavega psa!"
Porinil ga je od sebe, da je odletel po vsej sobi in telebnil na tla. Nekaj časa je ležal, potem pa se je pijano pobrat na vse štiri.
.Dvigni sel" mu je ukazal Blisk. .Ali je res, kar govori Jelen?"
Pastir je zatulil, vsi so bili iznenadeni, ko je zajecljal:
.Res je. Peljal sem jih in tudi streljal. Tebe se ne spominjam več, nekaterih drugih pa se dobro."
Po tem priznanju je med kurirji zašumelo, kot bi dregnil v osir. Eden ga je zgrabil za vrat in ga porinil v gručo.
Pomendrali bi ga bili, če Blisk ne bi bil vzrojil z vso grobostjo.
.Pustite ga! Potrebujemo pričo. Ni nam še povedal vsega."
Šele potem so se umirili in ga vrgli raztepenega in krvavega v kot. Blisk in Jelen sta takoj odšla na poveljstvo VOS.
2
Naslednjega dne se je brigada premaknila na obrobje pokljuških gozdov nad dolino reke Rodovne in se po lovski stezi spustila navzdol, prešla cesto in reko in se povzpela na Možakljo. Še pred mrakom so prispeli pod vrh, kjer se je strmo skalovje pogreznilo v dolino reke Save. Tu so štabi bataljonov imeli sestanke s poveljstvi čet in razdelili naloge. Čakala sta jih mobilizacija mož in fantov iz nemških delavskih taborišč ter priložnostni napad na mostove okoli jeseniške železarne.
Po sestanku so se vrnili v svoje enote. Orlov, Gorazd, Vojko in Borut so stali v gruči vrh odsekanega skalovja in gledali v dolino, kamor se je zgrinjal mrak. Globoko v koritu so se kot v nekem tujem svetu prižigale luči mesta, kjer je hropla železarna kot ujeta žival. Iz mnogih dimnikov se je vil belkast dim, podoben zastavam narodnega poraza.
V tisti tovarni je pred vojno delal tudi Gorazd. V njej so usihale njegove mladostne sanje, ki jih je prekril prah krivic. Komunisti v tovarni so prebudili v mladem (antu delavsko zavest.
Tedaj se je odprl plavž. Krvavo rdeč sij je planil v mrak, se vijoličasto prelil v temino pobočij in škrlatno obarval sivino neba, ujeto nad dolino med gorami. Ko je ugasil, jim je napolnila oči tema. Orlov je spregovorit:
.Če je ta napad izdan, ne dam niti pet para za svojo
Gre za izpotnitev ceiotnega čiena 7!
izredni občni zbor
Kiuha siovenskih študentov na Ounaju
Stovensko prosvetno društvo „ Bitka" v Bitčovsu je imeto v petek 1. decembra 1972 pri Miklavžu v Bitčovsu svoj redni občni zbor. Občnega zbora se je udetežito tepo števito čtanov in tudi prijatetjev društva, kar je zgovoren dokaz, kako živo se v Bitčovsu zanimajo za prosvetno dejavnost, tz poročit predsednika Ruperta Reichmana, tajnika Tomija Lesjaka in btagajni-čarke Multerjeve je bita razvidna živahna dejavnost SPD .Bitka* v minuti postovni dobi.
Brez dvoma pa je k števitni ude-težbi občnega zbora pripomogto tudi predavanje predsednika Zveze stovenskih organizacij dr. Francija Zwittra, ki ga je društvo povabilo, da bi na zboru spregovorit o trenutni narodnopotitični situaciji koroških Stovencev. Referenta je pozdravit predsednik društva Reichman, ki je izreke) posebno dobrodošlico tudi bilčovskemu županu in čtanu društva Hanziju Ogrisu ter predsedniku Stovenske prosvetne zveze Hanziju Weissu.
Vseh prireditev v tem poročitu ne bi mogti naštevati, zato naj te navedemo, da je društvo nastopito na tastnih ati sodetovato na cen-tratnih prireditvah SPZ ati gostovanjih skupno 27-krat. Pri tem je brez dvoma treba omeniti 60-tetnico društva, ki je gotovo bita najpomembnejša prireditev v minuti postovni dobi. Razen tega spadajo sem šte-vitne odrske prireditve, gostovanja pri drugih društvih, pevski koncerti in gostovanje pevskega zbora društva .France Prešeren" iz Boljunca pri Trstu, ki je občnemu zboru „Bit-
Siovensko prosvetno društvo Radiše
vabi na
MiKLAVŽEVAHJE
v nedeijo 10. decembra 1972 od 14. uri popotdne v dvorani pri cerkvi.
Ha sporedu
#	kratek pevski koncert
#	nastop domačih muzikantov
#	recitacije
#	mikiavievanje
K števiini udeiežbi vabi
društveni odbor
ke* poslato telegram z žetjami za uspešen potek občnega zbora.
V diskusiji je sodetovato števit-no govornikov, ki so se zanimati za razna vprašanja, tako na primer, kako je s podporo društva s strani občine. Tozadevno je župan Han-zej Ogris dejat, da so v občini vsa društva deležna enake podpore. Občnemu zboru je spregovorit tudi predsednik Stovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss. Ob tej pritiki je društvu izrazit zahvato za sode-tovanje pri centratnih prireditvah SPZ in v imenu svoje organizacije zagotovit, da bo društvo tudi v bodoče detežno iste podpore kot do-stej, to se pravi strokovne, organizacijske, moralne in v okviru možnosti tudi (inančne. Ob koncu pa je predsednik SPZ zastužnemu čtanu društva pevcu Hanziju Satranu izročit Drabosnjakovo priznanje.
Za kutturni det občnega zbora je poskrbel društveni pevski zbor, ki je pod vodstvom Vatentina Kapusa zapel nekaj pesmi.
Po občnem zboru je predavat predsednik ZSO dr. Franci Zwitter. V svojem izčrpnem referatu je navzoče seznanit s trenutno narodnopolitično situacijo koroških Stovencev in predvsem poročal o skupnih korakih obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki sta jih pod-vzeti v zvezi z nedavnimi izpadi proti dvojezičnim napisom in s tem tudi proti koroškim Stovencem in sptoh proti njihovim pravicam. Dr. Zwitter je poudarit, da ob prizadevanjih ne gre te za topograske napise, marveč ta tzpotnitev cetotne-ga čtena 7 avstrijske državne pogodbe. Pri tem je posebej izrazit prepričanje, da bomo ob pomoči matičnega naroda, Jugostavije in vse svetovne demokratične javnosti koroški Siovenci doiočiia državne pogodbe reševati skupaj z avstrijsko viado. Odtočno pa je povedat, da koroški Siovenci s Heimat-dienstom in vindišarskimi krogi nimamo nobenega opravka. Ob stopnjevanju nacionalistične gonje proti koroškim Slovencem je v Avstriji prišlo do očitne diferenciacije, ki je jasno pokazata, kdo je za pravice manjšine in kdo je profi. V tej zvezi je dr. Zwitter omenit tudi vprašanje prihodnjih občinskih volitev in menit, da bodo koroški Stovenci tudi pri tem morali upoštevati dejstva, ki so se pokazata pri omenjeni di-
ferenciaciji. Ne absotutna naslonitev na eno samo stranko, ampak nastorritev na tiste demokratične site, ki so pripravtjene manjšini pomagati. V dotočenih primerih bo seveda treba mistiti tudi na podporo imenskih iist, samostojen nastop na enotni stovenski tisti pa bi brez dvoma pomenit tastno ugotav-tjanje manjšine, kar nam gotovo ne bi koristito.
Ob koncu je dr. Zwi11er na navzoče posebno apelirat, da se kot Stovenc! svojih pravic postuiujejo ztasti v javnem iivtjenju, kar bo narodnim vodifetjem v močno oporo v prizadevanjih za dosego naših pravic.
V petek 1. dec. 1972 so stovenski študentje na Dunaju na izrednem občnem zboru izvoliti novega predsednika Kluba stovenskih študentov na Dunaju B. Wutteja, za tajnico pa Vido Obid.
Navadno izredni občni zbori naznanjajo posebno situacijo oziroma pomembne odločitve. Za izredni občni zbor Ktuba stovenskih študentov to te detoma velja. Prejšnji predsednik ktuba Vinko Wieser je pojasnit, zakaj se je stari odbor odtočit za odstop. Odstop starega odbora je tesno povezan z razvojem v ktadivarski skupini stovenskih študentov na Dunaju. Det ktadivarjev, ki so biti istočasno odborniki Ktuba stovenskih študentov, v ktubu ne vidi več prave podtage za dosego nacionalnih in socialnih pravic oziroma za dosego nacionalne enakopravnosti koroških
Čestitamo!
Ha prisojnih obronkih Gur v prijazni vasici Biinjovs pri Biičovsu se je pred šestdesetimi ieti rodi) Pavie Zabiatnik.
Kot večina siovenskih študentov tudi on n) bii obdarjen z gmotnimi dobrinami. Hjegov vedri značaj in trdna voija sta mu biia zvesta tovariša, da se je po trdi poti odpovedovanja prebii do dveh univerzitetnih dipiom: do teoioške in tiio-zofske. Od ustanovitve stovenske gimnazije v Ceiovcu naprej se je kot profesor posveča) vzgoji sio-venske miadine. Pred ieti je postai ravnateij stovenske gimnazije, ka-
tero vodi z veiiko ijubeznijo in po-trpežijivostjo. Kijub obiini zaposie-nosti pa se dr. Zabiatnik bavi tudi z narodopisno vedo ter je svoje spise objavi) že v raznih siovenskih pubtikacijah.
Dr. Pavie Zabiatnik je v borbi za naše narodnostne pravice stat vedno v sprednjih vrstah in vztrajno sodeiovai v prizadevanjih za naše narodno in kuiturno uveijavijanje. Svoje čestitke izrekamo z iskreno žeijo, da bi še naprej s svojimi izkušnjami opiajai naša skupna prizadevanja v korist stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
VTsoTr
N% Ko77?//M
je pretf
Afdrfbi
Bo/ž?%, p. J. Bnžn:^.
BrttfM^ov oče je čfd/eč TMošmh po-zn%M ^ot poš;ew N ndro<Ž7!o zaveden S/cpenec.	se M^e/ež^je
s/oveHS&:% prireditev In vseA tistih dejavnost;', /s: koristijo s/ovens^i narodnostni s&Kpnosti v i*ojn za njen o^stane^. Pri vse^ tej? a&cijaj? ni sodeloval sa?no &ot osei?a, tewveč ta-di z mnogimi koristnimi nasveti. Čeprav njegova življenjska pot ni kila lakka — prekresti je moral marsikatere težave — je ostal vedno slovenska korenina, kakršnik ni mnogo na Koroškem. Njegova domačija na po-kočja Komlja je kot orlovsko gnezdo, v katerem živita on in njegov rod, ki kranita tadi za kodoče rodove agled Rrdnikovik prednikov.
Po naravi je Brdnikov oče doker
in vesel človek. Pad pomaga vsake-ma, kolikor pač more, zato ima tadi mnogo kvaležnik prijateljev. Padi v najkajši doki koroškik Slovencev, v časa nacizma, se ni zapri v svoj dom, temveč je imel vrata vedno na stežaj odprta za tiste, ki so se aprii jašisiič-nema nasilja — partizane. Stal je vedno na strani svojega tlačenega ijadstva in delil z njim dokro in tlako. 3e danes Brdnikov oče kadno za-siedaje dogodke doma in po sveta. Z velikim zanimanjem prekira Slovenski vestnik, ki ga seznanja z kojem koroškik Slovencev in matičnega naroda za dosego pravic, zagotovijenik v avstrijski državni pogodki.
Številnim čestitkam za SO-letnico se pridražaje tadi aredništvo Slovenskega vestnika v iskreni želji, da ki ostal še mnogo let čil in zdrav.
Stovencev. Zato so nekateri odborniki skteniti, da predajo svoje poste. Na podtagi internih dogovorov je stari odbor predtagat izrednemu občnemu zboru, da izvoti za novega predsednika B. Wutteja. Novi odbor, ki mu pripadajo še M. Messner, A. Brumnik, Stefan Oraže, M. Vo-kovnik, reprezentira članstvo ktuba.
Iz poročita tajnika KSŠ J. Malle-ja je bito razvidno, da je klub v pre-tektem semestru opravit uspešno de-to. Največje zanimanje je bito za predavanja o slovenskem nacionalnem vprašanju. J. Malte je kritizirat pomanjkljivo zanimanje za vprašanja, ki niso povezana z neposredno stovensko problematiko. S tem je indirektno nakaza! osnovni problem, pred katerim stoji danes KSS na Dunaju. Na eni strani se je v preteklih letih v vrstah slovenskih študentov na Dunaju izoblikovala skupina, ki je na podlagi študija raziskovala probleme koroških Slovencev, preštudirala veliko politične literature in tako dosegla visoko stopnjo politične osveščenosti ter spoznala mehanizme političnega delovanja. Na drugi strani pa ista skupina ni bila zmožna, da bi pritegnila k političnemu izobraževanju večje število študentov. Deloma med študenti za znanstveno raziskovanje manjšinskih in splošno družbenih problemov ni bilo zanimanja; deloma pa politično osveščeni enostavno niso iskali stalnih kontaktov z večjim številom članov in, kar je bilo še hujše, začeli so s političnim opredeljevanjem, ki pa so mu manjkali vzroki.
Iz poročila tajnika je bilo razvidno, da je fluktuacija slovenskih študentov z dunajske univerze in dunajskih visokih šol precejšnja. Finančni referent je povedal, da še niso poravnani vsi računi v zvezi z gradnjo klubskih prostorov. Izrazil je upanje, da bodo dolg poravnali še letos. Novi predsednik B. Wutte je rekel, da hoče novi odbor delovati v smislu ciljev KSŠ, ter nakazal potrebo po povezavi z raznimi slovenskimi organizacijami na Koroškem ter potrebo po tesni povezavi z dijaško mladino v Celovcu. S strani članov je bila izražena želja po večji povezanosti med odborom in članstvom kluba.
Na izrednem občnem zboru so študentje sprejeli resolucijo, ki ostro zavrača teze avstrijskega zunanjega ministra, ki jih je le-ta zastopal v intervjuju z dunajskim dnevnikom „Ku-rier" v zvezi s koroškimi Slovenci. Resolucija ugotavlja sistematično zakrivanje manjšinskega problema na Koroškem s strani avstrijskih predstavnikov ter poudarja, da koroški Slovenci pri vladi ne izražajo nobenih .želja", temveč da od vlade zahtevajo izpolnitev zakonitih pravic na podlagi člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
kožo. To je samomor brigade. Potovica jih bo ostata iam doti."
Tovariši okrog njega, pogreznjeni v sence gozda, so motčati. Gorazdu pa je bilo grenko pri duši. Ortov je bit že obseden od sumničenja. Odkar je pade) Nac, ga je preganjata neumna miset, da fudi njemu strežejo po živtjenju.
.Orlov, ni prav, da seješ demoratizacijo. Botje bo, če fake slutnje obdržiš zase."
.Lahko govorim, kar mislim. Laže je prenesti presenečenje, če si pripravtjen, kot če fe zateče nepripravljenega."
Večkrat je po malem drezal v Gorazda. Med pohodom ga je zbode); .Lahko je komisarjem, ko vedno hodijo na začetju kolone. Ni se jim treba bati krogte v hrbet in tudi pred krogtamti od spredaj so varni. Prekteto pametno je partija zavarovata svoje kadre."
.Pojdi za komisarja, Ortovt Dovotj časa si v stranki, dobro govoriš in tep si, tjudem ugajaš."
.Premalo proletarski sem, ati se ti ne zdi?"
.Vsi se spreminjajo, pa se boš tudi tti," je odvrnit Gorazd.
Ortovu je bito tesno ob stutnji tveganega vpada v mesto, ki ga čuva močan nemški garnizon in šestintrideset protitetatskih topov. Na tihem si je mislit: .Saj so nori. Govoriti so celo, da bi napadti žetezarno. Tak načrt tahko naredi samo norec ati saboter."
Med Ortovom in Gorazdom je divjat prikrit boj, v katerega so se nehote zaptetali vsi, ki so imeli opraviti z njima. Po napadu na Baško grapo se je Ortov ogibal vseh Gorazdovih tjudi, posebno pa še Vojka, katerega je na tihem sumit, da je pospravit Naca. Stre), ki je ubit tako od daleč, je lahko pripisat samo njemu. Gorazd ga je vzgojit v zagrizenega komunista. Ta reč je bita Ortovu zoprna in tuja, saj ni verjet ne v boga ne v hudiča, še teže pa si je predstavljat kotektivizacijo in ukinitev zasebne
tastnine. Toda bit je totiko pameten, da si s temi vprašanji ni preveč belit gtave. Napravit je vse, da bi vojaško napredovat in se vzpel čim više. Rad bi bit čimprej prišet v bri-gadni štab. V višjih štabih niso tako .komunistično ozki" — si je mistit — kakor po četah, kjer šarijo razni Pajki, Primoži in podobni idealisti.
Če je Gorazd gestapovec, se bo najprej znebil njega, Ortova, če pa ni, mu ne bi rad delal krivice, ker je zaslužen za batatjon, čeprav je rdeč bolj, kot je treba.
Njegovo razmišljanje je zmotil brigadni komandant Stane. S Karlom sta odbirala bojne skupine za zasede in za napad. Ortov je z mitratjezci odšet z njima. Komisarjem, ki jih je vodit okrajni sekretar Ateš, pa je bila poverjena mobitizacija nemškega delovnega taborišča.
Za to noč so biti Ortov, Gorazd, Vojko in Pajk veseli, da so odšti v dotino vsak po svoje.
Da se ne bi preveč mučiti, so pustili vso opremo z nahrbtniki tik za robom skatovja ob stezi, ob njih pa zasedo z mitraljezi.
Ko so biti že na poti, je prišet k Vojku priteten možak, domačin, ki se je najbotj vesetil vpada, ker bi bil rad videt svojo hišo, ženo in otroke, potem pa ga je ztomit strah.
.Botan sem. Pustite me pri zasedi," je prosil. Bit je čian partije. Vojku je zaupat, da ga muči stutnja smrti. Čeprav komunisti niso verjeti v stutnje, ga je začet Vojko miriti. Skušat ga je razumeti.
.Dobro, stari. Ostani pri zasedah in pozdravi se do jutra."
V možakovih očeh je bito nekaj hotečega, okužujo-čega. Strah posebne vrste ... Vojko se je obrnit in izginit za svojo skupino, ki jo je vodit Pajk.
Aleš in Gorazd sta se spuščata takoj za predhodnico, ki jo je vodit domačin. Dokter so sestopati po strmi, vijugasti stezi — po ptazu — je bita žetezarna tik pod njimi.
Spomin, pekoč kot ogenj . .. Gorazd je bit nekaj let ptav-žar, potem pa strugar. Leta in leta se je dušit v dimu in prahu. Tako zvesto je streget nenasitnemu ptavževemu trebuhu, kot bi bit njegov. Rad ga je imet, ker mu je dajat i kruha, hkrati pa ga je onemoglo sovražit, ker se je s tate-čim železom odcejato tudi njegovo živtjenje. Mnogo nje-govtih znancev — naprednjakov na jeziku — je ostato v tovarni, kjer se udinjajo Nemcem, izdetujejo ptašče za tanke in orožje, s katerim razsajajo Nemci po svobodotjubnem svetu. Kje si, proletarska zavest? Leta 1941 je data tovarna od treh tisoč delavcev 250 prvoborcev komunistov. Toda ; biti so preozki in niso znati potegniti za seboj množic. Kajpak, kapitatisti so jih v primeri z ubogo rajo dobro ptače-vali in jim ubiti detavsko sotidarnost...
Vese! bi bit, če bi zdrobiti tovarno in dobili nekaj novih borcev, čeprav oportunistov. Pokazati bi jtim pot v novi svet. Čeprav so ga tudi nekateri drugi sumničiti, je čvrsto verovat v boljši, tepši svet. Zdaj, ko je pade) Nac, se je razživel, še mnogo več je govorit z borci in je bit še botj prijazen, botj skromen in botj dostopen za vsakogar.
Kolona se je spustita v dolino brez streta in nezgode. Vojaki ob žarometih, ki so radi osvettjevati pobočja, so najbrž večerjali. Po nenavadnem miru v mestu je bito moč sklepati, da ničesar ne stutijo.
Okoti enajste ure se je batatjon pribtižat ograji okrog barak, tz teme so raztočiti vhod v taborišče. Nehote so se ozirali čez reko, od koder je prihajat kovinski hrup strojev. Onkraj reke, samo stretjaj dateč, je hropta tovarna, tam se je pretivata izdajatska svettoba — detavci so odpirati ptav-že. Bito je videti osvettjene dete zgradb na vzpetinah nasprotnega pobočja, kjer je bito nastanjeno vojaštvo s topovi. Sovražne enote so dremate, toda ne spate.
Napadatne skupine in zasede so se priptazite že na ! odrejena mesta. Mehanizem naj bi delovat brezhibno. To-
Uspešno gostovanje Jeseničanov
v Bilčovsu
Slovenci ne bi bili obstali
{Nadaijevanje $ 3. strani)
Preteklo nedeljo zvečer je bi) za ljubitelje slovenske besede in pesmi v Bilčovsu lep praznik. V gostih so namreč imeli književnike člane Kulturno umetniškega kluba ,Tone Čutar* in ženski pevski zbor z Jesenic. Gostovanje je na posredovanje Slovenske prosvetne zveze organiziralo Slovensko prosvetno društvo .Bilko* v Bilčovsu.
V Miklavževi dvorani se je zbralo lepo število obiskovalcev, ki so prišli, da prisluhnejo umetniški besedi in pesmi jeseniških gostov. Dobrodošlico gostom je v imenu društva in občinstva izrekel predsednik .Bilke" Rupert Reichman, ki je med drugim dejal, da so obiska jeseniških književnikov zelo veseli, saj je društvo pred kratkim sklenilo, da bo organiziralo tak kulturni večer. Posebno zadovoljstvo pa je izrazil nad tem, da to gostovanje hkrati pomeni vrnitev obiska koroškim književnikom na Jesenicah, kar dokazuje, da med besednimi ustvarjalci tu in onstran meje obstajajo tesne vezi sodelovanja in prijateljstva.
Po besedah bilčovskega predsednika je spregovoril predsednik Kulturno umetniškega kluba .Tone Čufar" Joža Varl, ki je najprej izrekel zahvalo za prisrčen sprejem, zatem pa občinstvu predstavil navzoče književnike. To so bili Miha Klinar, Valentin Cundrič, Benjamin
Gracer in Marija Mencinger, katerih dela so izvajati oz. recitirali člani amaterskega gledališča Jesenice Slava Maroševič, Stanka Geršakova, Samo Reškovac 'in Igor Skrij. Z recitatorji pa je prišel tudi znani filmski in gledališki igralec jeseniški rojak Miha Baloh. Literarno branje je bilo za obiskovalce res lepo doživetje. Iz ust odličnih interpretov so stišali dela zgoraj omenjenih avtorjev ter še dela Ivana Jana, Cvetka Zagorskega in Črtomira Šinkovca. Posrečena izbira recitacij-skih komadov je omogočila, da so poslušalci spoznati lep prerez skozi bogato literarno ustvarjalnost jeseniških književnikov.
Drugi del kulturnega večera v Bilčovsu je izvedel jeseniški ženski pevski zbor, ki ga vodi prof. Milko Skoberne. Pod njegovim vodstvom je zbor izvajal skladbe raznih avtorjev, kot so Gallus, Lipovšek, Matelič, Gerbič, Simoniti, Venturini, Marolt in Tomc. 2e imena navedenih glasbenikov povedo, da je šlo za izredno zahteven glasbeni spored, ki pa je bil v izvedbi jeseniškega zbora izredno lepo glasbeno doživetje, saj smo bili nad odličnim petjem vsi navzoči prijetno presenečeni. Če katero od pesmi posebej omenimo, potem naj bo to Ivana Matetiča Ronjgova protivojna pesem .Otroci vsega sveta", ki ni le mojstrska skladba, marveč je pre-
tresljiv glasbeni opomin otrok starejšim, kako nesmiselna je vojna. To pa gotovo ne pomeni, da ostale pesmi niso bile lepo doživetje. Zato naj jeseniškim pevkam in zborovodji izrazimo naše čestitke v prepričanju, da jih bomo še kdaj imeli priložnost slišati.
Z uradnim zaključkom prireditve, ko so predstavniki obeh društev izrekli besede zahvale ter izmenjali spominska darila, srečanja še ni bilo konec. Prisrčna družabnost je trajala v pozne večerne ure, še je donela pesem gostov in domačih pevcev. Skratka: obisk jeseniških kulturnikov je bil res pravi praznik in ob slovesu so vsi izrazili upanje na ponovno srečanje.
Dobr!a vas
Pred nedavnim je bilo v hotelu Rutar v Dobrli vasi dvojno poročno slavje. Ženila sta se hotetir in trgovec Franc Rutar ter njegov sin Franci. Franc Rutar se je poročil z El-friedo Buchwald, hčerko Šercarje-ve Juste, gostilničarke v Šmihelu, sin Franci pa z Wa!traud Moser, kuharico v hotelu. Ženo Franca Rutarja poznamo že dalj časa, saj že več let samostojno vodi A&O trgovino v Dobrli vasi. Po poročnem obredu v cerkvi, ki ga je imel kaplan Isop, so nadaljevati ženito-vanjsko slavje v hotelu, kjer je sodeloval tudi cerkveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje Lesjaka. Prejšnjo nedeljo pa so pri Rutarju veselo obhajali krst Rutarjeve vnukinje Martine, sedaj najmlajše Ru-tarce.
Obema novoporočenima paroma želimo obilo zakonske sreče in mnogo uspeha pri delu.
Krščanska kuifurna zveza v Cefovcu vab! vse rojake na Bevkovo dramo v treh dejanjih
KAJN
ki bo uprizorjena v petek 8. decembra 1972 ob 14. ur) v Mestnem gtedaiišču v Cetov-cu.
Vstopnice v predprodaji v pisarni KKZ, Kartreitstrafte 32, te!. {0-42-22) 72-4-83, pri prosvetnih društvih in voditeijih farnih miadin.
Ob vsej povodnji sodobne slovenske knjižne .produkcije" namreč z žalostjo ugotavljamo, da slovenski človek (kakor so potrdile razne ankete) razmeroma malo bere, dosti manj, kot je bral nekdaj, da postaja vse bolj in bolj plen potrošniške mrzlice, da imamo šibko mrežo ljudskih knjižnic in da še te nimajo sredstev za nabavljanje novih knjig, da denarja za najpotrebnejše nove knjige nimajo niti šolske knjižnice, ki naj bi njihovo branje pospeševale med mladino. Slišimo celo glasove o naraščanju nepismenosti med Slovenci... Disharmonija med knjižno produkcijo in dejanskim vplivom knjig na bralce je, žal, čedalje večja.
Kljub temu pa ni po mojem nikoli dovolj poudarjati, da bi Slovenci narodno ne bili obstali, če ne bi imeli svoje knjige, svojega slovstva. V knjigi in z njo smo se povzpeli na visoko kulturno stopnjo, s knjigo (in z drugimi ustvarjalnimi panogami) smo vzdržali korak z drugimi, večjimi, materialno močnejšimi narodi. Pri tem pa je bilo odločilno predvsem naše izvirno slovstvo, plod izvirnega slovenskega ustvarjalnega duha, odločilni so bili vsi tisti številni ustvarjalci od A do Z (recimo vsi od literarnega samouka-bukovnika Mihaela Andreaša do mojstra slovenske besede Otona Župančiča in kar jih je vmes). Pri tem ne smemo prezreti tudi bogatega prevodnega slovstva, v katerem smo pomembna tuja dela presajali in jih še vedno presajamo na domača tla.
Toda trdno sem prepričan, da pri vprašanju odnosa, kakršnega naj bi imel .mali" narod do knjige, ne gre za količino knjižne produkcije, ki iz dneva v dan narašča, ampak da gre predvsem za kvaliteto knjižne kulture, ki lahko edina odtehta našo šibko številčno (in tudi materialno) „moč". Prav tako sem prepričan, da k obstoju in nadaljnjemu razvoju .malega" slovenskega naroda ne more prispevati nekakšna .kozmopolitska" literatura, kakršni hočejo nekateri slovenski literati po vsej sili vdi-njati svoje pero.
K utrjevanju slovenstva, k rasti slovenske kulture in z njo k ohranjevanju .malega" slovenskega naroda lahko po mojem prispevajo le tista slovenska izvirna dela, ki črpajo iz posode slovenskega duha, iz življenja mišljenja in čutenja sodobnega slovenskega človeka (prav tako pa tisti kvalitetni prevodi, s katerimi lahko asimiliramo najboljše literarne vrednote tujih narodov). Vem, da se
utegne ob teh besedah (ki sem jih zapisal z vso zavestjo) zviška namrdniti ta ali oni naš pisatelj ali pesnik, ki bi rad bil za vsako ceno .evropski", .svetovni" pisatelj ah pesnik (ali pa filozof). Takega slovenskega ustvarjalca (.evropoidne" izjave iz njegovih ust sem namreč slišal in tudi bral pred nedavnim) lahko samo pomilujem.
Čisto matematično, po zakonih verjetnostnega računa lahko postavimo trditev, da ima številčno večji narod več možnosti za rojevanje velikih talentov, bodisi pisateljev, pesnikov, glasbenih ustvarjelcev in virtuozov, znanstvenikov, šahistov itd. In bržkone ima tudi več možnosti na njihovo uveljavitev med drugimi narodi, bodisi v evropskem ali svetovnem okviru. Toda to ne pomeni, da se ustvarjalec-pripadnik malega naroda ne more povzpeti na najvišjo, recimo evropsko, svetovno raven. Da je temu tako, pričujejo tudi nekatera dela slovenskega slovstva, kolikor ga imamo doslej.
Slovenska knjiga je bila že v preteklosti in je tudi še danes lahko pomembna le tedaj, če je zares slovenska, se pravi povezana s slovenskim človekom in prostorom, na katerem ta človek živi takšno ali drugačno usodo. Samo če je taka in če ima seveda tudi pečat resnične umetnosti, bo knjiga prej ali slej našla odmev med slovenskimi bralci, hkrati pa se lahko uvrstila v širši okvir evropskega in svetovnega slovstva. Le taka knjiga, slovenska .kulturna poslanka", kakor jo je imel v mislih že Fran Šaleški Finžgar, je lahko predstavnica kulturne ravni slovenskega naroda, .malega" po številu Slovencev, a lahko velikega po njegovem prispevku v občo človeško kulturo. Taka knjiga lahko res postane celo .kozmopolitska", namreč v tem smislu, da je zanimiva, privlačna in dragocena tudi za druge narode, saj bi brez nje bila podoba evropskega ali svetovnega slovstva pomanjkljiva, nepopolna.
Prav bi bilo, če bi se ob Mednarodnem letu knjige tega zavedali tudi tisti slovenski besedni ustvarjalci, ki zmotno menijo, da se s presajanjem .evropeizma" in .kozmopolitoma" na slovenska tla (pri čemer pa se zavedno ali nezavedno odtujujejo od svoje temeljne ustvarjalne baze) že uvrščajo v .vrhove" evropske in svetovne književnosti, medtem ko se v resnici utapljajo v sivem morju neizvirnosti in posnemovalskega tavanja za hudo zamegljenimi cilji.
Kotedar „MMi!MU]\DUS'
Avstrijska družba .Rešite otroka", ki vzdržuje tudi edinstveno napravo ..MINIMUNDUS" v Celovcu, je že drugič izdala poseben koledar, s katerim opozarja na ta .mali svet ob Vrbskem jezeru". Koledar za leto 1973 obsega poleg ščitnega lista še 12 listov, torej za vsak mesec enega, vsi pa so opremljeni z večbarvnimi posnetki raznih objektov iz .Minimun-dusa". Tako je koledar zelo posrečena oblika vabila za obisk danes že zelo obsežne in pestre razstave modelov znamenitih poslopij iz številnih mest in dežel sveta.
Za vsak mesec pa obsega koledar tudi položnico in s tem prošnjo za prispevke v dobrodelne namene, katerim služi družba .Rešite otroka" in za katere gre tudi čisti dobiček .Minimundusa". Omenjena družba posveča svojo skrb in pomoč predvsem osirotelim otrokom, prav tako pa je na mnogih železniških postajah uredila tudi šolarske čakalnice, v katerih se lahko zadržujejo otroci, ko pred ali po šoli čakajo na vlak.
Koledar .Minimundus" torej hkrati opravlja dve važni nalogi — vabi k obisku istoimenske naprave v Celovcu in opozarja, da je tudi v današnjem svetu blaginje še dovolj otrok, ki potrebujejo pomoč skupnosti oziroma solidarnosti bližnjega. Poleg tega pa je koledar s svojimi res lepimi ilustracijami tudi dragocen okras stanovanja.
Družba .Rešite otroka" je koledar razposlala med prijatelje družbe same in ustanove .Minimundus", v pričakovanju, da se bodo tudi v prihodnjem letu med svojim bivanjem v Celovcu ustavili v .malem svetu ob Vrbskem jezeru", katerega razstava je iz leta v leto bogatejša in ki jo je doslej obiskalo že več kot dva milijona ljudi. Torej: dobrodošli v ,,Mi-nimundusu"! Počutili se boste kot začarani — kakor Guliver v deželi pritlikavcev.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
da nihče roi poznal usodne neznanke, kjer se bo zataknilo...
Vojku se je fišina zdela sumljiva. .Kaj, če so spustili brigado v past?" je vprašal Pajka. .Pofem smo pečeni!"
.Vojna je," je odvrnil Pajk in skomignil z rameni.
V bližini barak jim je udari! v nos vonj po kuhinjii, ki se je mešal z jedkimi izparinami iz železarne. Na postaji je zapiskal vlak.
Gorazd je v spremstvu sekretarja Aleša ukazal obkoliti taborišče. Vojko, Ana in Travnikarjev so zavili k baraki, kjer je gorela luč. Vojko je pokukal skozi okno. Nekaj delavcev je še spalo, štirje so ob mizi igrali tarok, peti pa je z veliko vnemo mazal na štirioglati kruh margarino.
Potrkal je in zahteval, da odprejo okno. Odložili so karte lin strmeli vanj kot v prikazen. Ko je s puško jezno usekal po šipi, mu je tisti, ki je mazal kruh, prišel odpret.
Skočil je v sobo, šel skoznjo in odprl glavna vrata barake. Potem jim je pojasnil, da jih mobilizira narodnoosvobodilna vojska.
Delavci so poskakati s postelj, si meti oči in neverno buljili v oborožene moške, ki so prihajali zdaj že skozi glavna vrata.
Vojko je bil razočaran. Mislil je, da jih bodo od veselja objemali, pa so tako hladno in neumno zijali in se obirati, kot bi jih hoteli odpeljati na morišče. .Kakšen delavski razred! So to Slovenci?" je pomislil.
Iz sosednje barake ga je prišla iskat Ana. Tam je imel Pajk težave s Francozi. Vojko je prepusti) Dolenjce in Primorce Travnikarjevemu in Keči, ki je že rohnel in zmerjat po vseh sobah, naj zagrnejo okna z odejami, in odšel z Ano.
Vstopila sta v veliko barako, kjer so se ob posteljah gnetli simpatični Francozi, ki so govoriti z ihto kot Italijani.
Spet se je vse zazrlo v Ano in morala je slišati opazke vseh vrst, da je zardela.
.Povej jim, ti si se dajal po Parizu, Vojko," je rekel
Pajk.
Vojko se je razkoračil in zavpil po francosko:
.Mirno! Zdaj ukazuje vojska. Popolna tišina in poslušajte! Prišli smo vas osvobodit. Dovolj časa ste garali Nemcem. Pripravite se, takoj bomo odšli. To je partizanska divizija."
.Moj bog, seveda grem z vami, če imate tako lepa dekleta," je nekdo dejal.
,!mamo dovolj deklet za vse, pa angleškega in nemškega orožja in hrane, vsega. Allez!"
Kuštrav Francoz se je v samih spodnjicah dvignil na zgornjem pogradu in ugovarjal.
.Monsieur partisan, les boches, bum, bum, bum, avec 1'artillerie."
Vojko je jezno zamahnil z roko lin rekel:
.Partizami bodo les boches bum bum, comme ca," je dvignil puško z daljnogledom.
Ko so Francozi videli, da gre zares, in da se soba polni z novimi partizani, so se začeli pripravljati za odhod. Mrzlično so zbirali stvari, kot bi odhajati na severni tečaj.
.S seboj vzemite čim manj. Samo tisto, kar potrebuje — kar nosi vojak na fronti!"
Niso ga poslušali. Vse, kar so imeli, so pobasali v kovčke in vreče. Nahrbtnike so imeli le nekateri.
Taborišče se je spremenilo v gostoleč čebelnjak. Čudno je bilo, da niso prebuditi Nemcev. Na dvorišču so se zvrstili v kolono po dva. Tam so jih partizani po petdeset skupaj spravljali čez cesto pod železniški nasip, ki je bil pred topovi varen oziroma v mrtvem kotu. Tam so jih prevzeli vodniki in jih peljali naprej.
V taborišču so ostali le tisti, ki so namenoma zavlače-
vali z odhodom. Med delavci je bilo precej koristolovcev, ki so garali za Nemce, da ne bi šli na fronto in da jim doma ne bi bilo treba pokazati barve. Med njimi je imel ge-stapo svoje ljudi, ki so delali med domačim delavstvom kot provokatorji ter pomagali vzdrževati red. Vsi taki so čakati na nemško pomoč, da bi se izognili negotovi poti v gozdove.
Komisarji Gorazd, Vojko, Pajk in drugi so postajati nestrpni. Na bližnjem železniškem mostu je zabobnela strojnica. Roj raket je obsijal okolico. Potem je odjeknilo nekaj težkih oksplozij. Marko je z minerci-domačini — Boksarjem, Balohom in smučarskim tekačem Kniticom — skušal minirati mostove. Eksplozije so pognale na noge vso nemško garnizijo, ki je odgovorila v nekaj minutah kot dober stroj.
Dolino so presvetlili prameni žarometov, ki so zaznati skupine lj#di nad železnico. Bobneči rafali brzostrelnih topov z žarečimi kroglami so zasejali med umikajočimi se ljudmi zmedo.
Vojko je med zadnjimi priganjal zaostale. Z Ano sta nabasala sanitetno torbico z vsem, kar ni šlo drugim v nahrbtnike.
Gorazd in Aleš sta se s kolono štiristo mož umikala na strmo gozdnato pobočje po stezti, po kateri so bili prišli. Terencev-vodičev ni bilo več. Ko je začelo pokati, so izginili, kot bi se pogrezniti v tla.
Medtem se je nebo spremenilo v črno ponjavo, ki jo je pretrgal blisk in preklal grom. Razbesnela se je poletna nevihta s ploho. V petih minutah so bili do kože premočeni.
Ljudje s kovčki, nevajeni noči, strmine, nalivov in grmenja so omagovali, kleli in zaostajali, komisarji pa so jih gonili naprej in spodbujali kot pastirji ovce, ko jih napadejo volkovi.
Bili so že visoko na pobočju. Ko se je drevje zredčilo,
Zakaj ptiček kraijiček prepeva tudi sredi najtrše zime
V tistih časih, ko je še pomagalo, če si si kaj želel, je živel kralj, kakršnih dandanes ni več na svetu. Ime mu je bilo Ludovik Ljubeznivi.
Na njegovi mizi je stol telefon, zraven pa velika rumena knjiga, na kateri je bil naslikan poštni rog. Najbrž ste že sami uganili, da je bil to telefonski imenik. V njem so bili lepo po vrsti zapisani vsi prebivalci te dežele od petega leta naprej. Kralj Ludovik Ljubeznivi je bil namreč vsem ljudem podari) telefone in dobil ga je tudi vsak novorojeni otrok, čim je dopolnil peto leto. Tako je kralj vsak trenutek lahko poklical koga po telefonu in ga vprašal: .Kako ti kaj gre, prijatelj?"
Toda, joj, neke čisto navadne srede po-
MATEJ BOR
UGANKE
Krtta njihova žarijo kot sneiniki vrh gora, krita njihova hitijo kot obtaki prek morja, na njihovih kritih ptavaš, kakor ti srce žeti, ne da bi šet kam, pretavai svet, ki je in ki ga ni.
(a}uos)
Odpirajo se in zapirajo, vse sprejmejo, nič ne izbirajo, čeprav so nemi, vendar govore: k njim vodijo nazadnje vse steze.
(!*oq<no)
Kakor biseri žarijo, rože božajo, a kadar se razbesnijo, vse ogrožajo.
(6})do)t eureo)
Po nji korakamo, nad nami ona ptava; kdor ton zadene, bogme, bistra gtava.
(oqp<,9)
Ne po cesti, a ob cesti teče, da po njem, kar teče s ceste, teče.
)u;sa:qo)
poldne se je zgodilo tole. Kralj Ludovik Ljubeznivi je bil celo dopoldne prizadevno vladal. Zdaj pa je na stežaj odprl okno, globoko zajet sveži zrak in zaklical na grajski vrt: .Za danes sem opravil — že grem, otroci, že grem!"
Doli v grajskem parku je kar mrgolelo majhnih otrok s škropilnicami. Otroci njegove dežele so namreč na svetu najrajši zalivali rože. Zato je kralj Ludovik priskrbel tisoč otroških škropilnic in tako so vsak dan prihajali na grajski vrt otroci vseh starosti in zalivali rože. Zalivali so vrtnice in nageljne, šmarnice in mačehe, vrtne črnike, sončnice in druge cvetlice po številnih gredicah. Kajpak so zalivali tudi marjetice, ki so rasle kar tako po travniku, pa še drug drugega so škropili po nogah. Vidite, na grajskem vrtu je bilo vsak dan veselo. Toda zares veselo je postalo šele takrat, ko je pritekel tudi kralj Ludovik Ljubeznivi, pograbil škropilnico ter pričel zalivati rože in škropiti otroke po nogah, otroci pa njega lepo nazaj.
Ko je torej Ludovik Ljubeznivi skozi okno oznani), da že gre, se je zasukal in odhitel k vratom. Roko je imel že na kljuki, ko mu je pogled obvisel na telefonu. .Joj, saj res, gospa Ščebetalova! Moram jo poklicati, če ne, bo še žalostna." Poklicati jo je nameraval že včeraj, pa je potlej to misel opustil, zakaj gospa Ščebetalova je tako neznansko veliko govorila, pa še tako hitro povrhu. Šel je torej k telefonu, dvignil slušalko in zavrtel številko. .Da, gospa Ščebetalova, jaz sem, kralj. Hotel sem vas samo povprašali, kako je kaj z vašim kolenom."
Tedaj pa je iz telefona že zašumelo, kakor voda iz vodovodne pipe, če jo do konca odpreš.
.Ohvistegospodkratjkolenokaterokoleno
žeajasevedalevosemizdigaženečutimveč
svetovalisteminajposkusimskamiličnimiob-
kladkiampakjazsemnatopozabilaampakpo-
mislitedesnookomidanestakočudnoutripakaj
pravitektemuinšenekajvammorampovedati
tistifantalinsingospeŠčetinčkovesajjopozna-
fetrgovkokiimafrgovinoskrtačaminavogalu
našeulicenjensinjevrgelvmojosobožogoin
skorajrazbitskodeticokijestalanamfziiizčudo-
vitegaporcelanajeinnanjejsonaslikanevijoli-
cepašeskorajpotnakavejebilažoganjena
dvoriščumorateresprepovedatisajsfekraljin
mojaforbicavestemojatorbicajeizginilabrez
sledupavemkdojebilafanesramnicaizdruge-
ganadsfropjaahzdajlesemjozagledalaforbi-
conamrečnakuhinjskipolicinajbržsemjomed
pospravljanjempoložilatjaindanepozabim
gospodGuggenmosttakoglasnožvižgapo
sfopnicahdamoratekajukreniti ...
Majhen fantek s tremi pegami na nosu ga je prvi opazil. S kazalcem je pokazal v zrak in zavpil: .Kako je ljubek!" In tedaj so vsi otroci pogledali kvišku in zagledali ptička, ki je priletel iz kraljeve sobe in naglo odfrčal.
Kmalu zatem je nekaj ministrov iskalo kralja, da bi spet malo vladal.
.Ne, prt nas ga ni bilo," so rekli otroci. .Pač pa je iz njegove sobe zletel ptiček, kakršnega še nismo nikoli videli."
Ministri so zdrveli v grad, stekli po stopnicah in planili v kraljevo sobo. In kaj so našli? Na mizi je ležala telefonska slušalka, iz katere je prihajalo nezadržano ščebetanje. In kralj? O njem pa ni bilo ne duha ne sluha.
.To je bil on!" je zavzdihnil prvi minister. Tudi drugi minister je bit istega mnenja. .Ni dvoma, zaželel si je, da bi postal ptiček!" Tretji minister, ki je za trenutek pritisnil slušalko na uho, pa je vzkliknil: .Nič čudnega!" in trešči! slušalko na vilice.
Od takrat živi v živih mejah, v grapah in po drugih prijetnih skrivnih kotičkih vesel, majhen ptiček, ki se mu že od daleč vidi, da je začarani kralj. In ta ptiček kraijiček prepeva pogosto celo sredi najtrše zime. Ko leži snega takole do kolen, ko nobenemu
Cesar
Por/ snežno goro N/f c/:?! ž/vc/ je cesar C/?! C;'w C/?!.
A*ar tr/ ^raga/jč^e je :we/ w vsa^ Jrogače je zaye/.
5e z MjMMŽ srečen je igra/,
?!?^o/: ?!: s^r^i pozna/.
P*o M je že ze7?:/ja star, j?r;'jez&' s?wrz ^ot /?e/ ta^ar.
ZagraZ?/ ga za !aw^i vrat,
???M ^roMO vzame Z?! s/rr/af.
Pobere se ^ragtJjč^e tri,
?!aprej j?o cesti 0(/Z?ZtZ.
Vse /jamstvo za r/ogor/c^ zve, potoči e?:e ?!e soize.
Zvo?!ČMjajo zvo?!Č^i za Sj?0??!i?!.-„ č/mri je cesar CZ?: Ci?! Cm/"
Vojan Arhar
drugemu ptičku ne uide napev iz grla, prične naš kraijiček naenkrat tako zavzeto ščebetati, žgoleti in prepevati, da se vsakdo, ki ga sliši, vpraša: .No, kaj pa mu je?"
Oh, nič! Spomni! se je pač, da hvalaboga ni več kralj in mu potemtakem tudi klepetanja gospe Ščebetalove ni več treba poslušati.
DRAGUT1N HORKtČ
tz zajčjega dnevnika
Ni ga zajca, ki bi pozimi ne pisal svojega dnevnika. Pridno ga piše in skrbno tiska po snegu. Kdor ga zna brati, takoj vidi: kje je zajec bil, kaj je tam počel, kam se je namenil, ali se mu je mudilo ali se je samo brezbrižno sprehajal.
Pred kratkim sem bil na lovu, pa sem prevedel nekaj zapisov iz zajčjega jezika. Prepričan, da vas bo prevod zanimal, sem ga skrbno zapisal v beležnico.
V jarku ob odlomljeni trepetliki je bilo zapisano z velikimi znaki:
„ Glodal sem grenke vejice.
Kaj morem? Pozimi se tudi te priležejo."
Potem je bilo na vznožju snežnega zameta jasno napisano:
„Tu sem sedel na mehkem snegu in napeto poslušal, če kdo prihaja."
Stopil sem naprej in zagledal na čistini številne zmedene in zapletene sledi. Pa vendar so mi že od daleč zgovorno pripovedovale, za kaj gre:
„Kakor da se nekdo približuje ... Moram se zavarovati! Zato, glejte, krožim, da bi zmedel svoje sledi."
Potem pa nenadoma kakor
da je vse obrnjeno na glavo. Velike zadnje tace so postale prve, male prednje pa zadnje. Zdi se, da se je zajec zmedel in tekel zadenjski.
Nisem se pustil zavesti. Prevedel sem tudi ta, samo na prvi pogled nečitljiv tacopis.
"Strašno sem se preplašil in se brezglavo spustil v beg. Mar je čudno, da sem v silnem teku postavljal dolge zadnje noge celo pred kratke sprednje?"
Zajec je pobegnil, jaz se pa i z lova vendarle nisem vrnil s: prazno torbo. Imel sem polno beležnico zapisov iz zajčjega dnevnika.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
so kolono zatipali žarometi. Znašli so se pod topovskim ognjem. Tuleče granate so lomile drevje in razbijale skale, ki so se valile po pobočju. Popadali so po tleh, v zavetje poti, zažrte v pobočje. Mobiliziranci pa so se razpršili na vse strani kot ovce, med katere plane medved, in metali od sebe kovčke, vreče, nahrbtnike . .. Ne povelje ne prepričevanje jih ni zaustavilo. Nekaj ranjenih je že stokalo med drevjem.
Šele ko je topovski ogenj pojenjal, so zbrali razbegle mobilizirance, tiste, ki niso pobegnili nazaj.
Gorazd je spoznal, da pomeni prebijati se po stezii navzgor med stene, od koder so bili prišli, gotovo smrt.
Baterije so zasule s zapornim ognjem vse steze, ki so vodile nazaj. Njihov ogenj je bil uničujoč. Nemški načrt je bil jasen: zadržati bataljon v koritu do zore.
V vsej koloni ni bilo človeka razen Aleša, kii bi ponoči v skalah Mežaklje vedel kod in kam. Sporazumeli so se za tvegan manever. Zavlekli so vse ljudi v zavetje edine vzpetine na pobočju. Nagnetli so se drug k drugemu in opazovali svetleče se krogle, kako prepredajo nebo.
.Drži se me, Ana, bodi pri meni," je spodbujal Vojko prestrašeno dekle, ki še ni doživelo tako silovitega topovskega ognja. Vojko pa je že doživel bombardiranje v Munchnu — tam so petstokilogramske bombe podirale hiše, kot bi bile iz papirja — in se ni dosti zmenil za hrušč in trušč med drevjem.
Zavese dežja so zmanjšale vidljivost, tako da so topničarji slepo nabijali na prelaze. Bobnenje topov se je zlivalo z grmenjem neba in šumenjem voda, ki so drle po skalovju.
Prava predstava konca sveta . .. Mnogi izmed mobilizirancev so doživeli ognjeni krst in so bili na smrt preplašeni. Križali so se in molili, prepričani, da ne bo prišel nihče živ od tod.
V zavetju kotanje so partizani preuredili kolono in dali vsakemu oboroženemu partizanu po pet mobilizirancev.
„Trda nam prede," je dejal Vojko Ani na uho, ko se je vsa premrla pritiskala k njemu. .Premišljam, kaj bova napravila, če nas bodo zjutraj razbili. Najbolje bo, če se zabijeva v navpično skalovje, na kakšno nedostopno polico ali v kakšno luknjo."
.To bi lahko napravila mtidva. Kaj pa drugi?"
.Vsak si bo pomagal, kot bo vedel in znal."
Vojko in Pajk sta bila čedalje bolj nestrpna, ker so obstali v kotanji.
.Poslušaj Pajk! Prekleto sumljivo se mi zdi, kar počenjamo. Prvič bi se jaz umikal drugod, drugič ne bi čakal jutra v tej luknji."
.Orkamadona, ali mi bereš misli?" je rekel Pajk, ki se je že dalj časa nestrpno prestopal. .Kaj, če ima Orlov morda prav in nas hočeta Gorazd in terenski sekretar zapeljati ter zjutraj izročiti policiji v roke?" Spričo vsega, kar so že doživeli, ne bi bilo to nič posebnega. Pajk se je spomnil na Zirovski vrh, kjer so izdali brigado, in obšla ga je onemogla jeza.
.Pajk, ali misliš, da je Gorazd zmožen česa takega?"
.Kdo mu vidi v srce? Bil je ujet... in kdo razume njegove razloge?"
.Če je to res, Pajk, ne bosta živa prišla k Nemcem. Ko bo padel prvi stre! po nas, bom ustrelit Gorazda, ti pa ubij sekretarja," so se Vojku zabliskale oči.
„S tem, Vojko, ne bova rešila nikogar."
.To je res. Nekaj morava ukreniti. Lahko bi šla svojo pot, pa ne moreva pustiti na cedilu drugih, ki nam zaupajo."
.Zjutraj nas bodo zmleli, če ne dosežemo roba gora. To je več kot jasno."
.Pojdiva vprašat. Zahtevajva, da se premaknemo!"
Gorazd je bil presenečen, ko sta Vojko in Pajk prišla? k njemu in predlagala, da bi šli naprej. Grenko je bil prizadet, ko je v njunih glasovih začutil nezaupanje. Kakšen strup je zasejal Orlov! Ah, ne Orlov... Nemški major, ki je prav dobro vedel, zakaj ga je izpustil.
.Ne zaupate mi," je dejal očitajoče.
.Nisva mislila tako. Bojiva se za vojsko ..."
.Pajk, predlagaj! Ravnali se bomo po tvojem predlogu."
,Po mojem? Prvič v življenju sem v teh prekletih ska- ; lah in prav nič ne vem, kje smo in kako priti na vrh."
.Samo Aleš nas lahko reši. Skozi skalovje držijo samo-trije prehodi. To lahko izbiramo. Ponoči tudi Aleš ne more najti poti, ker je steza samo ena: tista, ki je pod topovskom ognjem. Tam gori nas lahko čakajo Nemci."
.Čakajo nas lahko tudi drugje."
.Držite ljudi skupaj. Samo to nas lahko reši."
Potem je Gorazd sklicat vse voditelje skupin in jim razložil, kako naj bi rešili ljudi iz kotla.
Vojko in Pajk se še nista pomirila, še vedno ju je glodalo nezaupanje.
.Ubil ga bom, če nas bo zapeljal!"
Šele proti jutru, ko so vodeni oblaki nad gorami zbledeli, je streljanje potihnilo. Iz doline se je dvigala rahla čadasta meglica in prepredla skalovje. Tako so bili žarometi neuporabni, sicer pa so bili topničarji že porabili strelivo.
Gorazd, Aleš, Pajk in Vojko so dvignili bataljon in se začeli vzpenjati s preostankom mobilizirancev. Sami niso vedeli, zakaj ne gredo naravnost navzgor — na vrhu so imeli svoje stvari, in tja je vodila steza. Zavili so pod stene, prečkali pobočje precej daleč in se začeli vzpenjati šele, ko so luči v mestu zamirale.
v /?rZ/?or/?:;Z IfevZ/^Z)
Štev. 49 (1586) — 7
7. december 1972
POTOVANJE OD LENDAVE DO KOPRA
Dialogi koroškega Slovenca
s predstavniki madžarske in itaiijanske narodnostne skupnosti
v Sloveniji
Približujem se Lendavi. Vasi pred njo imajo že dvojezične napise. Nekoliko razočaran se ustavim pred tablo z dvojezično oznako. Zarjavela je in le s težavo preberem napis. Ali ni to čudno: kar pri nas na Koroškem podirajo ponočne horde, je tu prepuščeno zobu časa, ki opozarja, da bo kmalu opravil svoje in da bo treba napise obnoviti. Nikogar ni, ki bi se spomnil nečastnega dejanja. Ob taki podobi začne človek razmišljati, začne se spraševati, ali je pri nas vse to potrebno, zakaj jih tako zelo moti, če bi svet videl, da na Koroškem živimo tudi Slovenci.
Razveselim se nadaljnjega dejstva, da v Lendavi in okolici nimajo dvojezičnih napisov le za krajevne napise, marveč so tudi na vseh javnih ustanovah in uradih. Že v Murski Soboti so mi povedali, naj se v Lendavi ustavim pred občinskim sodiščem in tam poiščem predsednika tega urada, Ferenca Hajosa, pripadnika madžarske narodne skupnosti.
LENDAVSKE VZPOREDNtCE S KOROŠK)M VPRAŠANJEM
Najin pogovor je pozneje stekel, kot da se že dolgo poznava. O vseh podrobnostih našega problema je bil seznanjen. In kako ne bi bil, saj mu je kot pripadniku druge narodne skupnosti, ki živi v Sloveniji, to tem večja skrb. Ferenc Hajos, kot že povedano, predsednik občinskega sodišča v Lendavi. To je njegova pro-[ fesionalna funkcija. Sicer pa je tudi predsednik organizacije madžarske narodne skupnosti, ki
liko, slišati več madžarske govorice kot slovenske. Po madžarskem tisku radi sežejo tudi Slovenci. Nekoliko začuden je bil, ko sem vprašal, kaj zanje pomeni, če kdo zna dva jezika. Toda vprašanje se mi je zdelo pomembno zategadelj, ker vem, da pomeni na Koroškem govoriti slovensko manjvrednost. Kot povsod po svetu, je dejal sobesednik, tudi zanje velja pravilo .več ko znaš, več veljaš". Pa sem še kljub temu vrtal naprej.
.Kaj pa pravi večinski narod, ki se mora zaradi vas učiti madžarščine?"
— Veseli so, da imajo to možnost, kot smo mi veseli, da se lakho učimo slovenščine. Tu ni nobenega občutka primoranosti. Vse je nekaj vsakdanjega.
.Kaj pa asimilacija? Ali vaša narodna skupnost usiha?"
— Vidite, tudi za to imamo ustavno zaščito, da mora večina ustvarjati pogoje, da zadržuje naravni asimilacijski proces, in mislim, da te pogoje tudi imamo.
S povezavo z matičnim narodom tudi ni zadreg. Stike imajo, k njim prihaja v goste celo narodno gledališče iz Budimpešte, večkrat jih obišče tudi madžarski veleposlanik v Beogradu.
.Ali se torej nimajo za madžarsko manjšino?"
Kaj pa naj bi sicer bili, je bil odgovor. Tudi renegatstva, ki nas koroške Slovence zelo tare, ne poznajo, kajti če večinski narod tega ne vnaša v manjšino, se pravi, da ji ne dopoveduje, da ni, kar je, in da je bolje biti član večine,

Me samo pri krajevnih napisih, ampak tudi pri označbah uradov in ustanov je upoštevana dvojezičnost
* .. "A -
'
-	- -	, j

LEMDVA KOISEG 5IKUPSC5M
jo pravkar ustanavljajo v skladu s pripravami za novo ustavo. Poleg tega je še predsednik medobčinske komisije za narodnostna vprašanja pri občinskem odboru SZDL Lendava in } Murska Sobota.
Najin pogovor je bil sproščen, neprisiljen. Tako je tudi odgovarjal na številna vprašanja, s katerimi sem skušal potegniti vzporednice z našim koroškim vprašanjem.
.Dvojezične napise sem videl, videl, da so urejene tudi oznake na javnih poslopjih. Koliko pripadnikov madžarske narodne skupnosti živi v Lendavi in okolici?"
Menda okoli deset do dvanajst tisoč, mi je povedal Ferenc Hajos, vendar pa to, kot bomo videli pozneje, ni pomembno. Pomembno je, da imajo možnosti za svoj normalni razvoj. Kakšne so njihove pravice? Naj jih naštejem: imajo urejeno dvojezičnost po uradih, lastne šole, svoj tednik, ki je bolj razširjen kot slovenski lokalni časopis, svoj radijski in televi-] zijski program, svojo založniško dejavnost, skratka vse, kra zahtevamo tudi koroški Slo-} venci.
Vsi pa vemo, kakšna je naša stvarnost: obveznosti so eno, njihove izpolnitve pa drugo!
.Kakšen zakon imate v svojo zaščito?"
Svojo zaščito imamo v jugoslovanski ustavi, razen tega pa imamo še poseben občinski statut, ki določa enakopravnost pripadnikom madžarske narodne skupnosti ne glede na število manjšine, ki se trenutno v razmerju do večinskega naroda izraža kot 1:3. Dvojezičnost je prisotna na vseh uradnih dokumentih, seveda tudi na sodišču, kjer je obvezno, da razpravljajo in zapišejo vse dvojezično.
.MRTEV TELEV)Z)JSK) KOT" V LENDAV)
Ferenc Hajos je tudi povedal, da je v Lendavi, kjer je število Madžarov sorazmerno ve-
renegatstva ne more biti. In šolstvo: polovica vseh učiteljev je madžarske narodnosti.
.Kaj bi se dogodilo morebitnim podiralcem dvojezičnih napisov?"
Kot sodnik je imel pri sebi jugoslovanski kazenski zakonik, v katerem člen 119 med drugim določa: Kdor s propagando ali kako drugače zbuja ali razvija narodnostno, plemensko ali versko sovraštvo ali razdor med narodi in narodnostmi, ki živijo v Sloveniji, se kaznuje s strogim zaporom do 12 let.
.Kaj pa za madžarsko manjšino v Sloveniji še ni urejeno?"
— Kljub ugodnim razmeram še obstajajo problemi. Nekateri uradi še ne izvajajo dosledno dvojezičnosti; to sta predvsem pošta in socialno zavarovanje pa banke. Prav v Lendavi, kjer živi največ Madžarov, zaradi geografskih ovir ne moremo spremljati madžarske televizije. Vemo, kdo bi moral postaviti majhen pretvornik na hribu nad Lendavo, ali kje drugje; ljubljanski televiziji se tudi ne bi dosti poznalo, če bi rešila ta tehnični problem.
O
Med potjo, ki me je potem vodila v Koper, kjer živijo predstavniki italijanske narodne skupnosti, sem imel dovolj časa za razmišljanje: kdaj bomo tudi mi koroški Slovenci deležni vseh pravic, ki bi jih morala zagotoviti naša država?
Tudi v Kopru sem najprej zagledal dvojezični napis. Življenje v tem obalnem mestu teče zdaj nekoliko počasneje kot v poletnem času, a kljub temu bolj živahno kot marsikje. Prišlec lahko takoj opazi, da je v mestu tudi italijanski utrip. Spet konsekventna dvojezič-
nost pri označevanju ulic, uradov in drugih ustanov; govorica dveh jezikov. Nič temnih pogledov, če kdo govori tako ali drugače. To je podoba Kopra, mesta z velikim morskim pristaniščem.
O
Tu se srečam z ravnateljem italijanske osnovne šole Leom FusiHijem. Poslopje pravkar obnavljajo, zato se težko znajdem. Toda neka uradnica v slovenskem jeziku vljudno razloži, kje naj potrkam k ravnatelju.
Leo Fusilli je najprej povedal, da je Italijanov v primerjavi s Slovenci na tem območju bolj malo, saj jih ni niti celih tri tisoč. Seveda je to le približen podatek, ki pa tako ali tako sam po sebi ni zanimiv. Pomembno pa je, da tudi ta narodnostna manjšina v okviru jugoslovanske državnosti uživa popolno zaščito in enakopravnost.
)TAL!JANŠČ)NA — OBVEZN) PREDMET
Pogovor se je sukal bolj okoli šolskih zadev: šola, v kateri sva bila, je italijanska osnovna šola, kjer je učni jezik italijanščina, slovenščina pa obvezni predmet. Na slovenskih šolah v Kopru, Izoli in Piranu pa je obratno: tam se morajo otroci obvezno učiti italijanščine.
.Problemi?"
— Ne, teh ni. Vsi tvorimo celoto slovenske državnosti, vsi odgovarjamo za kulturni in gospodarski razvoj, vsi enakopravno soodločamo. Naši učitelji imajo celo prednosti, ker imajo za 15 odstotkov višjo plačo. Seveda tudi slovenski učitelji: teh je na naši šoli precej, ker nam učiteljev zelo primanjkuje.
.Ali poznate načelo priznavanja, se pravi, da se kdo lahko svobodno odloči za to ali drugo narodnost?"
— Ne moreš se prištevati k nečemu, kar nisi; kaj takega pri nas nikomur ne bi prišlo na misel.
Ko sem sogovorniku omenil naš problem odpadništva, je pritrdil, da ga pozna in da je to nekaj, kar ustvarja le večina. Leo Fusilli zagotavlja, da niso ogroženi.
— Nasprotno, s svojimi kulturnimi vrednostmi se med seboj oplajamo; sicer pa smo vez med enim in drugim narodom.
POVEZAVA S PROSVETNIM) USTANOVAM) V TRSTU )N DRUG)H MEST)H
.Asimilacija?"
— Položaj italijanske manjšine je nekoliko drugačen, pri čemer bi opozoril na množično izseljevanje Italijanov po letu 1950, ko vprašanje meja še ni bilo rešeno in so Italijani zagnali propagando, naj se izselijo iz Jugoslavije. Tisti, ki so ostali, so to storili iz ljubezni do rodne zemlje in zaradi zaupanja v novo Jugoslavijo in njen narodnoosvobodilni boj, saj je veliko Italijanov na Primorskem sodelovalo
Tud! šote imajo napise v obeh jezikih
v boju proti fašizmu. Torej so tisti, ki so ostali, danes že ostareli in zato morda število vseh Italijanov v Jugoslaviji nekoliko upada. Razveseljivo pa je, da se število otrok na italijanskih šolah v zadnjih letih ne zmanjšuje.
Povezava z matičnim narodom seveda obstaja. Pripadniki italijanske manjšine so močno povezani s prosvetnimi ustanovami v Trstu in drugih mestih. Leo Fusilli je o pravicah manjšine govoril kot Ferenc Hajos prejšnji dan v Lendavi. Omenil je močno publicistično dejavnost: skupaj z Italijani na Hrvaškem izdajajo svoj dnevnik; imajo tudi dve kulturni reviji in mladinski šolski list; v Kopru imajo svoj radijski in televizijski program, v Izoli, Kopru in Piranu pa italijanska narodna skupnost uporablja svoje kulturne domove.
Tako kot pripadniki madžarske narodne skupnosti imajo tudi Italijani v vseh javnih forumih svoje zastopnike: Leo Fusilli je, na primer, poslanec v prosvetno-kulturnem zboru republiške skupščine, predsednik zbora delovnih skupnosti v občini Piran je prav tako Italijan.
O
.Kaj za italijansko narodno skupnost v Sloveniji ni zadovoljivo rešeno?"
— Nekatera podjetja na našem območju ne izvajajo določil občinskega statuta, po katerih bi morali na svoja podjetja nameščati dvojezične napise. To je edina zahteva, ki jo ima italijanska narodna skupnost do večinskega naroda.
Kaj naj o srečanju s pripadniki v Sloveniji živečih narodnih skupnostih še zapišem?
Domov se vračam z žalostjo v srcu, a poln poguma in zavesti, da v boju za naše narodnostne pravice koroški Slovenci ne smemo in tudi ne bomo klonili: za dosego svojih pravic imamo člen 7 avstrijske državne pogodbe, ki nam brezkompromisno zagotavlja vse pravice; imamo pa tudi zgovoren primer, kako Jugoslavija na svojih tleh rešuje narodnostna vprašanja, kjer se nihče ne čuti ogroženega, najmanj pa jugoslovanska državna tvornost.
In končno še doživetje s poti iz Kopra v Ljubljano. Ustavil sem dvema avtostoparica-ma. Vesel sem bil, ker sem se prepričal, da vsi le niso hudi na voznike z avstrijsko registracijo. Nič čudnega tedaj, da sem ju najprej vprašal, ali se sploh upata voziti z menoj; govoril sem seveda v slovenščini.
In že smo bili v jedru dogajanj. Sopotnici sta poznali naš trenutni položaj in početje obsodili. Nadvse sem bi! začuden, ko sta mi nazadnje še povedali, da sta hrvaške narodnosti. Skoraj nisem verjel in sem si mislil, da si izmišljata, zakaj iz njunih ust je vrela čista ljubljanščina.
Andrej Kokot
(Ponatis iz ijubijanskega Deia)




Dvojezičen krajevni napis, ki pa ga niso pomazat) šovinistični vandaii, marveč ga je načet ..zob časa", kar dokažejo, da je enakopravnost narodnosti in njihovih jezikov v Siovoniji če doigo uresničena
in spoštovana
ŠPORTNI
*	LASK JESENSKI PRVAK
Avstrijsko jesensko nogometno prvenstvo je bilo zaključeno v nedeljo z zadnjimi tekmami 15. koia. LASK iz Linza je postal kljub remiju 1:1 proti Sturm-Durisolu jesenski prvak. Kljub osvojitvi jesenskega prvenstva pa se je v Linzu razvila slaba tekma, ki ni odločala o prvaku in kandidatu za izpad iz najvišje avstrijske nogometne lige. V 15 igrah je LASK zbral 20 točk, težka naloga pa ga čaka vigredi, saj je na mestih za njim kar pet nogometnih klubov, ki prežijo na osvojitev prvenstva. Moštva na mestih 1 do 5 loči namreč samo razlika 2 točk. Rapid z Dunaja je prav tako zbral 20 točk, zaradi slabšega razmerja golov se mora zadovoljiti z 2. mestom. Tretje mesto zaseda Swarovski Wacker Innsbruck, ki je v Tivoliju v Innsbrucku premagal Celovško Austrio visoko s 5:0 (4:0) in zbral 19 točk. Največ smole v 15. kolu je imelo moštvo VdST, ki je kakor vsa imenovana moštva imelo vse izglede na jesensko prvenstvo, pa je izgubilo kljub enostranski igri proti vratom GAK v Gradcu z 0:1. VOST zaseda z 18 točkami 5. mesto, pred njim pa se je uvrstilo še moštvo Admira/Wacker, z 19 točkami, ki je zasluženo izgubilo v Salzburgu s tamkajšnjo Austrio. Po zmagi 1:0 nad Eisenstadtom je nekako odleglo tudi moštvu iz Wiener Neustadta, ki je zbralo 8 točk in zaseda predzadnje mesto. Na zadku lestvice se je nastanilo moštvo iz Bre-genza, ki velja za sigurnega izpadnika iz avstrijske državne lige. Austria Celovec je po končanem prvenstvu osvojila 11. mesto in je le pet toČk za jesenskim prvakom. V zimskem prehodnem času bo Austria Celovec potovala na Daljni vzhod, okrepila pa se bo z enim ali dvema dobrima igralcema.
*	ZAČETEK NOVE SMUČARSKE SEZONE
Po dolgem odmoru so bili pretekli teden v akciji spet alpski smučarji. V izvrstnem stanju se nahaja ob začetku zimske sezone Hansi Hinterseer, ki je zabeležil dve zmagi v Stubeitalu. V francoskem Courchevelu pa so se prvič pomerili v tekmah za evropski pokal. Veleslalom je dobil Francoz Jean-Noel Augert, najboljši Avstrijec je bil Korošec Franz Klammer na 8. mestu. V slalomu je zmagal mladi Francoz Claude Perrot, ki je zadal hud udarec olimpijskemu zmagovalcu Fernandezu Ochoa, Duvillar-du, Bachledi in drugim. Najboljši Avstrijec Alfred Matt je zasedel 8. mesto. Kakor kažeta Stubeital in Courchevel, kjer niso tekmovali najboljši Avstrijci, razlika francoskih, švicarskih in avstrijskih smučarjev le ne bo prevelika. Hiba v vrsti Avstrijcev pa je ostal slalom, kjer so avstrijski reprezentanti v zadnjih letih popolnoma popustili. Letošnja zimska sezona bo verjetno še bolj jasno pokazala, kje se nahaja avstrijsko alpsko smučanje. Odstopili so nekateri veterank ki so zapustili veliko nesigurnost, saj mlajši večinoma še niso izpolnili vloženih upov, da bi lahko tekmovali" z inozemskimi tekmeci.
*	ZA POKAL UEFA
V prvih tekmah četrtfinala nogometnega tekmovanja za pokal UEFA sta bili v akciji tudi dve jugoslovanski moštvi. Crvena zvezda je igrala v Londonu proti Tottenhamu, Beograd pa je nastopil na domačem igrišču proti bolgarskemu moštvu Beroe. Obe moštvi imata pred povratnima tekmama, ki bosta 13. decembra, le skromne možnosti. Crvena zvezda je z branilcem prvega pokala UEFA londonskim Tottenhamom izgubila z 0:2 (0:1), Beograd pa je odpovedal na domačih tleh in dosegel le remi 0:0.
Rezultati osmine finala pokala UEFA so bili sledeči:
Ararat — Kaiserslauten 2:0 (1:0); Koln — Borussia Monchengladbach 0:0; Twente Las Palmas 3:0 (2:0); Porto — Dinamo Dresden 1:2 (0:1); Vitoria Setubal — Inter Milan 2:0 (1:0); Dinamo Berlin — Liverpool 0:0.
*	ATSE, KAČ, WEV
Vodilna trojica v avstrijskem hokejskem prvenstvu je v 14. kolu ponovno premagala svoje nasprotnike. Svojo pozicijo na čelu lestvice je utrdilo hokejsko moštvo ATSE iz Gradca, ki je premagalo IEV s 5:2 (2:0, 2:0, 1:2). Mojster KAC je zmagal v Feld-kirchu 6:3 (3:2, 3:1, 0:0) in se oddolžil za poraz na domačem igrišču. Na zmagovalni poti se nahaja WEV, ki je premagal na Sol-nograškem HC Salzburg s 5:4 (1:0, 1:1, 3:3). V lestvici vodi ATSE (21) pred KAC (21) in WEV (20). S 16 točkami je IEV na 4. mestu že nekoliko odpadel.
RADtO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba In dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport Iz vsega sveta.
SOBOTA, 9. 1!.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.55 Giasbeni mozaik — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Voščila — 18.00 Deželni razgledi — 18.35 Mala solistična paradi — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča Avstrija — 21.15 Zgubljena učna leta — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 10. H.: 6.10 Igra na orgle — 8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega? — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila —
17.05	Adventno petje — 18.00 Sosedje z juga — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Za 75-letnico K. H. Wagerla.
PONEDELJEK, 11. 1!.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik
—	8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 13.30 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 14.30 Knjižni kotiček — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 17.10 Kaj rad slišim — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi
—	19.50 Note in beležke — 20.10 Oddaja s Petrom Hammerschalgom — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
TOREK, 12. 12.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.05 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske —
16.15	Za ženo — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.52 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi —
19.50	Note in beležke — 20.10 Diletto musicale — 21.05 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave.
SREDA, H. 12.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 13.30 Zborovska glasba — 14.45 Koroška pesem — 16.30 Operetne melodije — 17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.30 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke — 20.10 ..Evzebij in slavček", komedija — 21.10 Majhne melodije — 21.30 Zvezne dežele poročajo: Koroška.
četrtek, 14. 12.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Šolska oddaja — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 14.30 Note avstrijskih skladateljev — 16.15 Za ženo — 17.10 Iz operetnega sveta — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske godbe na pihala — 19.50 Note in beležke — 21.00 Iz domačega glasbenega življenja — 22.30 človek v družbi.
Petek, 15. 12.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 13.30 ..Vedno doma" — 14.45 Literatura iz štajerske — 15.00 Zborovska glasba — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.52 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Iz notne mape Ralfa Benatzkyja — 19.50 Note in beležke —
20.10	Orkestrski koncert — 21.30 „Med štirimi ušesi".
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 9. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 10. 12.: 13.45 informacije — Literarni studio.
TOREK, 11. 12.: 9.30 Za vsakega nekaj — 13.45 Informacije — šport od tu in tam — Otroci, poslušajte!
SREDA, 1!. 12.: 13.45 Informacije — Iz koroške literarne delavnice — Zbori pojejo.
ČETRTEK, 14. 12.: 13.45 informacije — žena, družina, dom.
PETEK, 15. 12.: 13.45 Informacije — Razvoj slovenske glasbe.
Akcija za nabiranje čianov SAR
Slovenski atletski klub je pred nedavnim začel že dolgo pripravljeno akcijo za nabiranje članov, katere namen je pridobiti čim večje število članov, ki bi podpirali aktivno in pasivno (finančno) slovenski nogometni športni klub na Koroškem. V ta namen je klub izdal izkaznice, katere bodo prejeli vsi redno prijavljeni člani. S članstvom bodo povezane razne prednosti, kot so prosti vstop pri vseh tekmovanjih na domačem igrišču, prosti vstop pri raznih SAK prireditvah (filmski večeri, družabni večeri, veselice, razne turneje itd.) ter vožnje navijačev po znižanih cenah.
Z rednim članstvom pri Slovenskem atletskem klubu podpirajo Slovenci klub mladih slovenskih športnikov in tako pokažejo njihovo povezanost z njimi. Samo z močno podporo pristašev bo mogoče uresničiti cilje kluba v prid slovenske narodne skupnosti. Zato vabimo vse naše zavedne ljudi, da se odzovejo našemu povabilu ter se kot redni člani pridružijo klubu.
SLOVENSKI ATLETSKI KLUB
RADIO LJUBLJANA
Poročita: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 9. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Glasovi v ritmu — 12.10 Iz ruske popularne orkestralne glasbe — 12.40 Po domače — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji —
15.40	Pojo naši operni pevci — 17.10 Z ansamblom Mario Robianni — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Za prijetno razvedrilo — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
NEDELJA, U). 12.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.50 Skladbe za mladino — 1tM5 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela —
10.45	Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Nedeljsko športno popoldne — 15.15 Zabavna glasba
—	15.50 Z domačimi ansambli — 16.00 Popularne operne melodije — 18.00 Radijski radar — 19.15 Glasbene razgiednice — 20.00 „V nedeljo zvečer" — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK, 11. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Gias-
9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 12.10 Iz domače simfonične zakladnice — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 14.10 Slovenski amaterski zbori pojo — 14.30 Voščila — 16.40 Zvoki in barve orkestra Alfonso D'Artega — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne —
18.15	Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel — 18.35 ..Interna 469" — 20.00 Operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Od popevke do popevke.
TOREK, 12. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske narodne — 12.10 Bartok v ljudskem duhu —
12.40	Z domačimi ansambli in pevci — 13.15 Zabavna glasba — 14.30 Z ansamblom Boruta Lesjaka — 15.40 Od melodije do melodije — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 20 00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.15 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.15 Sodobna hrvaška glasba.
SREDA, 13. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.45 Glasbeni spomini — 12.10 Iz Verdijeve opere ..Rigoletto" —
13.15	Zabavna glasba — 14.30 Voščila — 15 40 Odskočna deska — 17.10 Glasbena galerija — 18.15 Glasbene vinjete — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Komorni glasbeni studio — 22.15 S festivalov jazza
—	2315 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 14. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.35 Ljubljanski vokalni oktet poje skladbe Leopolda Černigoja — 12.10 Koncertni drobiž — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Mladina poje — 16.00 Vrtiljak
—	17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22 15 Paleta popevk in plesnih ritmov — 23.15 Srečanje z Igorjem Stravinskim.
PETEK, 1S. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.35 Glasbena pravljica — 12.10 Iz opere ..Hlapec Jernej" — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Otroške pesmi — 14.30 Voščila — 15.40 Majhen recital pianista Janeza Lovšeta
—	17.10 Operni koncert — 18.50 Ogledalo našega časa — 20.00 Madžarski zbori pojo dela Zoltana Koda-!ya — 24.45 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo.
		JUGOSLAVtJA
§		SOBOTA, 7. 42.: 7.55 šolska oddaja — 46.50 KoSorka — 48.00 Obzornik — 48.45
Gospod Piper — 18.45 Filmska burleska
—	19.10 Mozaik — 19.15 Humoristična oddaja — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Srečno — Planica 72
—	21.10 čez tri gore, čez tri vode —22.05 Medicinski center, film — 22.55 Kažipot — 23.15 Poročila.
NEDELJA, 10. 42.: 8.50 Madžarski pregled — 9.45 Po domače — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 Mozaik —
11.00	Otroška matineja — 11.50 Poročila — 11.55 Mestece Peyton — 12.45 Kažipot — 19.50 Cikcok — 20.00 Dnevnik — 20.30 Mojstri, humoristična oddaja — 21.15 Stih in pesem — 21.30 športni pregled — 22.00 Poročila.
PONEDELJEK. 41. 12.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe —
14.45	šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled —
17.50	Gori, doli, naokoli — 18.15 Obzornik — 18.30 Dežela voda — 18.55 Mozaik — 19.00 Maksimeter —
19.45	Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Večer zagrebške TV.
TOREK, 42. 42.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 17.50 Tiktak: Lepa Vida — 18.05 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do mraka
—	19.00 Mozaik — 19.05 Regionalna arhitektura: Panonska hiša — 19.25 Tehnika upravljanja — 20.00 Dnevnik — 20.35 črne palme, film.
SREDA. 4!. 12.: 8.20 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.50 Wrigode Sacibila, film — 18.15 Obzornik — 18.30 Po domače z Zadovoljnim) Kranjci — 19.00 Mozaik —
19.05	Na sedmi stezi — 19.30 Naš ekran — 20.00 Dnevnik — 20.35 Stendhal: Rdeče In črno — 21.20 Mi med seboj — 22.20 Poročila.
četrtek, 44. 12.: 9.35 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.15 Vsi vemo vse — 18.15 Obzornik — 18.30 Kremenčkovi — 18.55 Mozaik — 19.00 Sedem morij — 20.00 Dnevnik — 20.35 četrtkovi razgledi — 21.25 Popje zažganega grma — 22.15 Ženitev
—	22.50 Poročila.
PETEK, 45. 42.: 9.30 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.50
PRAVOČASNO M!SL!TE
rta voščila, ki jih boste za božične in novoletne praznike poslali svojim sorodnikom, prijateljem in znancem.
Bogato izbiro voščil s slovenskim besedilom, pa tudi v obeh jezikih, dobite po ugodnih cenah v knjigarni
..NAŠA KNJIGA" Celovec, Wul(engasse
AVSTRtJA 1
SOBOTA, 9. 12.: 15.30 Hišni koncert — 16.20 Za otroke — 16.45 čarobni vrtiijak j — 18.10 Smučarska gimnastika — 18.25 Otrokom za iahko noč — 18.55 Stavna srečanja: Mar- ' kov trg v Bentekah — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 Čas v s!i<ki — 20.06 šport — 20.15 Vojaška godba v gosteh pri Heinzu Conradsu — 21.35 šport — 22.05 čas. v stiki — 22.10 Zenska karavana, film.
NEDEUA, 10. 12.: 16.30 Otroška oddaja — 17.20 čarobni vrtitjak — 17.25 Za družino — 18.25 Otrokom za tahko noč — 19.30 Čas v stiki — 19.40 šport — 20.10 Adventni razgovori 72 — 20.20 „Kraj ztočina" — 21.35 šport in čas v stiki.
PONEDEUEK, 11. 12.: 18.00 Teietest — 18.25 Otrokom za tahko noč — 18.30 Stan Laure! in Otiver Hardy —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.20 Pregted sporeda — 19.30 Čas v stiki in kutturne novosti — 20.06 šport —
20.15	Ljudje s farme Shitoh — 21.20 Poštni predat 7000 — 21.35 Prometna vzgoja — 22.35 čas v stiki.
TOREK, 12. 12.: 17.00 Apotto 17: Prvi sprehod na LunL
—	18.00 Angteščina — 18.25 Otrokom za tahko noč —
19.00	Stike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.20 Pregted sporeda — 19.30 čas v stiki in kutturne novosti
—	20.06 šport — 20.15 Raj za živati — 21.05 tz fitmskega sveta — 21.55 čas v stiki — 22.00 Streha, fitm — 23.25 Apotto 17: Drugi sprehod na Luni.
SREDA, 15. 12.: 10.00 šoiska oddaja — 11.00 „Občut-tjiva" — 16.30 Za otroke — 17.05 čarobni vrtitjaK — 18.25 Otrokom za tahko noč — 18.30 Tetevizijska kuhinja — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Pregted sporeda — 19.30 Čas v stiki in kutturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Panorama — 21.20 Komedija nečimrnost I
—	23.10 čas v stiki.
četrtek, 14. 12.: 10.00 šotska oddaja — 18.25 Otrokom za tahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Pregted sporeda — 19.30 čas v stiki — 20.06 šport — 20.15 Oddaja Fritza Mutiarjo
—	21.30 Gong, kutturni obzornik — 22.30 čas v stiki —
23.50	Apotto 17: štart z Lune.
PETEK, 15. 12.: 10.00 šotska oddaja — 11.00 Streha — 18.25 Otrokom za tahko noč — Zivatski raji — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Pregted sporeda — 19.30 čas v stiki in kutturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Diskusija — 22.20 čas v stik! — 22.25 Zadnji mušketir, fitm.
		AVSTRtJA 2
H		SOBOTA, 7. 42.: 46.50 Tatovi imajo prednost, komedija — 47.55 Klub seniorjev —
18.55 Gtasbena poročita — 19.30 Čas v stiki — 20.06 šport — 20.09 O pokiicu — 20.15 Portret W. A. Mozarta — 22.20 Tetereprize.
NEDEUA, 10. 12.: 18.00 Tedenski obzornik — 18.33 Gtasba razvesetjuje — 19.00 Za 75-tetnico rojstva K. H. VVagerta — 19.30 čas v stiki — 19.40 Michaet Koht-haas — 20.15 Vzgoja — 20.20 Na obisku prt potjskt televiziji — 23.20 čas v stiki.
PONEDEUEK, 11. 12.: 18.30 Kaj bi tahko postat? —
19.00	Zdravstvena oddaja — 19.30 čas v stiki tri kutturne novosti — 20.00 Pregted sporeda — 20.06 šport
—	20.09 Vzgoja — 20.15 Kibernetična babica, češki fitm — 20.45 Apotto 17: Pristajanje na Luni — 21.15 Avstrijsko stoietje — 22.15 Tetereprtze.
TOREK, 12. 12.: 18.30 Šotska oddaja — 19.00 Stedovi
—	19.30 čas v stiki in kutturne novosti — 20.00 Pregted sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Simon Temptar — 21.00 športna dokumentacija — 22.00 Tetereprize.
SREDA, 15. 12.: 18.30 Neznano sosedstvo — 19.00 Visokofrekvenčna tehnika — 19.30 čas v stiki in kutturne novosti — 20.00 Pregted sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Yehudi Menuhin: Luč sveta —
21.15	Filmska komedija — 22.50 Apotto 17: Tretji sprehod na Luni.
ČETRTEK, 14. 12.: 18.30 šotska oddaja — 19.00 Otroci pred ekranom — 19.30 čas v stiki in kutturne novosti
—	20.00 Pregted sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgojo
—	20.15 Premožni otroci — 21.25 UFO — 22.15 Tetereprize.
PETEK, 15. 12.: 18.30 Šotska oddaja — 19.00 Pustotov-ščina siikarstva — 19.30 čas v stiki in kutturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Med svetovi, fitm — 21.40 Tetereprize
—	22.55 Oddaja XY.
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA vabi 44a
gospodarsko posvetovanje
v petek tS. decembra 1972 ob 14. url popoldne v gostiini pri Prangarju v ZmolHah.
Govorili bomo o narodno gospodarjih vpra!an)lh.
Prisrčno vabljeni!	Odbor
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na KoroSkem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7024 Klogenfurt — Celovec, Gasometergasse 40, tel. 52-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
DruSčina Jakca Kaveljčka, glasbena pravljica — 48.45 Obzornik — 48.60 Rekreacijska odbojka — 48.40 Ekonomsko izrazoslovje — 48.45 Recital Antona Dermote
—	47.05 Mozaik — 47.40 Profesor Baltazar — 47.20 Pod istrskim soncem — 20.00 Dnevnik — 20.25 Reportažo
—	20.40 ŽuravuSko, film — 22.05 Sedem morij — 22 55 Poročila.