LnBer&ti se sprejemajo in volja tariatopna vrsta:
8 kr., ee se tiska lkrat,
K 1» H	2 ,,
1R	't
lu i, }t ,, n u n
Pri večkratnem tiskanji Be
eona primorno zmanjša.
Rok op 1*1
se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspodicija na volikom trgu k. štev !), II. nadstropji.
Političen lisi za siovensKi aarofl.
Po poŠti prejeman velja:
Za eelo leto . . 10 gl. — kr. Za poileta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za eelo loto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta . 4 „ 20 „ Za eetrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan volji 60 kr. več na leto.
Vredništvo na velikem trgu ti št. 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na toden in sicer v torek, četrtok in soboto.
Nova obrtnijska postava.
Z Dunaja, 8. decembra.
Državni zbor je včeraj nadaljeval obravnavo o novi obrtnijski postavi. Prvi govornik, čoBki poslanec Hevera, je kratko pa jedrnato povdarjal, da dosedania postava ni rodila sadu, ki so si ga od nje obetali, iu da so se zoper njo oglasili obrtnijski shodi na Dunaji, v Gradcu, Pragu iu Levovu. Obrtniki zahtevajo postavno podlago za socijalni red, uečejo pa, da bi se svoboda omejevala, ampak da bi se varovalo pošteno delo. To pa se ne bode zgodilo samo s postavo, ampak tudi še z obrt-nijBkimi šolami in s primerno vredbo ali organizacijo obrtnij. Dalje povdarja potrebo dokaza zmožnosti in sklepa z željo, naj se pri tej postavi ne gleda na politično stališče, am pak samo na blagor obrtnijskega stiuiu.
Za njim jo govoril Fridrih Suess, zadnji zoper postavo vpiBani govornik. Kakor sem žo zadnjič Bodil, Bkiepal je res tudi on svoj govor z zagotovilom, da bode glasoval za prehod v posebno obrnvnavo. Kar je govoril o š^odi nove postave za napredek iu omiko, ponavljal je že v obrtnijskem odseku pri vsaki priliki, zato pa njegov govor poslancev ni posebno zanimal.
Moravski poslanec Mikiška je dokazoval p.itrebo pomagati obrtn kom. Nekteri s:cer trdijo, da ima samo veliko obrtnijstvo pravico obstanka iu da mora mulo polagoma zginiti iu izmrcti, pa ta misel je napačna. Nektere obrtnijske strok« mali obrtniki veliko bolje opravljajo kakor veliki. Govornik pripozuava sicer, da jo novi načrt v marsičem pomanjkljiv, ker ni lahko stvariti popolne reči, vendar pa jo v rovi postavi m&rmbaj dobrega, zato bjde za njo glasovni.
Naj boljše je dosedaj govoril Lienbacher, ki je za Mjkiško prišel na vrsto. Z>i obrUrke, je dejal, še ni odpravljena tlaka in desetina, ampak jo morajo še zdaj plačevati. Nova po stava hoče to odpraviti, Govoroik za tem zavrača neko bri šuro podpredsednika spodnje avstrijskega obrtniškega društva in vpraša: Bo li nova postava imela zaželeni vspeh ali ne? Ne bode ga imela, alto se bode po stari počasni navadi izvrševala in se bodo nadaljeval boj zoper ceho in zadruge. Imsln pn hode gotovo vspeh, ako se bode v pravem duhu izvrševala in si beda tudi obrtniki na vso moč prizadevali zboljšati svojo stanje. Ne bojujemo so zoper industrijo, potegovajo se za novo postavo, bojujemo se samo zoper tinto nadvlado, ki utegne uničiti malo obrtnijstvo. Ni ref, da bi mašine vse opravile. Je mar havziranje še potrebno? Po njegovem muenji bo treba izra tke velikega kapitala potre-biti, delniško nerouuosti omejiti in premeniti nektere določbe koukursnega reda. Treba bo verovati zadruge, ktere priporoča tudi zgodovina. Tudi v imenu svobodo se ne more na-
snrotovati novi postavi. Ali se )e mar odprava cehov in zadrug I. 1848 zahtevala v imenu svobode? Ne. Poslanec Sochor je obžaloval, da se niso sklicale strokovnjaške enkete. Al pa je mogoča veča Maketa, kakor so bili obrtnijski shodi, ki jih jo obiskalo na tiiuče in tisuče obrtnikov? Kdo je rekel, kar trdi Sochor, da se hoče z novo postavo odpraviti kooku-reuca? Pa tudi v tem primerljeji velja pregovor: Preveč ni dobro. Vnaaje obravnave so pokazale, da je postava potrebna, zato hočemo vstaHoviti obrtnijski red, ki naj bo trdno zavetišče za obrtnike. Konečno govornik omenja, da je zginila vrednost realnih obrtni), odkar se je vpeljaia obrtnijska svoboda, in prav pravično bi bilo, da bi se lastniki takih obrtnij odškodovali iz državne blagajnice. Zato priporoča konečno sledečo resolucijo: „V!adi se priporoča, naj resno pretresa odškodnino za realne obrtnije, ki bo vsled postave od 1. 1859 pr šle ob svojo vrednost in naj za primerno odškodnino potrebno vravna".
Zadnji je govoril včeraj poljski poslanec Chamiec. On je imel že v odseku mnogo pomislikov zlasti zarad obligator čuih zudru/, in te pomislike ponavljal jo tudi v zbornici, ali kakor v odseku, vdal se je tudi v zborn ci ter izreke), da hoče glasovati za postavo.
Ob :i/43 bil je kouec se|e.
Danes se je bila sošla večina obrtnijskega odreka, da se dogovori, kaj uaj se zgodi z raznimi predlogi in premeoibam', ki jih bodo stavili pri posebni obravuav*. Razgovoru se je vdeležil tudi kupčijsk; m.nister baron Pino. Po daljši obravuavi se je sklenilo, da naj se postava sprejme, ktskor jo predlaga odsek, iu da naj so zavržejo vsi dostavki in vse pre-membe, ker bi bila sicer vebka nevarnost, da bi še to ne obveljalo, kar odsek priporoča. Pot.ski klub se je namreč le po dolgem obo-tavljenji vdal ter sklenil za postajo glasovati, kar jo je Bostavil odsek, ne pa dopustiti pre-memb. Ko bi toraj vsled kakega dontavka polj ki kiub z levičarji glasoval zoper postavo, imeli bi nasprotniki vt č no in obrtnisi bi ostali na cedilu.
Z Dunaja, 10. decembra.
Splošoja obravnava obrtnijske postave bila jo včeraj sklenjena. Jutri govori poročevalec gre f Bele red i, potem pa prde glasovinje, se naj li prične posebna razprava. Kakor se kaže, utegaejo vsi poslanci na dean!ci in levic', izvzemši nektere liberalce, kakor u. pr. pn f. Kxaerja, glasovati za posebno obravnavo. Liberalna gospoda so boji za Bvoje m»rd»te, zato hočejo pri splošnji razpravi sicer gla ovati za postavo, ktere posamezne določbe pa bedo gotovo prav bu lo napadal1.
Včeraj jo prvi govoril ?n postavo poslan« c Wurm, ki pa ni tolikanj govoril o obrtn jst\u ampak marveč o Blab h nasledkih, ki jih je liberalizem imel za kmetijstvo, za cbrtnijstvo in sploh za ves družinski red.
Za njim je govoril knez Alojzij Liech-tenstein, čigar govor je gotovo najtehtnejši, kar smo j'h Blišali o tej zadevi. Govornik je najprej izrekel zahvalo obrtnijskemu odseku, da je po tolikem trudu in tako hudem nasprotovanji dovršil predloženi načrt, potem pa je omenjal silnega razločka med liberalnimi in konservativnimi poslanci v verskih in čisto politčoih rečeh, kjer je porazumijenje med njimi skoraj nemogoče. Mogoče pa je zediniti se v delovauju na gospodarskem in socijalnem polji. Zatem omenja posamezne določbe nove poBtave, ki je velik napredek. Razdelitev obrtnij v 3 vrste je bila potrebna, ravno tako tudi obbgator čne zadruge io dokaz zmožnosti, ki so jih obrtniki odločno zahtevali. V postavi se je sicer gledalo na socijalno-konservativna načela, vendar pa se je v odseku mnogo od-jeojalo kramarskim (maošesterskim) nazorom odsekove manjšine in birokratičnim mislim vladnih organov. Vendar pa bode glasoval ?a nespremenjeni sprejem, ako bi sicer postava pr šla v nevarnost. Govorniku se zdi jako spodtakijiva določba, ki ministra pooblaščuje zaznamovati obrtnije , za ktere se ima zahtevati dokaz izučitve. Vlade se spreminjajo in liberalen minister bi lahko zopet ovrgel, kar bi konservativen določil. Boljo bi bilo sestaviti imeuik, kteremu bi sicer minister smel kaj dostaviti, ne pa brez državnega zbora iz njega kaj izpustiti. Določbe o oskrbovanji blagajnic za bolnike delavcem ne bodo všeč; oskrbovanje naj bi ae bilo čisto pustilo delavcem in pred-stojništva zadrug naj bi jih bile le nadzorovale. Tudi naj bi se bil bolj omejil vpliv kupčijskih in obrtnijskih zborn e, ki so mul m obrtn kom sovražno in služ jo bolj kapitalu. Ta vpliv naj bi Be jim bil dal še le tedaj, ko bi se osnovale posebne obrtnijske zborn ce. S cer pa na novo postavo tudi ou ne stnvlja prevelikega upanja; obrtniji ne bede naenkrat pumiigauo, tmpak nova postava bo le zamašila rano, da obrtnijstvu kri no odteče. Konečno govornik pravi, da se konservativna stranka no poganja za prebivalstvo, ker ga potrebuje; ona se je potegnila za delavca, še preden ga potrebuje na volišči. Živahna pohvala donela jo govoru ku od vseh strani, ko jo končal svoj zanimivi m za liberalce večkrat jako zasoljeni govor.
Za L chtensteinom govoril je Loblich, ki je ponavljal, kar so obrtnijski shodi glede no"e postave obširneje razpravlja!5, in kterih sk'epe jo govornik državnemu zboru priporočal v prevdarek. Za njim imel jo priti na vrsto Schonerer, pa po predJogu dr. Tonklija bil je Htirejet, konec splešnje cbravnave in ostali govorniki imeli so izmed sebe izbrati sploš-njera govorn ka. To so je pa Scbonererju tako zakadilo, da je glasno izrazil svojo nevoljo rekši, da večina jo dovolila govoriti vsem strankam, samo stranki ne, ki jo zastopata on in Filrnkranz, zato pa bo ne bosta vdeležila vo-
litve glavnega govornika. Ravno to je izrazil Fiirnkranz.
Kot glavni govornik poprijel je besedo poljski poslanec grof Mieroszowski, ki je izrazil svojo zadovoljnost, da se obrtnijBka postava ne razpravlja s strankarskega, ampak s čisto dejanskega stališča. Za tem govori o vplivu srednjevekških nazorov na obrtnijske razmere, ki so jih omejevale cehske zadruge. Nasledek bila je popolna Bvoboda, ki je pa po vseh delih cesarstva rodila tako Blab sad. Nova postava ima te slabe nasledke nekoliko po praviti, ona pa neče obrtnijstva potisniti nazaj v nekdanji stan. Dokaz zmožnosti neče nič druzega, kakor da on, ki hoče pričeti kako obrtnijo, dokaže, da jo tudi ume. Z lahko vestjo tedaj vsakdo lahko glasuje za ta dokaz.
Ob V24 bil je kouec seje; prej pa je g. predsednik naznanil še izid uekterih dopolnilnih volitev, deželnobrambovBki minister pa je izročil postavo o nabiranji vojaških novincev za 1. 1883. Razun tega so tudi še poslanci Halhvich in tovariši kupčijskega ministra vprašali, zakaj ae ne izvrši 4. člen pogodbe z Oger-sko, ki zaukazuje, da se imata Trst in Reka opustiti kot proste ali svobodue luke.
0 vzrokih boja med pogansko-rimsko državo in krščanstvom.
Nastopni govor 14. okt. 1882, govoril Dr. Friderik Maassen, sedanji rektor dunajskega vseučilišča. *)
Velečastita skupščina!
V posebni meri bode nas vedno zanimal velikanski boj, kojega zvršitek znači konec starega in začetek novega sveta, če toraj nameravam danes, ko slovesno prevzamem vodstvo tega vseučilišča, razjasniti nekaj stališč, zadevajočih vzroke tega boja, gotovo se mi ni treba opravičevati, da sem Bi izvolil ta predmet.
Da si bodem prizadeval, kolikor mogoče biti Btvareu. ni mi treba zatrjevati, najmanj s tega prostora. S tem mislim ono ravnanje razlagalčevo, ki skuša „sine ira et studio" opisati dogodke, kakor so, ne pa presojevanje zgodovinskih stvari, kojemu je glavna naloga, da se ne ozira na lastno mišljenje in nazore o življenji. Česar nimamo, tega se ogibati gotovo ni težavno. Kdor pa si je o najvažnejih vprašanjih o človeštvu lastna prepričanja pridobil, ta se jih more najmanj na zgodovinskih tleh otresti. In ko bi mogel, umoril bi 8 tem duševno sam sebe.
Na istem mestu, kjer Tacit govori o po žaru Rima in grozovitostih Neronovih proti kristijanom, piše slavni zgodovinar: da se je dokazalo pri tej priložnosti kristjanom sovraštvo do človeštva: „odio humani generis con-victi sunt." Soglasno b tem očita poganom Tertulijan, pravoslovec med cerkvenimi uče njaki, v svoji obrani za kristjane, poslani na rimske cesarske namestnike, da imenujejo kristjane „so v raž n i k e človeštva", ho-stes generis humani.
*) Govor ta se mi je zdel vreden , da ga ,,Slovenec" prinese v prevodu svojim čitateljem. Na prošnjo, da bi ga smel posloveniti, odgovoril mi je dr. Maassen med drugim to le: ,,Dovoljujem Vam s pravim veseljem. Ne da bi mislil, da moja obravnava tega predmeta ni zelo pomanjkljiva, temveč ker je ta predmet sam na sebi tako vabljiv, da tudi manj srečna poskušnja v tej meri more človeka vzbuditi k daljnemu resnemu delu. Ob enem mi je prav prijetno , da se moj spomin po prestavi mojega govora v Vaš matorni jezik pri tem ali onem starem prijatelji, ki mi živi v
Na prvi pogled zdelo bi se to zel6 čudno. Prijatelje vere, ki s povdarkom uči zapoved ljubezni do vseh ljudi, kakor nobena druga, dolžd tu sovraštva do vsega človeštva.
Reč je pa taka, če si jo bliže ogledamo. Kakor Rimljan hiperbolično prav imenuje rimsko državo „orbis terrarnm", tako razumeva pod besedo „humauum genus" ne redkokrat samo človeško družbo v rimski državi. Kar leži zunaj nje, za to Be Rimljan ne zmeni. Da bo kriBtijani z rimskim svetom v nesprav-Ijivem nasprotji, tega bo jih dolžili. Radi tega imenovali so jih tudi navadno „sovražnike občne koristi", publici hostea. Vsemogoče ozire pa, ki jih obsega to očitanje , naznači Tertulijan z besedami: Kristijan je poganom sovražnik bogov, sovražnik cesarjev, sovražnik postav, sovražnik cele narave.
Lahko je jasno, da bo pogani vračali to kristijanom prip sovano Bovraštvo do vsega, kar je bilo Rimljanu dragega in svetega, tako da so kristijane povsod sovražili. Ime Rimljana odrekali so kristijanom. In — non licet esse vos, ,,vi ne smete biti", glasila se je trda poganska beBeda. (Ter. Ap. 4.) S tem bilo je kot načelo izrečeno preganjanje kristijanov, in sicer preganjanje do popolnega uničenja.
MiBliti pa ne smemo, da je bila grozovita obtožba za časa Nerona v Rimu stanujočih kristijanov, o kteri Tacit poroča, pravi začetek se zavestjo pričetega verskega preganjanja. Kristijani bili so trinogu všečno sredstvo, da je vsled požara rimskega razvneto razsrjenoet ljudstva od sebe odvrnil ter jej podal drug predmet. Po tem takem ima to ravnanje prav slučaien povod. Kljub temu vidimo iz poročila Tacitovega, da Be je načelno nasprotje že tačas spoznalo, če nočemo reči, da je pisatelj letopisov spoznanje poznejega časa prenesel v čas dogodjaja, o kterem poroča.
Gotovo pa so bili že tačas kristijani zoprni ljudstvu, in oblastnije, ki so jih tožile, vedele so že tačas v Rimu ločiti kristijane od Judov. Da se preganjanje vendar le ni bolj razširilo ter iz Rima tudi na zunaj raztegnilo, razlagati si moramo tako, da so imeli kristijane v obče za judovsko ločino (sekto). Kristijani so živeli pod okriljem, Bub umbraculo dovoljene judovBke vere. (Ter. Ap. 21.)
Koncem prvega stoletja se je to spreobrnilo. Razloček med krščanstvom in judov-stvom postal je sedaj vsakemu jasno dognana stvar. Vsaka zunanja zveza med Bpoznavalci obeh ver je sedaj ponehala. Ko je prenehalo bogoča8tje v jeruzalemskem tempeljnu in so Be Judje po celem svetu razkropili, zginili so p«-časi tudi judo-kristijani. Premena med judi in kriBtijani sedaj ni več mogoča. S tem tudi preneha varBtvo, koje so kristijani do sedaj vživali kot dozdevna judovska ločina.
Pa tudi sedaj se še ne godi nobeno vre-jeno splošno preganjanje. RimBke oblasti ravnajo proti kristijanom na podlagi obstoječih postav, posvetovaje se v dvomljivih slučajih pri cesarjih. Prilično storč svojo dolžnoBt, če posebne okoljnosti njih pozornost obračajo na kristijane — n. pr. njih naraščaj v določenem okraji učinil je posebno zanemarjenje častenja bogov — ali če sovraštvo ljudstva silneje tirja žrtve kakor sicer, ali Če je slednjič vladajoči cesar kristijanom popolnoma nasproten. Iz zadnjega vzroka Bi razlagamo, da se je pod cesarji konservativnega in starorimskega mišljenja preganjanje vedno bolj širilo ter v višji meri razvijalo krvavi značaj. Pod cesarji od
ganjanje večkrat popolnoma. Cesarski ukazi zoper kristijane, ktere je bajč pravoslovec Do-micij Ulpfan t sedmi knjigi svojega dela „de officio proconsulis" sestavil, imeli so pod vlado tedanjega ceBarja Aleksandra Severa le aka-demično vrednost.
Prvi cesar, ki je po splošnih postavah premišljeno in zistematično preganjanje pričel, bil je Decij, vladar, ki je noBil v srci vzor prerojenja v starorimskem duhu. Od tega časa divjal je grozni in pogubni boj b kratkimi prenehljeji do Konstantina.
Motili pa bi se zelo, ko bi mislili, da je bil vzrok krščanskega preganjanja nevstrplji-voat rimske države sploh proti ptujim bogo-častjem. Vera je po mislih Rimljanov narodno delo, politična naprava. „Vsaka država ima svojo vero, naša našo", pravi C ceron. Rimski bogovi bo državni, ne pa svetovni bogovi. Zato rimska država tudi mislila ni na to, da bi terjala od svojih podložnih spoznanje resnice uradne vere, niti mišljenje ali priznanje. Ksr terja, je le v bogoslužnih dejanjih in obredih razodevajoče se spoštovanje državnih bogov. In ker je v bistvu mnogobožanstva (politeizma) vtemeijena možnost mnogo različnih bogočasti), sklepamo dalje iz omenjenega značaja, da je podložnik prosto smel iskati zadoBtenja svoji verski potrebi tudi v drugih bogočastjih. Če je bilo to dovoljeno, tudi v določenih mejah, že o času ljudovlade, koliko bolj pod cesarji, ko je iz svetovnega gospodstva različnih narodov izvirala čudna zmes bogočastij.
Poskušnjo prvih cesarjev, ovirati notranji propad stare vere b prepovedjo ptujih vriva-jočih se bogočastij, popustili bo kmalo.
Oskrbovanje ptujih bogočastij bilo je toraj v rimski državi popolnoma dovoljena reč. V tem oziru bila je največja prostost. Zato pa je bila verska proBtoBt na drugo stran toliko ostreje omejena. Prostost umaknila se je takoj Bili, če si načelno odrekel obrede bogovom.
Politični pregled.
V Ljubljani 13. decembra.
Avstrijske dežele.
Z Dunaja 12. decembra. V državnem zboru so nadaljevali specielno debato o § 1. obrtnijBke novele. Govoril je prvi Adamek, ki je nasvetoval, naj se določno imenujejo ro-kotvorni obrti in predlagal resolucijo. PoBlanec Loblich je pismeno podal več nasvetov, ki se tičejo opisovanja (definicije) rokotvora in pričala zmožnosti (sposobnosti.) Zastopovalca vladna, Bta bila zoper nasvetovane popravke, ker to bi postavo le zavleklo, rekla sta pa, da nista zoper stiliBtično premembo, kakor jo je včeraj nasvetoval grof Mierozo\vski. Profesor Exner je govoril zoper trojo razdelitev obrta in njega ocenovalno naštevanje, isto tako tudi zoper to, kar je nasvetoval Reschauer, da bi se domač obrt štel med rokotvore, Govorila sta še grof Wurmbrand in dr. Rua proti § 1. Debata je potem prenehala.
Danea v četrtek 14. t. m. ima gosposka zbornica svojo prvo sejo. Na dnevnem redu je med drugim tudi troškovnik za čas od 1- januarija do konca marca 1883. Finančni odbor gosposke zbornice se je že sešel 11. t, m., da Be posvetuje o postavi, katero je že sklenil državni zbor zarad troškovnika.
Vojni ukazni list (Heeres-Ver-ordnungsblatt) je prinesel 7. t. m. osnovna (or-ganiška) določila za razdelitev armade v 15 vojaških okolišč (Territorialbezirke) in sicer v
čvrstem narodu slovenskem, zopet obudi. — Govor j nam v mnogem oziru pojasnjuje položaj kristijanov i Karakale do Filipa Araba, kojim vsein bilo je ,14 četinih (kardelnih) okolišč (Corpsbezirke) vrimskej državi.	Prevoditelj. neznano rimsko rodoljubje, mirovalo je pre-Hn v I vojaški poveljništveni okraj (Militiir-
•Comandobezirk). Meje za vojaška okolišča ko vojaški nabiralni kraji (Ergaazungsbezirke) in taktična razdelitev vojne kot jednote više topništvo in to vae skupaj spada k veliki vojni, ti oddelki so tedaj jednote više celote). Obsedeni kraj (Bosna in Hercegovina) je sam četini okol šč (Corpsbezirk). V vsakem okolišči je poveljništvo četi (kardelu) (Corpsco-mando) in v vojaškem poveljništvenem okraji je vojaško poveljništvo vravnajoča vojaška oblast in sicer je komando (poveljništvo) 1. čete v Krakovem, 2. na Duoaji, 3. v Gradcu, 4. v Budapešt', 5. v Požunu, 6. v Košejevicah (Ka-scbau), 7. v Temesvaru, 8. v Pragi, 9. v Jo-žefovem, 10. v Brnu, 11. v Lvovem, 12. v Hermanstadt, 13. v Zagrebu, 14 v Insbruku, 15. vSarajevem,- vojaško poveljništvo (Militiir-comando) je v Zadru
Poveljnik četi (vojaški komandi) je oblastnik v svojem vojaškem okolišči, njemu so podložne vse vojaške oblasti, poveljniki, vojna in vojne naprave, isto tako vse osebe, ki v njegovem okrožji spadajo pod vojaško policijo brezpogojno, kar pa se tiče ekonomiške uprave pa le po obstoječ h upravnih postavah. Poveljniki četam, isto tako vojaški komandant v Zadri so neposrednje podložni državnemu vojnemu ministerstvu. V službenih ozirih raz-govarjajo Be nepoBrednje (direktno) v deželah zastopanih o državnem zboru z dotično deželno vlado. Po deželah ogrske krone dopi-BUjejo poveljniki čet naravnost ogrskemu ministerstvu, 13. četa pa hrvaško-siovanaki deželni vladi. Ako pa ni porazumljenja med poveljniki obračajo se na državno ministerstvo za posredovanje.
Ob času vojske bode zapovedujoči general v Budapesti zapovedal 5., 6, in 7 četi, zapo vedujoča generala v Pragu in Lvovem bosta zapovedovala vsem vojakom, ki so nameščeni na Češkem in na Gališkem. Zapovedujoča generala v Lvovu in Pragu bosta imela ukazovati vse, kar je potreba za deželno brambo, varstvo državnih mej za 9. oziroma 1. oddelek.
Zapovedujočim generalom, poveljniku 14. čete in vojaškemu komandantu v Zadru so pridruženi generali, da jib podpirajo pri službenih opravilih, imenujejo se nekaj namestniki, nekaj prislonjeni generali. TiBti prislonjeni bojni maršali, ki so v vojskinem času poklicani prevzeti poveljništvo pri četi, imenujejo se na-mestovalci zapovedujočega generala in so s poveljniki čet na jednaki stopnji. Pri tistih poveljništvenih četah (Corpscommanden), pri katerih ni namestnikov niti prislonjenih generalov, mora poveljnik čete nekaj manj važnih upravnih poBlov izročiti generalu, ki je v tem okolišči. Ako je okoljščin poveljnik odsoten ali službeno zadržan nadomestuje ga imenovani „nameBtnik" kjer pa tacega ni, nadomestuje ga za die časa general iz okolišča, ki mu je po vojaški stopnji najbliže; za krajši čas ga pa namestuje general v tistem kraji, ki je po službi najstareji.
Poveljništvo ima ob času vojske razpolagati z vsemi vojaki, oblastniki in napravami ki so v tem kraji. V vojašk.h okoliščib, kjer je namestnik, ima ta nalog voditi vbb opravila, ki Be tičejo oboroževanja. (Konec prih) Vnanje države.
Iz Francoskega. Postava za odpravo krščanske prisege je najdla upor v starešinstvu, b privoljenjem vlade bo vrnili obiiovo dotični komisiji, da so posvetujejo v posredovalnem predlogu, katerega je stavil prejšnji miniBter prava Humbert, ki se glasi tako-le, da naj Be strankami izroči, ali hočejo priBeči, ali le Bklicevati se na poštenje in vest. Ta
predlog je stavil Humbert v zbornxi, pa je padel ž njim. — V zbornici poBlancsv je hvalil predsednik Brisson poslanca Louis Blanc, ki je umrl v Cannes v Provence, in je pozival republikance k edinosti. — Louis Blanc je že 1. 1830 pokazal se za socijalista, in 1. 1848 je bil na čelu frakciji v zbornici, ki je deželi prinesla dosti kvare. Blanc je bil najhuje nasprotnik julijevi monarhiji. — Truplo so pripeljali iz Cannes v Pariz, na kolodvoru bo ga sprejele oblasti. — Oibor za vojsko, na čelu Gambetta 8. t. m. ni imel seje ; Gsmbetti ni nič kaj dobro. Ekspedicijo zoper Tonkiu so odložili, ker eni hočejo, da se vojaškemu poveljniku pridruži nevojak. — Zbornica je končala posvetovanje o budgetu. Pred glasovanjem je bralgrcf Durf irt deCivrae sklep desnice, in je razložil, ker zbornica sama spoznava, da je pri-manjkljeja 100 miljonov in bo poBlanci desn ce izključeni iz budgetne komisije, mora desnica pred deželo objaviti, da so denarstvene zadeve v nevarnosti, in desnica ne more glasovati za budget, ako Be stroški ne zmanjšajo in pre-osnove (rtforme) ne izpeljejo. V imenu bono-partistov je potem Jaliboia rekei, da njegova stranka pritrjuje tem besedam, a tako daleč ne gre, da bi odrekala budget, ker to je revolucionarno. Budget je bil potem Bprejet s 454 glasovi zoper 46.
Iz Londona 12. decem. Grof Derby stopi kot miniBter za Indijo v kabinet. Marquia of Hartington postane vojni miniBter in Mr. Childers državni blagajnik.
Iz Kahire* Obsojeni so bili drugi vodje vstajmkov k smrti, a pri priči pomilo-steni. Obsojeni zgube svoje službe, njih premoženje Be ima rabiti, da se plača odškodnina. Arabi in tovariši dobe penzije, da si preskrbe potrebno.
Izvirni dopisi.
Iz črnomeljsko-metli&kejjga okraja 11. grudna. (Davorin Šcrumbelj f). Zopet vgasnilo je mlado,cerkvi in državi mnogo koristnega obetajoče življenje.
Pretekli četrtek o polusedmih zjutraj zdihuil je svojo blago dušo mlad duhovnik kapian metliški, goBp. Davorin Štrumbelj, po kratki, hudi bolezni.
Bojen je bil pokojni dne 1. listop. 1853 na Igu pod Ljubljano, od priprostih, kmečkih staršev. Šolal Be je naj prej v domači šoli, višje razrede in gimnazijo do 6 šole zvršil je v Ljubljani. In gotovo dokončal bil bi vso gimnazijo v Ljubljani, da ni spoznal, da je bolje zanj jo zapustiti zavoljo nestrpljivosti slaboznanega „Kulturtragerja" prof. Heinricha. Kmalo potem podal se je nadaljevat Bvoje študije v hrvatsko Reko, kjer je čez dve leti z dobrim vspehom napravil zrelostni izpit. Boriti moral se je ondi s težavami , kakoršne mora pretrpeti marBikak dijak; pa kmalo se je b svojim vedno prijaznim obnašanjem in prikup-ljivim vedenjem pridobil Brca šolskih tovaršev, in tudi profesorjev. Skoro s težkim srcem ločil se je od njih, se vrnil v svojo domovino ter vstopil v jeseni 1. 1876 v Ljubljansko semenišče. Sprejemši mašništvo, nastopil je svojo prvo službo v jeseni 1. 1880 ob kranjsko-hrvaški meji na Fari pri Kostelu, odkoder je bil na lastno željo meBca avgusta t. 1. premeščen na Belokranjsko, v Metliko. Toraj komaj dve leti iu dva meseca opravljal je duhovsko Blužbo, — kar mu nagloma pretrga britka Bmrt nit življenja.
i Bolezen, ki ga je pahnila v prerani grob, 1 bila je vročinska (tifozna) pljučnica. Prehladil
se je v 26. dan preteki. meBca pri cerkvenem opravilu na poldrugo uro od Metlike oddaljeni podružnici. Že drugi dan čutil Be je slabega, a mislili so, da je navadno prehlajenje; a zvečer prišlo mu je tako slabo, da je padel v nezavest. Še le v petek se je zopet popolnoma zavedel, in bil previden s sv. popotnico. V soboto prihajalo mu je že tako slabo, da se je bilo bati najhujega. Po tem mu je zopet malo odleglo; pa kmalo se je spet na hujše obrnilo in umrl je — kot žrtva Bvojega poklica — za otrpnenjem pljuč.
Sprevod preteklo soboto ob 9 bil je veličasten. Zbralo se je kljubu nepriličneuu dnevu 10 duhovnov, med njimi tudi domačin — rojak pokojnega g. Virant, župnik iz Podgrada. Po opravljenih mrtvaških molitvah in slovesni črni maši semiškega dekana, č. g. A. Aleša, jel se je premikati Bprevod proti pokopališču. Na zadnjem potu Bpremijala je pokojnega šolska mladina, meščanstvo z gorečimi svečami, meBtna gospoda in požarna bramba b svojo godbo. Truplo pokojnega peljala sta dva belca na mrtvaškem vozu.
Dospevši na mirodvor, opravili smo še poslednje molitve, a potem zagrnil je grob zemske ostanke pred očmi duhovnih tovaršev, drazih prijateljev in vernega ljudstva.
V Gospodu zaspali Davorin, prvega izmed Bošolcev poklical Te je glas Vsemogočnega iz svojega vinograda, poklical iz Bolzne doline v kraj večnega miru in pokoja I Prosi pri Gospodu za nas, vdane Ti sobrate, da se enkrat, ko nas pokliče božji glas, Bnidemo b taboj: Da v raji večnem vid'mo se, Nad zvezdami I —
Večni pokoj njegovi duši 1
Iz Maribora, 10. dec. Slovesno odlikovanje prečastitega g. stolnega prošta Franca Sorčiča z redom železne krone 3. razreda, kterega so jim svitli cesar, kakor ste že omenili, podelili v priznanje njihovega marljivega in koristnega delovanja v svojem poklicu, je bilo danes v dvorani mil. knezoškofa, ki so jim sami od viBoke vlade pooblaščeni znamenja odlikovanja izročiti blagovolili. Navzoči so bili pri tej slovesnosti visokočastiti stolni ka-pitel iu večina mestnih duhovnikov. Mil. kne-zoškof so v daljšem primernem nagovoru razložili zasluge odlikovanega gospoda ter po trikratnem , živio" Bvitlemu cesarju, ki tako na cerkvenem kakor na posvetnem polju priznava zasluge svojih podložnih, obesili zlati križ na zaslužae bogoljubne in lojalne prsi. Odliko-vanec ao be potem b prav srčnimi besedami zahvalili za to odlikovanje mil. knezoškofu in svitlemu cesarju.
S križem železne krone okinčanega gospoda so potem vsi spremljali v knezoškofi sko pisarno, kder so jim vsi zaporedoma še enkrat svoje osebne čestitke naznanili s srčno željo: Na mnoga letal
Ker pa to odlikovanje ni le zasluženo priznanje visokočastitemu gospodu proštu, ampak tudi čast za celo škofijo in zlasti za prečastiti stolni kapitel, in ker je to med mnogobrojtiimi častilci, ki jih imajo po škofiji, vzbudilo občno veselje, ne bode odviše, če tukaj na kratko glavne dogodke njihovega ž.vljenja in s tem njihove zasluge omenimo.
Rodili so se v Kapelah pri Satli 8. febr. 1818, in v duhovnika poBvečeni so bih 29. julija 1840. Služili bo za kaplana pri Novi cerkvi od 1840—1842, v Celju cd 1842 —1847 in kot vodia glavne šole in nemški pridigar v Celju 1847 in 1848. Is Celja so bili pozvani za špirituala v Celovec, od koder so šli 1852 za mestnega župuika v Brežice iu 1855 za
nadžupnika in dekana v Rogatec. Dne 1. maja 1862 uo postali korar Btolne cerkve, 22. aprila 1867 »tolni dekan in 19. auguuta 1870 stolni prošt.
V vseh Hvojih službah ao ee odlikovali po vestnem izpolnjevanju ovojih dolžnoati in tudi v Hvojili višjih službah po izvanredni skromnosti.
Za škofijo ao ai pripravili veliko zaslug kot upiritual v Celovcu in vodja duhovšnice v Mariboru, kot oskrbnik premoženja dijaškega semenišča, kteremu so je pod njihovim nad-zomištvom postavilo novo poslopje, in kot dolgoletni ravnatelj knezoškofijsko pisaruice.
Bog jih ohrani še mnogo let zdrave in čvrste na veselju njihovih častilcev in v prid cele škoiijel
1» Celovca, 6, nov. (Občinsko vol i to v.) Kako so pri nas nemškutarski občinski odbori narejajo in taki župani postavljajo, ki so potem najhujši nasprotniki sloven ake ravnopravnosti, to so je zadnjič zopet v Rudnu v Volikovškem okraji pokazalo. Do zdaj je bil tam župan nek neodvisen slovenski kmet. Toda nemškutarji? so so zakleli, da ga morajo vreči. Z Rudničani volijo tudi Lipičani, kjer so velike fužine. Te fužine imajo dosti delavcev, ki imajo ob enem vsak svojo bajto. Do toh bajtarjev je dalo fužinsko vodstvo strog ukaz, da se morajo volitve udeležiti in d« morajo vsi nemške kandidate voliti; kdor bi tega ne storil, da zgubi službo pri fužinah. Lahko jo tedaj umevno, da so nemškutarji v tretjem razredu zmagali. Kaj je pravi izid volitov v drugem in prvem razredu, kjer volijo neodvisni kmetje, to se pu nič ne vč. Tajnik, ki z nemškutarji vleče, ni delal zapisnika o volitvi, ampak jo vse listino stisnil pod pazduho in rekel, du bo zapisnik duma naredil. Prejšnji župan je protestiral proti takemu početju pri okrajnem glavarstvu, pa težko da bi kaj opravil. Nujbrž bodo dob li zdaj čisto nomšli zastop v Rudnu, ki su bn pri vsaki priliki ustavljal ravnopravnosti slovenskega jezika. Na tuko zastojio potem nem škutarji kažejo in pravijo: glejte, slovenske občine samo zahtevajo nemške šole I To je en slučaj, pa takih slučajev jo vtč na Koroškem, ker jo mnogo fužin in grajšftin, ki to vseSlo-vencem sovražne. Dobro bo, iiko si slovenski poslanci tudi to zapomnijo, du bodo miig.i v državnem zboru povedati, luiko se delajo tisti zastopi sloveuskh občin, ki zahtevajo nemške šole.
Telegram Slovencu."
Z Dunaja 18. decembra.
Zbornica je sprejela 1 obrtnijske po stave po nasvetu odborovem z dostav kom Za-torslcega , da je hišna obrtrnja sploh izvzeta in dvema dimniškima dostavkoma. — V mestnem prenočišči za brezprenoČiŠniko so ti na patlli In zapodili straže in zažgati hišno opravo, tito doilih policistov odpeljalo jo dO razsajal-cev in pogasilo ogenj.
mila. Preporučujuči se u Vašu srdačnu mo-litvu i izjavljujuči Vam toplu hvalu na čestitki podjeljujem Vam i vridnoj obitelji Vašoj biskup-ski blagoslov moj!
V Djakovu dne 2. decembra 1882.
Strosmajer.
(Odpoved.) O. E. Kramar se menda odpoveduje tajništvu pri kmetijski družbi, in g. Potočnik izstopa iz občinskega sveta. Jo li to mogoče ?I
Razne reči.
—	N u V r h n i k i so pri občinskih volitvah zmagali narodnjaki v vseh treh razredih; agitacija je bila silna na obeh straneh, nemčurp pa so prav sramotno propadli. Živeli narodni Vrhuičani? Zdaj bo Vrhnika dubila novega žujiana.
—	Porotna obsodba v Celji. Znaii liberalec Sorschagg iz Orešnovca pri Slovenski Bistrici je bil po štiridnevni obravnavi pred celjsko porotno todnijo razžaljeujo Njegovega Veličanstva krivega spozuau iu 10. decembra t. 1. na osemnajstmesečno ječo obsojen. Tudi 4 njegovi pu|duši so obsojeni iu sicer: Zorko Anton na 15 mescev, Štefan Franc nu 12 mescev, Zorko Jur na 5 in Alt na 4 mesce ječo. Drugi zatoženci so oproščeni. Okoli 50 prič se jo bilo pozvalo k obravnovi. Grozen vdarec na liberalno stranko 1
•— Barka je ob barko trčila, tuko so večkrat bere, posebno pu se to rado zgodi v kanalu la Manche med Francoskim iu Au-gleškim. Kaj je temu vzrok ? Saj je veudar kanal, kjer je naj oži, 7 milj širok. — A vendar je istina, da barka, ki gre iz severnega morja preko kanala v atluntrko morje, potem skoz ožino GibraltarHko čez Sueški kunal v rudeče iu od tod v iudiško morje nikjer ni v toliki nevurnosti, trčiti ob drugo kakor ravno v tem kanalu. Tukaj šo previdnost dostikrat no pomagu, n ko judra slučajno barka, ki ima nasprotno vožnjo po isti morski poti, je nevarnost ruvno tolika, kakor na ž> le/.nic , ko se tiručata dvo vluku. Novurnost jo toliko veču pri vuporjih, ki iščejo uujkruiše poti, in su ue menijo toliko za vetrove. Tukaj menda ni drugega pripomočku, nego du no ludije, ki gredo nu zahod v atlantlško morje držo zm-lom isto smori, a utio iz ntlantiškega morja v neverno morje stuuovituo svojo poti. Morje m sicer toliko ozko, u zarud klečutov ni povsod varno in za to so pu zgodi, da dve ladijo, ki imuto nusprotuo vcžujo, luhko trčite sku|iiij.
—	K in j o za živino manjka Tiroicem, zato, morajo živino prodajati V ta namen bode ruzeu navaduih šo mesca m decembra po 4 novih somnjev in sicer 16. decembra in janu ariu v Lieucu, 16. dic. in jau. v Silliup, 18. dec. m jun. v Brunecken 19 dtc. v Bnksen, 19. jau. v Kiens, 20. jun. v Brik-iec. Somen; se vselej začenja ob 8 uri zjutraj.
gld. Ljubljana. 3. eks. držb pos. Krunoo Hočevar 1'ijavu gorica. Ljubljana. 1. eks. držb. po«. Jun. Sveto iz Prosor 41&0 gld. Vrliniku. 1. eks. držb. po«. Janez Hočevar iz Starcgu, trgu 805 gld. Lož. 1. ek«. držb. Jurij lločevur iz 1'odlož 1650 gld. Lož. 1. ekn. držb. j>oh. Janei Premoru i/. Podrage 840 gld. Vipava. 1. ekn. držb. pos, Jurij Po-nikvar iz Oblok 682 gld. Lož. 1. eka. držb, po«. Andrej Krajnc iz Obločiee 321 gld. Lož. 1. eks. držb. Tomaž Stražisar iz Kremouco 1165 gl. Lož. 1. eku. držb. [)oh. Janez Korošec iz Malin št. 1. lOfiO gld. Lož. 1. ekn. držb. pos. Matija Zni-daršič iz 1'odcerkve 2190 gld. Lož. 1. ekn. držb. pos. Franco Provc iz Lož št. 17. 460 gld. Lož. 1 eks. držb. po«. Anton liačnik iz Metulj 1850 gld. Lož. 1. eks. držb. Janez Martinčlfi iz Zg. Jezera UHO gld. Lož. I. ek«. držb. pos. Andrej Mlakar iz IJševka 1046 gld. Lož. 1. ok«. držb. pos. Jakob Kočovar iz liožu 41 HO gld. Lož. 1, eks. držb. po«. Janez Uoreiic iz Velikih Polan. Mokronog. 1. eka. držb. pos. Jera I .ovsu Stop št. 17, H(>3 gld. Kamnik. 8, ek«. držb. pos. Ana Frouirov in Adolf Pahor iz Podbrega. Vipava. 1. ek«. držb. pos, firegor Markovič iz Ravno 510 gld. Lož. 1. eks. držb. pos. Simon Arko iz Kavnega pri Topolu 1915 gld. Lož. Ponovlj. držb. pos. Anton in Urša Hren iz Zagorico. Lnšico.
Umrli ho t
11. dec. Joiefa Klein, 81 let, raortud pljuč. 12. dec. Albina VVinterhaltcr, 27 let, vodenica. Alojzija Zgonc, 5 mescev.
Prav pripravne in izvrstno
knjige s podobami
za
ni/.ne rolfodclco
ho sledečo v n o m šle o m jeziku:
1.	VorleKobliiilei' fiir Firinenschrolbor,
Arcbitokten, Hlldhatior und Hteinhauor, Metall-und Olasbuchatabon.
V o r 1 a g u n der gcbriiuchlichsten Hchriften in 26 Alpbabeton.
Drugi pomnoženi in /.boljšimi natis gosp. Iložidara Heinock. Cena b gl. 40 lir.
2.	ArlteKeii de* Nelilim^ers in 576
Abblldungen, cntbaltend Vorlagen zu Tliiir-bilnder, Uescblilgon, Schrankthilron, lticgrlu, vorsebledenen Oiltern, Treppungellindern u. s, w.
Četrti popolno predelan natis , izdan per Bernardu Priedmann-u. Cona (i gld. .'1. Sl(-r IliilMili^eilll-r Vorlagen fiir Mbbchi iu \ViiIiii , Speise- und Hohlalzimmerii, Kticlie un (lomptoir u «. w. nach den noue-sten, modernsten Muslom,
Drugi pomnoženi miti« po Avgustu (Jrufll. ('ena 6 gl.
Vho trojo ho dobivajo v
Uatol. bukvami.
Le še malo časa
ho (lohivnjo
srečke tržaške razstave
Domače novice.
V Ljubljani, 14. decembra (Prijaznost vladilee Strosmajer j a.) O č. u posvečen iu stolno cerkve v Diukovu jo škilu častital tudi v Rimu se mu poklon vši trgovec A. K. nu Igu. Odgovoru so jo komaj nadejal, n dospel jo vendar meseca dtctmbra sledi či odgovor:
Velecienjeni g o h po d i u e I Vele mi jo drago, da sto me so sa 1 epom čestitkom nedavno sjetili. Budite uvjerenl, na mi jo uporedo drugih častiteks, pa i samoguj k*. Otctt La'it XIII. i Vašu čestitka jednnko;
•lavne dr«i,l»e.
15. dee, 8. ek«. držb. j>oa. Jože Penko Na-j dajncBolo 8950 gld. Postojna. 8. eks. držb. po«.] Jožo Osrodkur Hmolnik 8045 gld. Vrhnika. .'!. ' eks. držb. jio«. Frana Kodolja iz Iiudanj. Vipava, j 3. eka. držb, pos. Anton Celigoj i/. Parjo. Illstrica. i
I. eks. držb. pos. Janez Kopic iz Višnje 2200 gld. I Vipava. 3. eks. držb. |>os, Anton Andlovio iz Lozic. Vi|iava 3. cIih. držb. )>o«. Jane/, lloitjančič ir. Jasen. Bistrica. 8. eks, držb. po« Jun, Skorl in Mart Hajn i/, Knožuku Illstrica. 1. eks. držb. poH. Janez Itolheim 3H0 gld. od sv. Urhu. Litija. I. eka. držb. pos. Matej tfiuiu iz hv. Urim 267.0 gld. Litija. 16. doc. 1. ek«. držb. ]>oh. Murko ,lan-
B>o 50 lir.
n u |i r o d u j. Kdor jih želi neposredno Iz Trstu dobiti, naj se obrne na
loterijski oddelek Tržnftk« nisDivc, Piazza grande št. ii. j Pridojuti mora 15 kr. za poštnino — Kdor ravno u hoče, jih dobi tudi pri opruvništvu ,,Slovonca".
Glavni dobitki so sleileei:
1.	V gotovini......
2.	t, ,i ......
3• ,, ,, ......
Štirje dobitki so nastavljeni po Pot dobitkov jo nastavljenih po Petnajst dobit, jo Trideset Petdeset
o ti
d ti
ii ii o ii Sto dobitkov jiu po ,,
it n ii (i
50.000 gld. 20.000 „ 10,000 ,, 5000 „ 8000 1000 500 800 200 100
it i> it it >i ii
Zraven teh jo So mnogo manjši li d o-
Hokovlfi Malo Lese 200 gld. Metlika. 8. eka.'bitko v po 50 gld., 25 gld. Vseli vkup jo 1000 držb, pos. Franco Sleh i/. Male Itnčno Ljubljana. ■ dobitkov; mnogo tudi rečnih, ki so jih razstav-3. di«. držb, jio«. Matija (irogorič Nudgoricu 300 , Ijavci v (o darovali.
Itdajut ij m odgovorni vv-udmk Jožef JloriC.
J. bluznikovl iinslouiiiki v LjuMjmu