priložena od
štajerskega gospodarskega društva.
L. 1883.	27. maja,	Štev. 9.
Kako koristno jo, (e se boljie izobražijo kmetovalci v kmetijstvu.
Čujemo pritoževati ae kmetovalce iz vseh krajev naše dežele in iz vsih krogov, da jim ne gre dobro; in te pritožbe gotovo niso prazne. Dandanes ni lahko gospodariti; k er se tiija od kmetovalca od vseh strani, množi se dan na dan, sredstev pak zadostovati temu tirjanju v pravi razmeri nimamo. Deržava je prisiljena nabirati starih davkov več, kakor popred, in nakladati novih davkov, da more plačati svoje stroške, kteri so se grozno pomnožili; dežela, okraj in srenja potrebujejo denaija, da morajo spolniti svoje dolžnosti, zato se množijo tudi te naklade.
Pošlji in dnevniki (taverhaiji) tirjajo vsaki dan več plače, delati pa nočejo toliko, kakor popred; potrebne reči, ktere mora kupovati kmetovalec, so se podražile. Pa tudi kmetovalec sam, (to velja tudi od malih gruntnih posestnikov) ima več potreb, kakor so jih imeli njegovi predniki, ne oblači se več tako priprosto in svojemu stanu dostojno, kakor njegovi stariši, hoče imeti več prijetnosti in več zabav, kakor so jih imeli njegovi predniki, spoznal je marsiktero potrebo, ktere njegovi stariši niso poznali, in misli, da brez tega ne more živeti.
Tako podražilo se je življenje na vse strani in stroški so se narastli. Dohodki pa s tem niso napredovali v pravi razmeri, ti so dalječ zaostali. Sicer so tudi veliko boljši kakor popred, ker v zad-nih desetinah so se tudi kmetovalski pridelki zlo podražili. Pa ta višja cena ni prišla v enaki meri na vse kmotovalske dohodke. V pervi versti podražili so se dohodki od živinoreje, kteri se plačajo veliko boljše; n. p. meso, mleko, sirovo maslo, sir i. t d. so se prav zlo podražili, in odperla so se jim pota, da jih dandanes kmetovalec prav lahko proda. —
V enaki razmeri pak se niso podražili poljski pridelki posebno žitni, ker žita dohaja dovolj po železnicah in parobrodih iz deželj, ktere ga ložje in obilnejše pridelujejo, kakor pri nas. Ogersko, Rusko, in v novejšem času tudi Amerika pošiljajo
toliko pšenice po svstu, da ni mogoče, da bi se žito in moka podražila. Kolikor časa pa ima kmetovalec vir svojega pridobljenega denaija samo pri žitni kupčiji, se pri tih razmerah njegovo stanje ne da poboljšati.
Pa ne samo kmetovalec, tudi vsi drugi stanovi terpijo, povsod se sliši ismo ena tožba: Časi so se grozno shujšali!
Kaj mislite f ali bi se te huje razmere ne dale v boljše spremeniti? ali bi ne bilo mogoče poklicati nazaj starih časov, v kterih so živeli kmetovalci brez skerbi, kakor vsaj mi mislimo, ker izhajali so s svojimi poljskimi pridelki, ja živeli so v resnici brez skerbi.
Tega storiti ni več mogoče. Napredeka, ki se je pokazal v zadnih desetinah v obilni meri pri vsih razmerah človeškega življenja, ne moremo vstaviti ali vničiti, železnic, ki so nam prinesle toliko koristi, pa tudi toliko konkurence, ne moremc izpraviti iz sveta, marsiktere vstanovbe, ktere nam je prinesel novejši čas ne moremo pogrešati, mar-sikterih vžitkov, ktere smo spoznali, ne moremo reč opustiti. Gotovo nam ne bi bilo všeč, če bi dobili nazaj .dobre stare čase", kako bi se čudili, če bi morali viditi in občutiti, koliko boljše imamo mi sedaj, kakor so imeli naši predniki. kteri so imeli sicer brezskerbno življenje, zato pak so si morali dopasti marsiktero težavo in silo, ja celo tlako od druzih, ter protile so jim nevarnosti in težave, kterih mi ne poznamo v resnici, komaj po imenu. —
Nazaj poklicati se več ne dajo ti časi, te razmere se ne bodo več ponovile, ktere se nam zdijo veliko boljše, kakor so bile v resnici, to je gotovo. Toraj nimamo drugega pota, kakor živeti po tem, kar tirja čas, ravnati se po sedajnih šegah in razmerah, kakor priporočal je že apostel Pavel v svojem pismu do Efezejov. Kako pak bi bilo to mogoče, če se tudi porabijo vsa sredstva, ki jih imamo dandanes pri rokah, da bi se krepčali in si dajali moč za boj, kterega ima vsakdo v svojem življenji večjega ali manjšega.
Pervo in neobhodno potrebna sredstvo opovi-
rsti tim nezgodam je omika in vednost Kdor ima dobro znanje svoje delavnosti, dela prav lahko in z dobrim vspehom, ker pozna pota, po kterih mora hoditi, in sredstva, kterih mora se posluževati, da doseže zaželjen vspeh. Zato ima dobra šolska omika toliko veljavo, v ljudski šoli mora se narediti temelj vednosti in znanstva, na kterega so zida pozneje naprej. Izverševati obertnijo, rokodelstvo, ali kmetijo pak ne zadostujejo vednosti, ktere pridobijo se v ljudskih šolah. To je posebno pri kmetovalcu. Ta potrebuje znanstva in izurjenja v svojem predmetu, kterega pridobiti mu ni nikolj mogoče v ljudskih šolah, temveč pridobiti si jih mora na drug način. —
Večji del kmetovalcev pridobijo si znanstvo kmetovanja, in spolnovanja svojih dolžnosti samo po vsakdanji skušnji. Kmetski sin vidi kmetovanje od mladih nog, vidi kako opravlja njegov oče, kak« opravljajo pošlji, kako opravlja sosed svoja opravila ; kako se otje, kako se seje, kako se gnoji, kaVo se žsne, vidi, kako se kermi živins in kako se molze, vsa ta dela posnema, kakor jih je vidil v mladosti, ne zna druzega, kakor kar se je navadil na imenovan način. Tako se je učil ded od svojega očets, tako se uči sin od očeta, in na ta način se gospodari po stsrem, ravno tako, kakor je gospodaril predded, sedaj v težkih časih, ki je treba napenjati vse žile, treba poprijeti se vsacega po-boljšanja, da more izhajati kmetovalec.
Kmet pravi: Moj predded, moj ded, moj oče so delali tako, in so prav lahko in dobro živeli, zakaj pa bi jaz delal drugače. To je ravno nar hujši vzrok sedajne revščine na kmetih. V časih, ko napreduje vse z orjaškimi koraki vsaka vednost vsaka umetnost, vsaka obertnija, kmetijstvo ne sme ostati pri starem, če ns mora priti v nič. Ne zadostuje gospodariti prav pridno in pošteno na tak način, kakor so gospodarili predniki, časi se spreminjajo. in razmere se spreminjajo z časom, kar je bilo dobro popred, danes ne velja veliko. Nar pridnejši kmetovalec ne bo dosegel ničesa, če tudi prav pridno dela od ranega jutra do poznega večera, ako se derži samo tistih pravil, ktere je podedoval po očetu, če se ne briga za poboljšanje kmetijstva v novejšem času, če se noče poslužiti sredstev, ktere kažejo mu novejše skušnje v poboljšanje svojih pridelkov.
Ta sredstva, to poboljšanje kmetijstva pa se ne dajo naučiti se na navaden način, kakor se je naučila večina kmetov svoja opravila, namreč doma po očetu ali posljih; tudi kmet mora vaditi dandanes več, kakor samo tisto, kar se more naučiti doma. —
Marsikters naredbe so se vstanovile, podati kmetu priložnost, prisvojiti si potrebnih vednosti, spoznati poboljšsnja pri kmetijstvu, s kterimi svojemu gospodarstvu more pomagati, in more pomnožiti svoje pridelke.
K tem naredbam štejejo se šole, ktere se opiraje na omiko v ljudskih šolah, olikajo sinove kmetov in kmetovalcev toliko, da jim je mogoče samostalno in koristno gospodariti po svojem posestvu. Take šole, poljedelske šole imenovane, napravile' so se skoraj po vsih deželah našega cesarstva; tudi Stsjersks ima poljedelsko šolo v Grottenhofu pri Gredecu, ktera se js nspravils kmetom v prid in korist in za ktero mora deiela plačevati mnogo denarja
Ako se oziramo na vse to, misliti bi vsndar morali, da so te šole prav dobro obiskovane posebno od kmetskegs stanu, ker očividno je, da zadostujejo dsndonašni neobhodni potrebi. Žalibog pak se pri nas to ne zgodi! Akoravno ima t*, poljedelska šola vse učilne pripomočke, kterih treba je šoli sedajni čas, čeravno ima skušenega ravnatelja in posebno dobre učitelje, se vendsr ne obiskuje toliko, kskor bi bilo pričakovati. Posebno iz kmetov se oglašs tako malo učencev, da je slišati, da se letošnje leto ne bodo mogle oddati določene štipendije.
To je gotovo prav žalostno ! Pri tih razmerah ta šola ne more donašati toliko prida deželi, ktera jo je vstanovila, kakor js bil namen, in ki bi ga gotovo donesla, če bi bila le boljše obiskana. Ne mislimo, da bi kmetje ne spoznali koristi tistih vednosti, ki se učijo v poljedeljski šoli v Grottenhofu že petnajst let ali da bi jih morda celo zaničevali, temveč zdi se nam , da te naredb« še ne poznajo dovolj, akoravno obstoji že petnajst let, da bi ji prištevali resnično vrednost. Zato bomo v začetku novega šolskega leta nekoliko več govorili v napravah in razmerah te naše poljedelsks šole.
Wilhelm.
O poznem sajenji sadnih dreves.
Zopet nastala je spomlad, gorki solnčni žarki rastopili so sneg, potegnili so mraz iz tla, sadnemu drevesničaiju pak začenjajo se težavni dnevi.
,Le naglo mi pošljite moja naročena drevesca* tako se glasijo vsa pisma. Previden in skušen vertnar pak gotovo ne bo zadostil mahoma tem tiijatvam, temveč čakal bo popred, ah ostane vreme v resnici ugodno; še le če se je prepričal, da se ni treba bati več hudega mraza, izverševal bo naročila enegs za drugim. Če kupčija le nekoliko gre, pride na enkrat toliko naročil skupaj, da ni misliti na hitro isveršenje vsih naročil. Cs pomislimo, ah ima tisti, ki tiija naročenih drevesc prav nsglo ia grozi vse sorte reši, kak resničen vzrok zato, moramo reči večinoma, da ne. Večidel verjame se staremu pravilu, da drevo raste le takrat če pride prav zgodno v zemljo, ds ss ne izraste več, če je vsajeno pozneje i. t d.
Vsih tih reči ne bom obravnaval tu, za to ni
prostora, o rsih pritožbah, ktere sem čul ne morem govoriti, derial se bom nar važnejšega. Da so vsa ta pravila in mnenja prav napčua, to hočem tukaj dokaiati. Horda vstrežem našim prijateljem, ki gojijo sadna drevesa, in jih oprostim nepotrebnega straha. —
Novo vsajeno drevesce se še le takrat cživi, če je tračna gorkota mu dala iivljenja, in če je lemlja ie toliko ogreta, da ne opuvira drevescu delati novih korenin. Brez gorkote ni mogoče rasti nobeni rastlini. Pri merzlem vremenu drevesa prav počasi rastejo, ie ls ko se je zemlja ogrsla, in je postal zrak gorek, nastal je čas hitremu rastenju dreves.
Ravno letos smo zaostali močno v tem ozirn; mislim pozno gorkoto in sadna drevesa, ktera smo smeli saditi prav pozno, in bilo ie prepolno. Drevesce se prima tembolj gotovo, kolikar pozneje ga vsadimo, (se ve da preden listja dobi), ker je zemlja ie veliko gorkeja, kakor zgodaj spomladi. Sleda pak naj se ie na drugo reč, sajenja ne smemo pre dolgo časa odlašati, ker se drevesce rado posuši, če je vsajeno po leti potem, ko je dobilo ie popred listje; ta nevarnost pride pa pri naiih vremenskih razmerah ie le meseca maja. Če se drevesce vsadi pred tem časom, se bo posušilo le red-kokrat, večidel okoreninilo se bo dobro in prav lepo rastlo. Zgodaj vsajeno drevesce potrebuje dolgo časa, preden dobi korenin, pozno vsajeno drevesce pak začne poganjati korenine naglo po presaji, in to je ravno prid saditi drevesca pozneje.
Leta 1880 nasadil sem nekoliko dreves pervega maja, in vsa so se hitro narastla, in so donašala vsako leto mnogega sadja. Vsak naj bo toraj brei skerbi, če mu dojdejo naročena sadna drevesca malo pozneje, kakor st je voiil, večidel je t njegovo korist, drevesca se mu bodo prijela in lepo rastla, ne bo jih mu treba razsekati v butare, kogar se nekteri bojijo misleči, da pozno dobljena drevesca niso za drugo rabo. Na dalje pak moram opomniti, da se klatijo neznani kupčevalci s sadnimi drevesci po tergib, in jih prodajajo kmetom za vsak kup, z izgovorom, da so ravno zadnja drevesca, kterih bi se radi še iznebili. Taka kupčija pa udjereje ne bo nikolj povzdignila, temveč marsikomu vzame vse veselje saditi sadnih dreves. Kdor ima namen kupiti dobro drevesce kupi naj ga v dobri sadni drevesnici. Posestnik dobra sadne drevesnice gotovo ne bo poslal nič slabega, ker bati se mora že za svoje polteno ime; toraj ne bojite se izdati par krajcarjev več za sadna drevesa, ker gotovo böte dobili dobrega blaga. Pri ti kupčiji je pregovor resničen: „Kdor kupi drago, kupi gotovo dobro.*
Jožef Heinisch, nadučitelj.
Poročil» iz kmetov.
Il spodnje*» fttajerskega.
Laik S, 9. maja 1883. April nam je prinesel perve dni (do 5.) jasno in gorko vreme, pozneje od 8. do 15. je pogosto deževalo, ali padal je sneg (do 500 ali 600 metrov nad morjem). V dolini je padal samo enkrat sneg (7.) pa ni imel obstanka. Gorkota je zaostala od 6. do 15. in od 21. do 23. prav globoko za gorkoto v tem letnim času navadno 3. in 22. zjutraj je bila slana, ktera pak ni napravila škode imens vredne, ker se r tem času ni še nič izrastlo. Izjemše marelic in breskev ni cvetelo meseca aprila šs nobeno sadno drevo. Čreinje v bolj zavarovanih krajih so začele cveteti še le perve dni tega meseca. Sedaj pak cvete vs« sadje, da ga je veselje pogledati.
Pozimska žita so se dobro zarastla še le drugo polovice meseca. Po nekterih krajih se je posebno pšenica slabo zarastla, v občje pak stoji žito, da ne moremo boljšega želeti. Tudi trava za kermo je zaostala, in do zadnih dai meseca ni bilo mogoče pa8iti živil e po pašnikih, akoravno je manjkalo že zadnje zimske mssece povsod živinske piče.
Ker je bilo vreme tako neugodno, so se dela po vinogradih zapoznila toliko, kakor popred malokdaj, zavoljo pomankanja delalcev se mnogo vinogradov ni moglo okopati. Pri zgodnih tertnib sortah so se odperli pobki ie le zsdnje dni meseca aprila.
J. CasteUic.
Ljutomerska podruinica. 28. januaija in 2. februarja smo imeli podružnične seje, v kterih sls se nataojko pretresovala poseljski in vincarski red. Pri posvetovanji o poseljskem redu izrekla se je posebno želja, da bi se gledalo ostro na spolno-vanje tega reda od okrajnih glavaijev in od županov. Za odbornike podružnične na 59. občni zbor sta bila voljena gospoda Janez Kukovetz in Janez Huber, ter sklenilo se je priporočiti dva uda za izverstenje, ktera sta si pridobila posebnih zaslug za sadjerejo. Nadalje izgovorila se je želja, da bi izhajala gos-podaistvena priloga še nalalje pri „slovenskem Gospodarju."
Celjska podružnica. Zbor podružnični 3. febru-vaija t. 1. obiskalo je blizo 120 kmetovalcov, otovoril ga je predsednik podružnice gospod doktor Langer s poročilom o podružničnem delovanji in o stanji podružnične blagajnice : Gospod profesor Wilhelm je na to govoril prav natanjko o bmeljereji. dokazal je temeljne pogoje bmeljeve reje, svaril je ne saditi preveč hmelja posebno tiste, ki nimajo dovolj pripomočkov prestati slabih letin, in omenil je nar hujše sovražnike hmelja, ter jih je pokazal, tako tudi aar hujie bmeljeve bolezni. Podružnica s« je posvetovala potem o programu 59. občnega zbora, v kterega bila sta voljena gospoda doktor Langer in Adolf Lutz za poslanca podružnice, iu odobrilo
je več predlog odločenih za 59. občni zbor. Te, predloge tičejo vladne ptedloge zavoljo norih davkov po9ebno da bi se oprostila domača opravila od ober-tnijskega davka, če niso samostalne obertnije, in so resnično le domača dela; da bi se oprostile vlage do tisoč goldinaijev v hranilnice, ktere dajejo svoj čisti dobiček v dobrodeljne namene, od rentnega davka, da bi se težave, ktere napravljajo novi davki v občje polajšale, nadalje, da bi se ne plačevali davki od kmetijskih mašin, ki se posojujejo za malo povračilo, in da bi se postava kmalu napravila, ki varuje pri eksekutivnem draibenji realni kredit Pri novi volitvi odbornikov, volen je bil gospod doktor Edvard Langer za predsednika podružnice, in gospodje Karol Oajšek, dokter O. Ipavic, Jožef Hausenbichler, Adolf Lutz, ces. svetovalec doktor Kočevar, Franz Kartin, Jožef Bilger in Jožef Lenko za odbornike, ker gospod doktor Kočevar oziroma na svojo visoko starost volitve ni sprejel, je bil volen na mestu njega gospod mini-sterijalni svetovalec Konrad Tasič v podružnični odbor.
Domača čebula za zdravilo.
Angleški oficirji in misijonarji imeli so priložnost viditi, da imajo .Zulukaferi", posebno dobro zdravilo proti naduiljivemu kašlju, ko so bili več časa med tim divjim ljudstvom. Posrečilo se jim je tudi izvediti recept, kako se nareja to zdravilo. Na Angleškem se je izkazalo to zdravilo tako dobro, da ga moremo priporočati. Kuha naj ae 500 gramov dobro obljupljene in vrezane cele čebule v enem litru vode z 80 gramom meda in 400 gramov melianega sladkorja počasi skoz 3 ali 4 ure, ta mešanca naj se počasi shladi, naj se prelije skoz fino sito, in naj se napolni v steklenico, ktera se mora dobro zamašati. Od tega zdravila naj vzame bolnik vsakdan po potrebi 4 do 6 žlic mlačnega na ta način napravljenega zdravila.
Nar boljši način ohraniti špargelj.
Friino odiezani špargelji se obljnpijo in se denejo v plehnato pušico gosto kolikor mogoče s glavami navzgor. Potem Be vlije v puiico prekuhane in zopet ohlajene vode nekoliko vsoljene; tolii o, da pride špargelj čisto pod vodo. Na to se puiica zapre in zalota, da ne more zrak v vanjo. Špargelji se potem kuhajo zadelani v puiico eno uro v vrel' vodi; puiice morajo se ta čas deržati neprenehoma pod kropom. Potem se puiice ohladijo v vodi, in se hranijo na suhem kraju. Tako hranjeni špargelji se pri rabi komaj razločijo od friinih. Kuhajo se v vodi v kteri so bili hranjeni.	_
Ovea piča konjem.
Vsacemu konjerejcu je znano, da se oves v našem srednjem ebnebji ne da nadomestiti konjem z drugo kermo, ker ima lastnost, da daje konjem živahnost in ognja, ter jih napravi močne in prežene jim lenobo. Mislili so, da ima oves to lastnost zavoljo svojih mastnih tvarin, ktere ima v aebi, in da bi bila toraj koruza še boljša konjem v kermo, ker ima več maščobe v sebi, kakor oves. Ker je oves dražji, kakor druga kerma, stalo je te mnogega truda najti kermo, ktera bi ga nadomestila. Učenjaki pa pravijo, da to ni mogoče, preiskali ao oves kakor kermo za konje prav natanjko, in našli so da ima oves v svojih luščinah neko tvarino, ktera konje naredi žive. Ta tvarina je sicer v vsih ovsovih sortah, pa ni je v vsaki sorti enako veliko. Bel oves je ima manj kakor černi, ravna pa se to tudi' po krajih in po načinu, kako se oves obdelava. Zanimivo je, da oves zgubi to moč če ae pretolče ali premelje, premlet oves ima sicer hitreji vspeh, pa ns obstoječega. Zato tudi ne smemo upati, nadomestiti oves z ovsovimi otrobi, ker, akoravno je ta tvarina v luščini, se je vender mnogo zgubi pri mlenji, in zato otrobi ne morejo nikolj domestiti celega ovsa.
Sqjmi na Štajerskem.
28.	maja: Oleisdorf, Buše okraj Maribor, nova Cerkev okraj Celje.
29.	maja: Rajhenberg okraj Sevnica.
31. maja: Qradec, (Lagergasse zraven mesnice), Loka okraj Laško, Ročica okraj Qoraigrad.
1.	junija; Kapfenstein okraj Fehring, Vojnik okraj Celje.
2.	junija: Novi štift okraj Ptnj.
4. junija: Oajrah okraj Laško, Tinsko okraj Šmarje.
Tržna, cena
preteklega tedna po hektolitrih.
Huts
Celj« • •
Maribor . Ptnj . . . Gradec . . Celovec . Ljubljana Ormoi . Dnnaj Prit

40
»8 20 70 338 3 3
S <
<
s
4
5 5 5
403
5 8
1. kr.
650
5~
7 —
398 5 — 618 605 — 20 630
Prilaga štajerska kmetijska druiba.