g T E V. 8. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« V LJUBLJANI. DNE 19 FEBRUARJA 1930 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inserntnem delti vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi iu dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba!, narofnina. reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani Ne pozabi na Mohorjevo družbo. Do 5. marca je Jas, da obnoviš naročnino na Mohorjeve knjige. V štirinajstih dneh bo torej nabiranje Mohorjanov za letos zaključeno. Če še nisi obnovil udnine, stori to čimprej. Plačal boš 20 Din, pa boš dobil zato v jeseni kar šest lepih knjig, ki jili boš z veseljem prebiral ti in tvoia družina. Pi; ričani smo, da bo velika večina Domoljubovih bravcev ob času, ko bodo te vrstice brali, že vpisana v Mohorjevo družbo. Ali jo torej odveč, da jih na to opozar-amo? Net Do vseh teli zvestih Mohorjanov mamo namreč veliko prošnjo, ki se glasi Jakole: Pokažite no lanske Mohorjeve knjige komu izmed 'tistih vaših znancev, ki še piso Moliorjanil Ni jih treba nič siliti, naj Bo naročijo. Kajti k temu jih bodo silile že knjige same. Prepričani smo namreč, da mnogi Mohorjevih knjig samo radi tega ne naročijo, ker jih nikdo ne opozori nauje. Dc boste videli, da so vašemu prijatelju Bli znancu knjige všeč, potem mu povejte, o menda vendar začela graditi nova šola v Mohorjih pri Kobu. Apna imamo že na mestu vrč ko zadosti, za kar se zahvaljujemo tudi Jakšetovi mami z Roba. ki so nam dali materija!. Dobili smo od bivšega oblnstnega odbor« 50.000 Din podporo in od Hranilnice 111 posojilnice v Robu 2000 Din. Zvozile bodo materija! skupaj tiste vasi, ki so tukaj šolane, druso pa prispeva občina Rob. Seveda nasprotnikov tudi ne manjka toda imamo tipanje, da bomo zmagali, ako Bog da. Požar. (Pertoča. Slovenska krajina.) Domoljub« št. 6 prinaša novico iz Pcrtoče. Ki 1 pa poročevalec ni bi1 čisto točen, je potrebno. da se to popravi. Resnica je sledeča: 26. januarja okrog 22 je začela goreti kopica pri posestniku Leopoldu Kozel. Pertoea 2\ ker je bila velika nevarnost, da se vname poleg stoječi skedenj, l.i bila strahovita katastrofa, ker bi pogoreli trije gospodarji. (Ni pogorel kozolec, milca sta bila prijeta na Grosupljem. Ljudje so videli dva mlada tujca s potepinskimi obrazi, kako sta zavila v gostilno. Orožniki so zvečer patroliraii po vasi ter pregledovali gostilne. V neki gostilni so našli oba tujca. Čeprav niuna obleka ni kazala, da bi bila kaj boljšega, še manj pa njuna obraza, sta se fanta vendar pošteno gostila in zalivala s pijačo. To in pa njuna zbeganost, ko so vstooili orožniki v gostilno, je seveda vzbudilo sum orožnikov, ki so oba zgrabili. Orožniki so našli pri njih vse polno vlomilskega orodja in še 15.800 Din denarja. Oba vlomilca govorita nekako slovensko tržaško narečje, pomešano z italijanščino. Pravila, da se pišeta Franc Simčič in Alojzij Švigelj in da prihajata naravnost iz Argentine, kar jima pa oblasti ne verjamejo. Vlomilca so odpeljali v novomeške zapore. ker ga sploh nima.) Ko so prihiteli ljudje in s<, najbolj gasili, je izbruhnil velikanski plamen pri posestniku Štefanu Segeri (ne Segedi) štev, 112, ki je okrog pol kilometra oddaljen od zgo^ raj omenjenega. Ogenj se je razširil s slruho. vito naglico po vsem poslopju. Vendur se je po. s reč do ga toliko omejiti, da 111 vdrl v notra. njost poslopja, škoda je kljub temu ogromna, a zavarovalnina neznatna. To je bil zdaj žc tretji veliki požar v Pertoči. lil to v času od avgustu 1929. Vzrok je neznan. Aretirana je bila neka sumljiva oseba, katere ime mora pa zaenkrat ostati še tajno. — V naši fari smo imeli od 9. t'o 16. februarja sv. misijon. Poroka. (Regerča vas.) Poročil se je 11. februarja g. Josip Hočevar, p. d. Belentinov Jože, najstarejši sn posestnika, od zgodnje mladosti član fantovske Mariji, ne družbe v šmihelu, dolgoleten naročnik -Domoljuba«, z gdčno Alojzijo Umek iz vasi Sela pri Stopicali. Bog daj obilo sreče novoporočen. četna! Dan dobrega tiska. (Šniarje-Sap.) V nedeljo 9. februarja je tukajšnjo dekani-jo počastil s svojim prihodom presvetli g. po. možni škof dr. G. Rozman Ta dan so jc vršii pri nas zdan dobrega tiska«. Presvetli je v svoji nazorni pridigi iskreno priporočal dober lisk: lepo knjigo, poštene časopise in liste. Popoldne pa se je v isio svrho vršilo v Prosvetnem domu zborovanje, ki se ga je udeležilo občinstvo v nenavadno velikem številu. Dvorana je bila nabito polna. S sijajnimi govori sr. govorniki gg. Fr. Zabret, Fr. Finžgar in dr. J Basaj vžgali množico za dober tisk. Upamo, da bo seme. ki so ga sejali, obrodilo svoj sa si velik revež in berač, lahko nazadnje si brez hlaf. Pmmu i DR ANTON BRECE13 Emonska cesta 20 Telefon 2620 ©MDINIIM za notranje in otroške bolezni ob delavnikih »--» t« i—i HO SVETI) Katoliška cerkev. s Kardinal Gasparri — kraljev bratranec. Na predvečer obletnice lateranske pogodbe je italijanski kralj odlikoval bivšega državnega tajnika kardinala Gasparri-ja z ovratnikom sv. Anuncijate. To je najvišje odlikovanje v italijanski državi. Odli-kovanec postane po odlikovanju kraljev bratranec. Kardinal Gasparri, ki je predal 10. februarja svoje posle novemu državnemu tajniku kardinalu Pacceliju, se bo umaknil v neki samostan na hribčku Mon-te Mario. Kalita. s Granata je imela besdo pretekli teden v prostorih glavnega glasila tržaške fašistovske stranke >11 Popolo di Trieste«. Bila je velika 149 milimetrov in se še ne ve, kdo jo je vtihotapi! v dotično tiskarno. Ko se je razletela, je bil pok tako silen, da so se razbila vsa okna velikega roslopja i nje stavce, ki so skladali list, kar odtrgalo od strojev in vrglo na tla. Razen tega so bili težko ranjeni trije uslužbenci in glavni urednik Guido Neri, ki je v tržaški bolnišnici, ko so mu odrezali obe nogi, že podlegel strašnim poškodbam. Tajnik stranke Turatti je nakazal ranjencem 75 tisoč, listu pa 150.000 dinarjev. Mussolini je razpisal 100.000 lir nagrade tistemu, ki bi vedel in naznanil napadalce. (•ranct a. s Francoska vlada je ostala pri vprašanju obrtnega davka s 5 glasovi v manjšini. S tem so ji poslanci izrekli nezaupnico in je podala ostavko. f't s 15 delavcev zasutih. V premogovniku Rive de Gie^r se jc zasul neki rov in zaprl pot 15 delavcem, katerih ne bo mogoče rešiti pred nedeljo. Delavcem so po ceveh za stisnjeni zrak 3 popoldne. Igra je znana po vseskozi zdravem, neprisiljenem veselju, zlasti po besedah >kufre gor«, .kufrc i n kako je do tega prišlo?! »Neka gospa, rekla je, da je vdova, a ni bila, me je večkrat povabila k sebi. Dajala mi je tudi denar in večkrat me je vodila v kino. Tudi take časopise mi je da» jala brati. Pa nisem vedel, zakaj. Sama dobrota, sem si mislil. Pa se je enkrat zgodilo, v meni je zaplula strast. Še in še. Nekaj časa je šlo tako, pa sem hotel imeti spremembo. Tudi to sem poskusil. Nato sem začutil v sebi posebno trudnost. In še .Iruga znamenja sem opazil. Sram me je bilo. Samo tega ne! — Saj bo minilo. — Pa ni minilo. S silo je v meni rastla bolezen. In sedaj sem uničen, zastrupljen. In tako lepe načrte sem imel. Oh, ko bi se dalo pomagati!« Obupen jok stresa mlado telo in po licih, ki so morala biti nekdaj zelo lepa, polže solze. Nobene niso tako grenke kot Varno natome svoj oenar v Vzajemni posojilnici v t ubPani, poleg hotela,Union*. Obrestovanje najugodneie. Posoiila proti vknjižbi na posestva, proti poroštva i. ta. tiste, ki so porojene iz prepoznega kosanja. In tale resnična slika govori, ne, vpije — in izza tistega obupnega joka ču-jem: trikratni gorje svetu radi pohujšanja... HENRI METAYER glavni blagajnik Francoske banke prosi gospoda Andreja Arnata za pogovor v zelo resni in nujni zadevi. Začuden je odšel iz salona, ne da bi bila vesela mlada družba opazila njegov odhod. Lucijan je stal pri oknu in še vedno ga je stražila Mira s svojim pogledom. Vedno bolj ga je bilo strah ... Nikakor si ni bil predstavljal, da bo njegov prvi korak na potu brezčastnosti tako hitro odkrit. Zakaj mu je bil oče tako odločno odklonil vsako podporo? ... Skušal se je prepričati, da njegov prestopek ni tako hud, toda postajal je vedno bolj preplašen. Mira pa je stala pred njim ter pazila na vsak njegov gib. Arnat je vstopil v svoj urad, kjer sta ga čakali dve osebi. Gospod Metayer je stopil korak naprej ter predstavil svojega tovariša: »Gosp. Pescheux, policijski komisar.« Nato je odprl svojo listnico, potegnil iz nje ček ter ga pokazal Arnatu, rekoč: »Podpis na tem čeku je ponarejen.* »Tako je, je odgovoril Arnat zbegan.« Narod je vreden toliko, kolikoi čuva zakonsko zvestobo. Vrtel je ček v roki, gledal podpis in razmišljal, kdo bi ga bil mogel ponarediti. Glasno smejanje in melodija havajske pesmi je prihajala iz daljave iz salona do teh treh mož, ki jih je v tem trenutku trla ista skrb. Glavni blagajnik Francoske banke jc nadaljeval: »Dovolite, da vam razložim vso zadevo. Včeraj dopoldan okoli enajstih je prišla v našo banko mlada, bolj slabotna dama. Obraz je imela zastrt s pajčolanom in oblečena je bila v plašč iz krtovega krzna. Oddala je ček pri blagajni in zahtevala izplačilo zneska.« Arnat je premišljeval. Prejšnji dan je bil okoli enajstih zapustil svoj urad ... Prestrašen se je vprašal: »Ali je bila to Mira?« Mira je imela plašč iz krtovega krzna. Dal ji je bil zvezek čekov za izplačilo naslednjega dne ... Ne, to ni bilo mogoče .., ozlovoljen se je otresel te misli. V salonu so med tem Cecilijine prijateljice in prijatelji plesali ter veselo kramljali med seboj. Mira ni ničesar povedala Klavdiju o Lucijanu ter se je prijazno z njim pogovarjala. Lucijan pa je v svojem kotu postajal vedno bolj nemiren, a Mira ga ni izpustila iz oči. Andrej Arnat je pričakoval nadaljnje razlago. Prisleparjena vsota je bila visoka in treba je bilo najti krivca, da plača denai nazaj. Gospod Metayer je nadaljeval: »Marija, poslušaj jih! Zastavo imajo. Francija prihaja. Moram jih sprejeti.« Mimo grede je dal Mariji roko. Marija se je suho nasmehnila, kar je še opazil, dasi je bil že na polovico proč. »Ah, možje,« je rekla, »kakšni ste!« Ealtus ni čul. Odprl je vra'a in na spodnji stopnici mu je veteran iz vojske 1.1870. ponujal drog z zastavo. Rdeče blago in nekaj sinjega je padalo starčku po ramah. Množica je pa vpila: >Faltus, vzemi zastavo! Nesi jo po vasi! Pruse si sprejel, kakor se je spodobilo; ti jo moraš nositi!« »Nikakor ne!« Stari vojnik je še vedno ponujal roko in drog. »Ne jaz! Ti jo moraš nositi, ti, ki si se vojskoval! Mi gremo poleg tebe. Idi z mano! Z levico je segel veteranu pod desnico, stisnila sta se drug k drugemu in pod gubami trobojnice je bilo videti, kakor da oba držita za drog. a je starček sam ljubosumno nosil zastavo. Množica se je kar sama odprla in napravila pot. Vsa nasprotstva, vse pritožbe iz tistih časov, ko je Baltus za Nemce rekvi-riral. vse je bilo pozabljeno. »IditaN: Veter je pihljal. Oba moža sta ob zidu stopila naprej. Vsi šolarji so se v treh, štirih vrstah gnetli po šolskih oknih. Z rožnimi glavicami, žarečimi očmi in odprtimi usti so gledali učitePa. »Pridite, cvetoči šopki! Pridružite se sprevodu!« Hvaležno so mu vzklikali. Kdo bi bil lahko mislil, da vsa šolska oprava leti na kose. Pomešali so se med starše. V sprevqdu so pričenjali pesmi, a Križani niso znali mnogo francoskih besedi; v lorenskem nemškem narečju pa sedaj radi trobojnice, ki je šla pred njimi, niso marali peti. FaPus ie bil že na kcncu trga, ko so zadnje vrste zamiščale šolo. Krenil k na 5' levo: iz druge hiše jih je mlada šivilja pozdravljala z zastavo, ki je morala biti svoje vrste, kajti rdeča barva je bila ob drogu. Nekdo, ki je to slučajno vedel, ji je zapel pol kitice iz »Lenčice«. Dalje so bila županova vrata zaprta in so s pestmi tolkli po lesenih oknicah. Dospeli so do cerkve in mnogi so mislili, da se bo sprevod tukaj ustavil. Pa so šli naprej in poslednje vaške hiše so bile že zadaj. Kam neki je na-merjal Baltus? Na postajo? Pa kaj bi počeli tam? Toda ne: mahoma jim nova misel prešine srca. Kar je bila cesta ravna, so vsi vaščani na tristo korakov lahko videli, da je glava sprevoda zavila na ožjo pot na levo. »Na grobišče gredo,« so rekli ljudje. Pogovori, živio-klici, začete pesmi, ves hrup je utihnil. Baltus je odprl črna vrata, nad katerimi je bil križ. Nato je stopil nazaj k zastavonoscu in za obema se ie pomikala čimdalie večja množica proti Kalvariji, ki stoji že izza davnih časov sredi grobov. Vsi so gledali Baltusa. Kaj namerava? Staremu vojaku iz 1.1870. je vzel iz rok zastavo, jo dvignil preko mož. žena in otrok, ki so naoolnili vhod in da bi bolie videli, se med grobovi spenjali po železnih, kamenitih in lesenih križih. Tedaj je že stari učitelj, ki je bil živa vez med možmi in otroki na Križu, zasadil zastavo v neko razooko na vrhu pod velikim železnim križem in zaklical: >Da bodo tudi naši mrtveci vedeli, da je Lorena zopet francoska, jim darujem prvo zastavo!« Mnogo jih je zaplakalo, tudi taki, ki niso mislili na jok. » * • Ves ostali popoldan je bilo veselo. Gostilne so bile vedno polne. Niti deset ljudi ne bi naštel na polju ali na vrtovih. Noben oblak se ni pokazal na nebu, tako da je bila svetloba tega dneva neprikrajšana. Iz stanovanje. Število prebi. valccv, ki v zadnjem času malo narašča, znaša nad dva milijona. Promet je v Moskvi zelo slab; po ulicah toga največjega mesta I?u9ije kroži samo 12C javnih in 100 velikih pot. niških avtomobilov. Avtomobile nadomeščajo š< vedno Izvoščeki, ki jih i« okoli 6000, a njih število se v zadnjih letih stalno krči. Tramvajskih voz jo v Moskvi okoli 100O. Kakih 58 odstotkov hiš jc brez vodne napeljave in 65 odstot. nima odvodnih kanalov. Tudi ceste so splošnt v jako slabem stanju, le polovica je tlakovanih. Moskva šteje sedaj 944 tovarniških podjetij, v katerih je zaposlenih 187.499 "delavcev. Gledališč je 39 in so razmeroma dobro obiskana. Za časa sezone se razp"ča povprečno 3 mili j vstopnic. Šol je okoli 300, med njimi 31 višjih; poseča jih okoli 2C0.0C0 učencev in dijakov. Prosvetnih krožkov in društev je v glavnem mestu 1B8 in 160 knjižnic. Prebivalci Moskve imajo precej dober tek, kajti na leto pojedo povprečno 230.!"' glav živine in pa 130.000 prašičev. Razen tega so uvaža letno dva milijona pudov (ca. 660 tisoč centov) mesa. Moskva ima veliko javnih vrtov in POMOLJ 0 B J Jaz sem na prvi pogled zapazil, dn je podpis ponarejen. Dal sem ukaz, naj se denar izplača, a naj zasledujejo mlado damo... Tako sem dobil njen naslov ... Detektiv, ki ji je sledil, je pokazal svojo policijsko legitimacijo vratarju hiše, v katero je bila odšla ta dama, in vratar mu je dejal: »Ta dama? To je gospodična Lizija, pevka.« Arnatu se je skoraj odleglo: da, to ni bila in ni mogla biti Mira! Ime Lizija mu ni bilo neznano! Takoj se je spomnil, da je bil dobil pred nekaj dnevi od te ženske nesramno pismo. Odklenil je miznico svoje pisalne mize in vzel iz nje Lizijino pismo. Gospoda Me-tayer in Pescheux sta ga čitala. Za te tri može ni obstojal nobeden dvom: Lucijami je bilo zmanjkalo denarja. Ker mu ga oče ni hotel dati, mu je svetovala njegova pri-t jateljica Lizija, naj si na ta način preskrbi' denar. Arnat je bil obupan. Vedel je, da je njegov sin razuzdanec, toda ni si mogel misliti, da jc tudi ponarejevalec in tat. Ta misel ga je delala divjega. Dejstva so obteževala Lucijana, toda Arnat je hotel zaslišati svojega sina. Razložil bo zadevo in dal vrniti denar po Liziji, ki je prav za prav bila tatica ... Arnat je sedel za mizo in napisal na listič papirja sledeče: »Pridi nemudoma z Lucijanom k meni v knjižnico.« Potem je pozvonil. Prišel je sluga, temu je izročil listek, rekoč: Za gospo.« Služabnik je odšel v salon. Cecilija je bila trudna od plesanja. Sto- pila je vstran k Klavdijem Mortinom in začela kramljati z njim. Gospa Arnatova je zapazila, da stoji Lucijan bled pri oknu. Stopila je k njemu ter ga vprašala, ali mu morda ni slabo. Toda mladi mož jo je pomiril. Malo naprej je stala Mira in gledala, kako skrbno sprašuje mati Lucijana, in kako v drugem kotu salona skuša Cecilija ugajati Mortinu. Bila je sama, čisto sama, sredi zabave in veselja drugih... Služabnik je oddal listič gospej Arna-tovi. Začudena ga je pokaza'a Lucijanu, ki je prebledel ter sledil materi v knjižnico. Mira je vsa tresoča se tiho odšla za njima, ne da bi bila onadva to opazila. V splošni zabavi nihče ni opazil, da je ta trojica odšla iz salona. Lucijan se je bil odločil, da taji. Hotel se je pokazati kot žrtev; prisotnost njegove matere mu je dajala pogum. Ona vsaj se bo dala lahko omehčati. Pred sobo, v katera se je nahajala knjižnica, ki je služila veleindustrijalcu tudi za pisarno, je bil majhen salon, ločen od knjižnice z zagrinjalom. Mira je prišla v trenutku, ko je padlo zagrinjalo za Lucijanom in njegovo materjo Skrita za veliko omaro je poslušala ih gleda'a skozi špranjo med zidom in zagrinjalom. Ob sinovem prihodu se je Arnat dvignil, stopil k mlademu možu in mu naglo rekel: Pri tvoji materi te rotim, Lucijan, povej resnico!« V kratkih potezah je razložil vso zadevo, med tem ko sta oba došla gospoda ostro opazoval Lucijana. Ta se pa ni dal ugnatr. Kljub temu, da je bilo čisto jasna, da je on krivec, je odgovoril kakor majhen šolarček, ki so ga zasačili pri prestopku: »Jaz nisem tega storil!...« Arnata pa ta odgovor ni preslepil. Ogorčeno se je približal Lucijanu, ga prijel za rame in ga jezno stresel rekoč: »Imej vsaj toliko poguma, da priznaš, ničvrednež!« V sosednji sobici je Mira vsa prestrašena poslušala za zaveso. Lucijan ni bil samo tat, temveč tudi podlež ... Tu se je vmeša'a gospa Arnatova. Slepa kot mnoge matere si ni mogla predstavljati, da bi bil mogel njen sin kaj takega zagrešiti. Njen resni glas je vplival na prisotne, ki so bili ginjeni radi te matere, ki ni hotela dvomiti nad svojim sinom: »Čast rodbine bi bila izgubljena, rodbina sama uničena ... Kakor si moreš predstavljati, da bi mogel najin sin storiti kaj takega. Težka tišina je legla na pet oseb in tam razločneje se je culo veselo rajanje iz velikega salona. Nekdo je igral na klavir znano pesem, Cecilija in njeni oboževalci pa so peli. V sosednji sobici je Mira trpela... Klic matere jo je bil zadel v srce in misel na žrtev je vstala v njej. Gospa Arnatova je spregovorila o uničeni rodbini. Mira je razumela bolest te žene, ki se je bila povsem vdala skrbi na svoje otroke in svojega soproga, in ki se je sedaj starala, ločena od sina, ki ga je kljub njegovemu pro-staškemu življenju tako zelo ljubila. Medtem se je Lucijan ohrabril. Hudobna misel mu je šinila v glavo: kaj, ko bi se 14 ,rgov. Velikili ulic, vrlov in trgov jo 114. Drevorede iinu 2C3 ulic. Vseh dreves je okrog IT..OOO. Kaj vse ljubezen stri. Mož j(> presenetil svojo mlado ženko v kuhinji, vso zatopljeno v kuharsko knjigo. Nenadoma jo jo objol, pri čemer je ženi padla knjiga na lla. vOli, kaj. si napravil,«- .je začela tarnati žena, »sedaj pa ne bom našla več prave strani.« - »Pa v kazalo poglej I« je preplašeno svetoval mož. »Kaj mi pomaga kazalo, ko pa ne vem več, katero jed kuhanih Srednja debelost kože povodnega konja znaša pel centimetrov. Za usnja-|e rokavice in za vezavo Mipg bi ne bila torej ravno pripravna. Dobro si je pomagal. K odvetniku je prišel Kmet lil mu je na dolgo ln »'roko razložil svo'o pravdo. »Ali mislite, da »om lo pravdo dobil, če lozmi?,: je naposled vpra-"1 odvetnika. - ..Seveda,« e rekel ta, ».prav imenil-io bo slo. Kar izročite mi „žbo!; - »Tako, tako, ve-ie odgovoril kmet, Po em pa rajši ne bom o/il. Povedal sem vam namreč zadevo - svojega nasprotnika.« fronte ni došla nobena vest. Neki mož iz Boulay-a je bil tukaj in pravil, da je neki letalec prinesel uradno obvestilo in da se je ta novica z letališča razširila po mestu, kjer raja dobra Lorena. Baltus je sklenil, da bo tudi to noč bedel. V mraku je šel k svojemu prijatelju, tesarju: »No, tesar, mislim, da v tej noči premirja našo vas ne sme biti brez straže. Jaz bom čul.« : Jaj tudi. Ker je mo;a hiša na koncu vasi in ne daleč od postaje, laiiko rečem, da stanujem ob vratih Francije. Če pridejo, jih začujem prvi.« »Brez dvoira.« »Tedaj pošljem k tebi starejšega sina, ki se ne boji: pri sedemnajstih letih jc, pomisli! Če bo treba, bo prišel kar preko vrtov na stezo pri pekariji in te zakliče...« »Ne preglasno: pri nas bi se prestrašali, razumeš? Samo na kratko bi požvižgal; jaz bom pri oknu v podstrešju.« »Kaj ukreneš, če pridejo?« »Nič, če nam ne bodo nič rekli. Če bodo pa kaj zahtevali, se bom razgovarjal z njimi, in tvoj sin ti sporoči, da sem pri njih.« Torej bo posredoval med nama?« »Da.« »To bo zanj laskavo,« je rekel tesar. Oba sta se razšla. Baltus si je zgoraj prižgal svetiljko, prav majhno lučko, da so jo popotniki morali zapaziti iz spodnje ceste in iz polja, ki se onkraj dviga. Ob desetih je bilo popolnoma mirno, ob enajstih tudi, deset minut pred polnočjo je pa nekdo kakor slavček zažvižgal na trgu. Baltus se je sklonil. »Kaj je Dominik?« Zasopel glas; »Gospod Paltus, korakoma se bližajo; po hrušču sodeč jih mora biti okoli sto.« »Nobene mandoline?« »Ne, je rekel fant smejč se, sploh nobene godbe. Morda so Francozi!« »Idi nazaj in povej očetu, če so Francozi, naj jih objame! Če so Nemci, naj gre skrivaj za njimi! Če zavpijem, naj gre pozvonit. Toda če ne zavpijem, ga ne potrebujem, in naj se zgodi karkoli.« »Razumem,« je rekel fant in skokoma izginil na stezi za pekarijo. Minilo je črtrt ure. Trdi koraki so začeli odmevati po cecti in ritem vojaške hoje se je širil v noč i i iskri bedečih duš, ki bi rekle: »Oni so! Čujte jih vendar: oni so!« Hoja je oslala ista, ropot je pa naraščal in bil najhujši tedaj, ko so iz leve ulice stopili na trg. Učitelj bi bil najrajši svetiljko ugasnil: prav malo bi se bil zganil in nihče ne bi bil slutil, da nekdo čuje tam gori. Pa ni maral, ker je mislil, da se mora bojazni upreti. Samo glavo je pomolil iz podstrešnega okna. Prav tedaj je zadonelo povelje: »Stoj!« Prvi lunin krajec, ki je bil prav jasen, je dajal nekoliko svetlobe. Spodaj je stala gosta, lepo urejena četa vojakov s puškami na rami in v uniformi, ki jo je Baltus dobra poznal. Častnik je stopal po trgu navzgor krepko kakor oboroženi Nemec v vojni službi. Vsi vojaki so gledali za njim. Naredil je komaj petnajst korakov, ko je bstal, misleč, da je že toliko blizu, da ga bodo tuli: »Eh, človek tam feori?« »Kaj želite, gospod stotnik?« Najbližja pot v Kreutzvvald?« »Pred vami: prišli boste med Neuctorf in Nassau.ig »Tukaj že veste za premirje?« >Včeraj nam je povedala neka stotnija ...« Kanjam za moške obleke so dobro kupi pri R. Miklauc- > Pri škofu«, Ljubljana rešil na ta način, da bi obdolžil tujo osebo? Ta ni izginila in ne bi se mu bilo treba več bati te neprijetne prisotnosti, ki je bila zanj nepristan očitek. Ali sem jaz tisti, ki si mu dal zvezek čekov?. Za zaveso si je Mira grizla ustnice, da ne bi zakričala v svoji bolesti. Žalostna je stiskala svoj mali robček v roki. Podlež, podleži! — je zaničevaje mrmrala.« Tudi Arnat je bil razumel. Hotel je, da izrazi Lucijan popo'noma svojo misel, ve-doč, da laže. Hotel je na to poklicati Miro in kaznovati svojega sina. Z odločno kret-nio mu je dvignil glavo, da mu bolje pogleda v oči, ki jih je izmikal, ter jezno dejal: Kdo?... — povej mi vendar... kdo? Pred jezo svojega očeta je Lucijan okleva'. Mira se je zravnala. Ura žrtve je bila prišla. Kaj zato, če je nedolžna oseba trpela radi krivde! Pred vsem je bilo potrebno, da se reši čast Arnatove rodbine ... Sedaj je bila prilika, da poplača vse dobrote onim, ki so jo inienova'i svojo hčer. Industrijalec je divje ponovil svoje vprašanje: >Kdo? ...<- Mira je potegnila zaveso v stran, stopila v knjižnico, ter dejala enostavno: ?Jaz!« Rad;oprogram od 20.-27. febr. Vsak delavnik: 12.30 Iteproducirana glasba. 13 časovna napoved, borza, reprodueirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Popoldanski koncert. 22 Časovna napoved in poročila. Cetrlek, 20. febr.: 18.30 Dr. Baje: O jeziku in jezikih. 19 Srbohrvaščina. 19.30 Prenos ljubljanske opere. 22 Lahka glasba. Petek, 21. febr.: 18.30 Dr. Bohinjec: O zrako-plovsivu in Zeppelinovem poletu. 19 Gdč. Krekova: Uospodinska ura. 19.30 Italijanščina. 20 Benjamin Ipavca večer. 21 Koncert ltario-orkeslra. Sobola, 22. febr.: 18 Esperanto. 18.30 Nein-tčina. 19 Delavska ura. 20 Prenos iz Belgrada. 22.15 Kanrert Itadio-erkeslra. Nedelja, 23 febr.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje. 10.20 Predavanje o današnji Franciji. 11 Koncert Kadio-kvarteia. 15 Leon Kocjan: Razmere o živinozdravstvu. 15.30 Ljudska ls;ra. 16 Iteproducirana glasba. 10.30 Huinorlstično čtivo. 17 Lahka glasba. 20 Variotetni večer. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Lahka glasba. Ponedeljek, 24. febr.: 18.30 Francoščina. 19 Zdravstvena ura. 19.30 Angleščina. 20 Operne arije poje g. L. Kovač, tenorist nar. gled. 21 Koncert Radio-orkestra (nagradno tekmovanje). Torek, 25. febr.: 18.30 l)r. Lavrič: Iz finančnega gospodarstva. 19 G. Gerden: O Južni Ameriki. 19.30 Ruščina. 20 Prenos iz Zagreba. 22 Lahka glasba. Sreda, 25. febr.: 18.30 Otroški kotiček, ga. Gabrijelčičeva. 19 Podobe iz slovenske liter: me zgodovine, prof. Koblar in g. Lipah, čl. nar. gled. 19.30 Francoščina. 20 Koncert godbe Dravske di-vizije na pihala. Kdor rabi vreče ftUPl tih tia|-ceneje pri tvrdki: Mrko Mokor • Ljubljana - Slomškova ulica št, 11 n« ---vložke, diva- n? in tapelnišne izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan, Krekov trg 7. Učenca zdravega, P?. —— štenega in pridnega takoj sptej-mem za medičarsko in slaščičarsko obrt. Naslov v upravi lisla pod štev. 1841. Puhasto nerje 3j;«DPn° razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po Din 130'— in čist beli puh kg Din 300-—-. L. Brozovič, kemična čistiona perja, Zagreb, Ilica 82. Hlapca od 17 do 22 let sprejme poštena kmečka h ša. Naslov vuprav pod štev. 1761. C|?nip 4000 kg pšenič-SUlilLne, 2000 kg aj-dove prodam po dogovoru. Ign. Brvar, Hrastnik, pošta Trojane. Hmečku dekle in poljska dela sprejmem. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ro-bežn k Ivan, posestnik in gostilničar, Vič 49 pri Ljubljanni. Fehogsfti vajene zdrav, pošten, nad 16 let se sprejme. E 10-letna predizobrazba v stroki pr dnost. Poboji po ustmenem dogovoru. Zglasiti se je v pekarni Florjanska ul. 8, Ljubljana. moške in žeuske, kjer imajo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek Din 250'—. — Prijaviti se TEHNA, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. — (Znamko za odgovor.) Pekoaskega Baienca z vso oskrbo v hiši sprejmem. — Naslov v upravi pod štev. 1828. Čenliarskega vaienca poštenega z vso oskrbo sprejme Tine Borec, Homec p. Radomlje. HIBOM h ko,ni,em in Z!l ---vsi dela na polju 'n doma iščem. Nastop takoj, plača po dogovoru. Robežnik Ivan, posestnik in gostilničar, Vič 49 pri Ljubljani, Dekla pridna in —— na, vajena dela na polju in pri živini se sprejme takoj v župnišče. — Ponudbe pod štev. 1857 na upravo Domoljuba. POllk v krojnem risa-——- nju in prikroje-vanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri edino strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24-111, nasproti magistrata. Kroji po meri. HoBažhega učenca krepkega, sprejmem.-Matija Ter.ep, Šiška-Ljubljana. 11—18 letnega fanta poštenih starišev sprejmem v učenje tudi z oskrbo. Drobeš Alojz, čevljarski mojster, Trbovlje II, št. 91. Krepkega Menca za tesarsko obrt sprejmem. Starost 16 do 17 let. Oskrba v hiši. — Ivan Jurca, tesarski mojster, Vrhnika 173. Učenca za M\ obrt sprejmem. Hrana m stanovanje v hiši. Ivan Čerlanc, Črnuče p. Jezica. flečph »'ar 15 lct' k! !i!5!!L se je že «*>] krojaštva, bi se rad popolnoma izučil. Naslov pove uprava Domoljuba pod št, 1885. Pridnega sprejmem. Na želi« tudi vsa oskrba, Anion Brecelj, Gajeva ul. Ljubljana, Neprijeten duh ust 0 zoprn. Zobje slabo barvo kvarijo najlepši obraz. (Jbo iibi odstranit« pri enkratni vporalii krasno osvežujočo 3ilorodont-paate. Zobjo dobijo krasen sijaj flonovine, ioscbno pri vporabi zobfiasto ščetke, ker ista čisti zobo udi na njib stranicah. Gnili ostanki jedi meti zobtni, ki lOVzročajo neprijeten duh ust, so s tem temeljito od-tranijo. Poskusite najprej z mulo tubo. Ki stano Din.8--. Ihlorodont Metka zn otroke, za damo (mehke ščetine), j gospodo (trde fčotino). Pristno snnto v originalnem lodro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva so ovsod. — Pošljite nam ta otrlas kot tiskovino lomot ie zalepiti) dobili bodeto bezplačno eno poskusno tubo a večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chloro-lotit, Maribor.57 Za nakim železa, pločevine, kovin, cementa, štorje, strešne lepenke, peči, štedilnikov, žel. blagajn, vodovod, ccvi, sesalk, tehtnic, osi, voznih peres, mrež, žag, post. vložkov, morske trave, žime, kotlov, kuhinj, posode, mesoreznic, okovja za stavbe in pohištvo, orodja za obrtnike in kmetovalce, verig, konjskih ia voznih plaht, barv, firneža, terpentina, tera, strojnega, prašnega olia in karbolineja. se pripore a trgovina z železnino A. SUŠNIK, LJUBLJANA, Zaloška cesta. ' Aldova moka Din 4 — '!£• Polenta, zdrob...... • 3'— Koruzna činkv. moka . . « 2'75 Pšenična iednotna moka . « 3'20 Roipolilinm vcako množino od 25 kg naprej. Pavel Sedel, umetni mlin Javornik, Gorenisko. za izdelavo a)dovih in koruznih Pozor lovci, gozdarji, S 140'— S 28 — najvišji cenitvi. Lisice kupi do . . veliki, mehki komadi Kune zlatice kupi do temne in velike Dihurje kupi do . , Vse druge kožuhovine po ___ Poskusite s pošiljatvijo na poskužnjo, poštnina se povrne. Blago ostane last odpošiljatelja do plačila. Tudi rogovje srnjakov, jelenov po najvišjih cenah. Leopold Tachauer, Wien II., Obere Donaustrasse 63. Ustanovi j. 1875. Blago se more radi enostavnosti poslati na špediterja STEVO TONČIČA, Maribor, ki jamči, da pride pošiljatev res v moje roke. Hranilnica na Jesenfcaft v župnišču najvarnejše hrani Vaš denar Uraduje vsak delavnik od 8.—12. in 14.—17., v nedeljo od 15,—17. ure. EMino najboljši šivalni siroti in pietiini švit. „Dubied" stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Peielinca Gritzner, Adler Najnižje cene! Tudi na obroke' Llabltano blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečI 8 earanc',ja. lisca je vesel !e matere. — Zdrav e je pa doma le tam, kjer vladi čistoča, Ta pa se o< raza v lepem belem perilu, ki ga gospodinja doseže le s pravim terpentiuovim Gazela milo OODfiTC. OPREZNI pri na upu nove obleke in zahtevajte pred tem od Trgovske a doma STERMECKI v Celju na ogled vzorce bhga, ševjota in kamgarna za moške obleke, kras e volnene tkanine za damske pla če in obleke, svile, delena, eta-mina, šiiona, batista, platna in vse ostale manufakture za obleke in perilo. Naročila preko 500 Din se pošit ajo poštnine prosto. Cenik z več tisoč slikami na zahtevo popolnoma brezp ačno, Tr«ovsKi d m it. SffER iecui Dravska banovina. Celje, št, 19 4 Dra ^Sssi Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali Je brezdvomno sMASTINs ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno hlavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Lfnblfana, Mestni trg 4. ON IN ONA se Vam predstavljata kot mlad par. Strinjata se v vsem, tako tudi v vprašanjih negovanja lepote in zdravja. Ako želite pravilno negovati Vaš obraz, Vaše roke, tedaj dosežete to najbolje s FELLER-jevimi ELSA-mili zdravja in lepote, katerih delovanje tiči v njihovih medicinalnih sestavinah, Eltai-mdo it lill|inega mietia, no.auhno lino cvetlično milo. napravi nežno in mehko ko?.o. »EIsa .-milo iz lilljlne kreme, izrednoua v u a, bogatili svilnatih nun. ,,EUa -milo Ii rumenjaka, zelo blago, tudi za nogo detetu. »fJ«a«-elicerinovo milo, najbol o za raznokane roke. 'Eliar-borakaovo milo, odlično nrnt eolnnntm negam, mo/oljoin ln drug m napakam. .Elaai-katranoTo milo, razkužuje, uajkoristno.l'e zn pran Jo glnve. 'EIsa,-milo za britio, bogatih gostih peu z razkužo-valnim sredstvom. Po požti 5 kuni. Eti,a-tnila aa tzblro -tann 52 D n franke ako sc denar pošijo naprej; po povzetju G2 Din. ■Elaa -Creme-pomada proti solnfnim nogam in nečist. u,■ -e, dajo koži prikuplJivo.it in in"doat. »Elaa -pomada za rasi laa, na boljša zaščita proti prhljaju in Izpada ,ln las. Po pošti a lončka ono nli po 1 lo-ček vsako Elsa-pomado stane 10 Dtu fvariKo če si> denar nošlie naprej; po po vzetju 50 Din. lsoka .........Din 64.20 6t. 106, Enaka z m >1J. i ev. n kazale • . . Din 76-St. 120. Ki.Tin. žepna tira z ilobr m kol.-s ■ m 3 let o jatn-tvo .... Diu 44'— St. 121. Enaka z radii, - to vikami in kazale! D'n58' PR 3ATEL3 S Zakaj so francoske linije naj- krajše v Severno in Južno Ameriko. — Za t', ker je francosko pristanišče LC Havre najbližje New-Yorku in Liub- I ani ker velikanski parniki »Ile de France«, »Pariš« itd. vozijo samo 5 dni čez morje, ker je na parnikih izborna postrežba, okusna domača hrana in »Bor.o« vino brezplačno. — Najkrajša pot v Sužno Ameriko pa gre preko pristanišča PWSei8le 14 do 15 dni v Af" gentino. Cie. Gle. Transa tlantique Chargeurs - Ržunis, Sud-Atiantique Transporta Maritimes Pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker Ljubljana- Kolodvorska 33 lOOO dinarjev Vam plačam, če z »RIA-BALZAMOM« ne odpravite kurjih očes, bradavic, trde kože itd. v treh dneh. Lonček stane 10 Din predplačilo (v pismu), 18 Din povzetje. - Razpošilja: R. COTIČ, Ljubljana VIL Kamniška 10 a. — Zastopniki, lekarne in drogerije dobe velik popust. Gramofon kovčegasti model (30X29X14 cm) dvanajstimi kemadi (najnove ši šlagerji) 2001, igel in tfetka za plošče samo 550 Din ^ franko v vsak kraj Slovenije razpošilja najstarejša domača veletrgovina gramofonov, plošč A. Rasberger, Liubliana Miklošičeva 34 (poleg glav. Kolodvora) Zahtevajte brezplačen cenik I Najpopolnejši STOEltfER Šivalni stroji r.M Šivilje, J(roiač« iu čevljarje ter e» vaak dom. Preden si nabavil« etrof, oglejte g! to izrednost pri tvrdki L Baraga, Ljubljana Se!cnburq. u!. 6 Brezplačen pouk. 15 letno Jamstvo. Zid med Vami in med boleznimi dihalnih organov naj bodo vedno pasti&ie Valda« Le te so pravi talisman, s katerim se lahko obvarujete zlih učinkov mraza, megle in mokrote, kakor tudi opasnih bacilov in drugih kužnih kali, ki jih raznaša prah, one Vas čuvajo prehlada, grlobola, vnet« je krhlja, bronhiialnih katar ev, hripe itd. ali pa Vam pomagajo, da jih brž odpravite. Zahtevajte vedno izvirne Valda« prodaj samo v škatljicah z napisom Va Ida" v vseh lekarnah in drogerijah Kava«! Najboljši trdi tu mehki koliS in fcBDBSfcl premog Vam nudi 0fUŽba „„, B( ljub|Jana Dunajska c. 40. Telefon 282® Zadružna Gospodarska banka d. d. v Ljubljani Brzojavni naslov: Gospobanka Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in naj. večje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije (Mlk(o*i(«va cesta 10) Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000'— vloge nad 400 millfonov dinarlcv Podružnice: Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Slbenik, Bled, Celje, Dlakovo, Kočevje, Kranj. Telefon M. 2057, 2470 In 2979 Prodaja obveznic 7°/„ dri. invest. poso iln ter 2V/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji. Izdajatelj: Dr, Prane Kulovee. 1* Urednik: Franc Zabret. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cefc