št. 14.
V  Gorici, v sredo dne 18. februvarja 1903.
Tečaj XXXIII.
Iihaja trikrat na teden t Šestih IzdanJIh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, siliranje tedanje opoldne, reeerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejem ana   ali v   Gorici   na dom poSiijana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. (/60
pol leta........6 ,  60 .   ,     ,    3-30
četrt leta.......3,40,   ,    ,    i-70
Posamične Številko stanejo 10 vin.               .....
Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11  ari dopoludne.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici vcGoriSki Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oL 9. do 13. are. Na naročila brat dopeslane narošnlne te ne oziramo.
Oglasi In pa»t«*l«a> se recunijo po »peBtristah, -. —5e ttekaco I'krat 8 kr., 8-krat 7 kr., 3-krot 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po proBtora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
>VBe za omiko, svobodo in napredek !«
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici Sfc 7 v Gorioi t I. nadstr. Z uredaikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9.'do 12. dop. UpravniStvo s • nahaja v Gosposki ulici 81.11.
Veroftnino In oglase je piaeatl Ioco Gorica. Dopisi naj se poSUjajo le uredništvu.
NaroBnina, reklamacije in druge re85, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le <<nravnI8tvu.
»PRIMOREC«
uhaia neodvisno od «So8e> vsak petek in slane vse
let   3 K 30 h ali gld. 1-60.
«Sooa» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-
baktumi 8ohwars v Šolski ulici !u TellersitK v ;Nun«ki olioi; — v Irstu v tobakarni LavrenOiS na |trgu della Oaserma in Pipan t olioi Potite della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Kako pa delajo »poklicani" voditelji naroda?!
Da je klerikalna politika brezsmiselna, neumna, da je to politika tje v en dan, brez pravega pozitivnega dela, kar tako, kakor bas kaže, to smo povedali in dokazali Se neštetokrat.
Klerikalci nimajo nikakega programa, nikakih smotrov, da bi stremili za tem, da se stori kaj dobrega in koristnega za goriškega Slovenca, kar bi padlo na rodovitna tla ter rodilo v bodočnosti stotero sadov, ne, nič takega se ne dobi v adclu* klerikalne stranke, marvefi oni letajo, kakor leta metulj s cveta na cvet, iz položaja v položaj ter posrkajo iz njega, kar jim prija.
Klerikalni kolovodje delajo dosledno le samo za se, po vetru, kamor piha, in kakor jim kaže. Kadar kaže glasovati za kako rec ali pisati in govoriti v prilog kaki stvari, takrat so čudovito agilni in migajo kakor Čebelice, ali ako se čez noč situacija kako obrne, ter kaže, pokazati drugo barvo, pa se našemijo ž njo, in tako je mogoče pri teh ljudeh, da se danes zavzemajo za eno rec z vso gorečnostjo, jo priporočajo in zagovarjajo, drugi dan pa, ako tako kaže, jo za-metajo, preklinjajo in hujskajo proti njej. Najhujša in najpodiejša stran klerikalne politike pa je ta, da se včasih zavzemajo javno za kako rec ter tudi glasujejo za njo, dočim so v srcu popolnoma drugačnega mnenja, katero se pojavi vselej kmalu potem, ko so se kje v javnosti, recimo v deželnem zboru, pokazali v takem slučaju prijatelje »napredka* in zaščitnike ljudske izomike.
Nekaj takega so storili naši klerikalni voditelji v učiteljskem vprašanju. V deželnem zboru so glasovali kakor en mož za nov načrt zakona o ureditvi učiteljskih plač, ali kmalu na to pa smo slišali iz ust klerikalnega župana protest proti temu novemu učiteljskemu zakonu na shodu pri Rebku, kateri shod je bil sklican na inicijativo klerikalnih prvakov v Gorici, kakor se je vršil stičen shod v Brdin in kakor se obeta tak shod tudi v Gorici.
Klerikalni kolovodje, katerih mojsterstvo v uprizarjanju takih zahrbnostij je občudovanja vredno, ostajajo vedno na vrhu kakor olje, oni si perejo roke ter pošiljajo svoje „podložne« v boj. S tem so si jako zlajšali svoje BUlišCe, češ, mi smo glasovali za zvišanje učiteljskih plaC, ali kar župani storijo, to pa je druga reč, dočim je istina le ta, da so pokazali pri tem vprašanju klerikalni vodje zopet enkrat vso svojo hinavščino in podlost, ker so po eni strani glasovali za nov učiteljski zakon, po drugi pa hujskajo proti njemu.
Vprašamo: ali delajo tako možje, aH postopajo tako poklicani voditelji naroda?! Odgovor je odločno: n e 1 marveč tako delajo brezvestni in brerznačajni ljudje, ki z našim kmetom norce brijejo. Taki ljudje pač ne morejo biti poklicani voditelji naroda, ampak so brezsrčni hujskači in zapeljive! ljudstva, ker isto hujskajo v namen, da morejo oni v motnem ribarili. Odkar je bil sprejet v deželnem zboru nov načrt učiteljskega zakona, od takrat dalje se hujska proti učiteljstvu prav sistematično. .Gorica" hujska boj skrito, .Prim. List« pa kar očito, in na komando iz generalnega štaba klerikalne stranke v Gorici se vršijo sedaj shodi, naperjeni proti že večkrat omenjenemu naCrtu zakona; najlepša pa je še ta, da je poleg pri takih shodih ali celo predseduje kak poslanec iz klerikalne stranke, ki pa je v dež. zboru glasoval za načrt!
Tako počenjanje klerikalne stranke je velika komedija, ali komedije so razni »poklicani* voditelji že tako navajeni, da brez nje ne morejo živeti. Saj se še britko spominjamo tiste komedije, katero so uganjali z abstinenco. Sklenili so jo, izvedli so jo v deželnem zboru, potem so pa natihoma netili med ljudstvom prav proti abstinenci. Oh, ta »compagnia bella* je ukrenila že mar-sikako »pametno"! In tako pamet kaže tudi sedaj, ko neti prepir in zdražbo po deželi vkupno s steklim »Prim. Listom". Brez zdražbe ne morejo živeti, in mešati morajo, kjer se le kaj da. Sedaj razburjajo duhove z učiteljskim vprašanjem, prijemaje našega posestnika na najobčutniši strani. Upoštevamo težek položaj našega posestnika, upo-
števamo okolnost, da so šolske doklade tu-intam že naravnost neznosne, da se torej ni čuditi, ako se pojavljajo odpori proti zviševanju teh neznosnostij, ali upoštevamo tudi važnost ljudske šole. Zato stojimo na onem stališču, katero smo že večkrat označili. Klerikalci pa Igrajo pri tem grdo hinaviCino. Po eni strani se hlinijo, da bi radi povišali učiteljem dohodke, ker uvažujejo učiteljski stan, po drugi pa hujskajo prav proti temu stanu, slikaj e ga, kakor da bi hotel kmeta na meh odreti. Po eni strani so za povišanje učiteljskih plač, po drugi pa so proti, in v tem slučaju, ko so proti, ne povedo, kje pa naj bi se dobili oni viri, iz katerih bi se dalo učiteljem to, kar jim privoščijo v prvem delu svoje hinavščine, ne da bi se posestnika še bolj obremenilo?
Tako brezsrčno, brezvestno, hinavsko in zvitarsko delajo »poklicani* voditelji naroda, katerim ni prav nič mar, da bi delovali na to, da bi se šolsko vprašanje rešilo tudi v naši deželi tako, kakor se je že ope-tovano povdarjalo, ter da bi se razbremenilo kmeta in porazdelilo šolski davek pravično tudi na druge sloje, za katere ga mora sedaj odštevali kmet. V takem slučaju bi bilo mogoče rešiti tudi učiteljsko vprašanje deftni-tivno. Ali klerikalnim voditeljem ni mar za delovanje v takem smislu, ker njim so ljubi le napeti odnošaji, ko je kmet cMežen ter j^ med učiteljstvom nezadovoljne rt doma. Ob takih odnošajih se da živeti te? plavati po vrhu, kakor to znajo klerikalni prvaki, Tudi v sedanji gonji, katero uprizarjajo po deželi ter po farovških listih, imajo le grde, sebične namene, kateri ne morejo roditi nič dobrega.... toda oni so poklicani voditelji naroda!! — Čaka jih velika odgovornost!
Odgovor
aPrlm. Usta* z dne 5. febr. 1903. št 6.
na Član«*: „ Učitelj f, poklicani voditelji
naroda.*
List, ki se je pridobil nevenljivih zaslug za sramotenje, preganjanje in denunciranje trpečega učiteljskega stanu na Goriškem, pri-
občil je v svoji 6. štev. t. 1. gori imenovani članek, v katerem mrgoli neresnic in grdih napadov na učiteljski stan. — Ker uciteljstvo nima na^razpolago sredstev, s katerimi se branijo različni stanovi, če se jih napada, posebno n. pr. stan, kojega v prvi vrsti nastopa »Prim. list", zato smatra odbor učit. društva za goriški okraj za svojo dolžnost, da potom javnosti najodločnejše zavrne napade imenovanega lista na učit. stan.
Ni resnica, da hoče uciteljstvo vzeti v roko politično vodstvo naroda. Uciteljstvo, kojega člani so izšli iz naroda, posvečuje vse svoje moči ljubljeni domovini; uciteljstvo vzbuja in širi narodno zavest, pomaga kolikor more siromašnemu narodu; političnega društva pa si nikdo ne prisvaja. -~ Resnica pa je, da je uciteljstvo še provoC skromno \\ da si ima za narod več zaslug nego katerikoli drugi stan, nima n. pr. niti jednega zastopnika v dež. zboru, med tem ko sedita v istem na slov. strani dva duhovnika*
Učenjaki okoli .Prim. lista* trde tudi, da je učitelj premalo izobražen, da bi se smel vtikati v politična vprašanja. Torej niti toliko naobrazbe ne prisojajo učitelju, da bi mogel zasledovati polit, dogodke v deželi ter evonluelno poseči vmes, če se mu zdi potrebno. Vi, učeni gospodje, tako malo cenile učiteljevo naobrazbo! Res, da je dovršil le učiteljišče, a ko je prišel tje, napraviti je moral izpit; tudi mora imeti gojenec vsaj 15 let, da je sprejet na učiteljišče. Ko ga sprejiiio na učiteljišče, ima torej že precej znanja. In štiri leta mora se pridno učiti, da napraviti potem izpit. — Brez pomisleka smemo trditi, da se nauči na učiteljišču vseh predmetov vsaj toliko kakor na gimnaziji, izvzemši latinščine in grščine. In pa marsikaj praktičnega, za življenje potrebnega, se nauče učitelji, med tem Is je gimnazija že davno zastarela ter nepraktična učna naprava.
Potem napravi učiteljski kandidat maturo. (Marsikateri .učenjak** je nima!) A po dveh letih mora napraviti sposobnostni izpit. Radi tega se pridno pripravlja, da si razširi svoje zuanje. — Po izpitu se mnogi priprav Ijajo za težavno skušnjo za mtščansks šole, za kar je treba pridno študirati in prisvojiti si splošno in še posebno strokovno izobrazbo.
_   54 _
ikrizarji*
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. Sienklenlcz. — Pesi. Fodravskl.
(Dalje)
II.
Zvečer je sedel v tej dvorani za mizo stari Sieg-fried de Love, ki je takoj po Danveldovi smrli prevzel poveljništvo v Sčitnem; poleg njega pa je sedel Rot-gier, vitez de Bergov, bivši Jurandov jetnik, in dva mlada plemiča, dva novinca, ki bi v kratkem imela dobiti bele plašče. Zunaj je pihal mrzel veter, ki je potresal s svincem obrobljene šipe v oknih, gugal semtertje plamen od bakelj, vtaknjenih v železne držaje, ter časih prignal iz kamina velike klobčiče dima. Bratje, ki so se bili sešli k posvetovanju, so molčali, kajti vsi so čakali na besedo starega Siegfrieda; ta pa, oprši lakte ob mizo in položivši osivelo glavo v dlan, je sedel mračnega lica v senci in tužne misli so mu rojile po glavi.
»O Čem se imamo posvetovati?« vpraša končno brat Rotgier.
Siegfried dvigne glavo, ga pogleda in, predra-mivši se iz zamišljenosti, reče:
»O našem porazu, o tem, kaj poreče veliki mojster in kapitula ter 6 tem, da bi iz tega našega postopanja ne nastala škoda vsemu našemu redu.«
Potem zopet umolkne, a čez trenutek se razgleda naokrog ter potegne sapo skozi nos.
»Tu še duhti po krvi.«
»Nikakor ne, komtur,« odvrne Sotgier. »Naročil sem omili tla in sobo pokaditi z žveplom. Tu se le ovoha žveplo.«
A Siegfried čudno pogleda navzoče ter reče:
»Bog se usmili duš bratov Danvelda in brata Gotfrieda!«
Oni so razumeli, da je klical božjega usmiljenja onim dušam pri spominu na žveplo, ker ga je njogova vonjava spominjala pekla; torej je tudi njih spreletel mraz in vsi so rekli nakrat:
»Amen, amen, amen!«
Nekaj Časa se je čul zopet zgolj piŠ vetra in ropot oken.
Kjs jo tr <plo komiurjevo in Gotfriedovo?« vpraša starec.
»V kapelici, duhovniki pojč nad njima litanije.«
»Ali sta že v krstah?«
»Da, komtur ima glavo zakrito, ker ima lobanjo razbito in obličje spakedrano.«
»Kje so ostaH mrliči in ranjenci?«
»Mrliči so na snegu, da otrpnejo poprej, nego jim pripravimo krste, ranjenci pa se nahajajo v dvorani, odločeni za bolnike.«
Siegfried zopet sklene roke nad glavo.
»A to je učinil jeden sam človek... Bog, čuvaj in varuj naš red, ako pride do vojne s tem volčjim plemenom.«
Rotgier pogleda na to kvišku, kakor bi se hotel nečesa vspomniti, tor reče:
»Slišal sem pod Vilno, kako je sambijski poveljnik dejal svojemu bratu, velikemu mojstru: »Ako ne sklieeš velike vojne ter jih ne zatareš tako, da niti sled ne ostane po njih imenu, pa gorjč nam in našemu narodu!«
»Bog nam daj takšno vojno, da se spoprimemo ž njimi!« reče jeden mladih plemiče v-novince v.
Siegfried ga pogleda, kakor bi mu hotel reči: »Mogel bi se bil danes spoprijeti z jednim od njihovih,« toda videč drobno in mlado postavo novinčevo ter spomnivši se nemara, da niti sam ni hotel iti v oči-vidno pogubo, dasi je bil sloveč radi svoje hrabrosti, je spremenil razgovor ter vprašal:
»Kdo izmed vas je videl Juranda?«
»Jaz,« odvjne de Bergov.
»Ali je še živ?«
»Da, leži v oni mreži, v katero smo ga vloviii. Ko je prišel k zavesti, so ga hoteli naši »knehti« ubiti, toda duhovnik jim ni dovolil.
»Mi ga ne moremo ubiti, ker je to med svojci odličen Človek; nastal bi iz t&ga velik krik,« odvrne Siegfried. »Pa tudi tega ni mogoče skriti; kar se je bilo pripetilo, ker je bilo tu premnogo prič.«
»Kaj naj torej rečemo in kaj naj učmimo ?« vpraša Rotgier.
Siegfried se zamisli, končno pa reče:
»Vi, plemeniti gospod de Bergov, pojdito v Mar-burg k velikemu mojstru. Mučili ste se v Jurandovi ječi in ste gost reda, torej vam bo kot gostu, kateremu ni treba govoriti v prospeh reda, rajše verjel. Povejte mu, kar ste videli,  da je Danveld. izpulivši
—   Večina gospodov pa, kojih glasilo je j .Prim. list", popusti vsako duševno delo, ko : dovrši »univerzo*, na kateri ni Se nihče .pro- ] padel«. — Nočemo nikomur ničesar očitat:, j a s kakoršno mero se nam posojuje, 9 takšno hočemo vračati.
še nekaj v podkrepitev naše trditve! Letos je vstopil v semenišče naš tovariš Reščič. — Bil nam je ljub tovariš in naj nam oprosti, da ga imenujemo. Na učiteljišču bil je .srednje« priden. Bilo jih je mnogo bolj pridnih in bolj nadarjenih nego on. A vendar je bil sprejet v semenišče. In čujemo, da mu gredo sedaj vsi predmeti prav dobro.
—  Torej ne najboljši učitelj je še vedno učen dovolj za duhovnika. Bodimo lojalni! Tudi med učiteljstvom se dobi tu in tam slabič, ki bi ne bil sposoben za .voditelja naroda". — AH so pa med vami, gospodje učeni, sami .možje globokega znanja in učenosti?* — Tudi v vaših vrstah ne manjka plitvosti; morda jo najdete tam več, nego med učiteljstvom.
Dalje zahteva »Prim. list* izkušnje v prakt. življenju od onega, ki hoče »voditi narod*. Živio, dobro! Kake izkušnje pa imajo mladi gg. kaplani, ki so komaj prišli iz semenišča? Kdo je torej sposobnejši, vde-lezevati se javnega delovanja, mladi, neizkušeni in plitvi kaplani, ali resni možje — učitelji, ki se morajo vedno, dan za dnevom, spopolnjevati in pripravljati za svoj težavni poklic. S tem ne rečemo, naj se učiteljstvo poteguje za .narodno vodstvo", marveč kon-statovati smo le hoteli dejstvo!
Tudi trde ti možje, da učitelj ni neodvisen. Bes, da imajo učitelji svoje predstojnike, a do danes v narodnem ozira še niso čutili od nikoder kakega pritiska. Učiteljstvo pa ostane zvesto narodu svojemu tudi v slučaju groma in bliska od zgoraj. — Da pa ni prosto v političnem gibanju, krivi ste tudi vi, prijatelji! Kdo je denunciral pri zadnjih volitvah učiteljstvo, kdo mu je branil izvrševati celo državljanske pravice njegove? Koje stranke pristaši so lazili okoli ok.ajnih glavarjev denuncirat učiteljstvo? — Saj se poznamo, vrli in zvesti prijatelji 1
No, seveda! Če niso neodvisni učitelji, so pa gg. duhovniki. Oni so povsem prosti, oni naj bodo .voditelji !* Kaj tisto, če zapove škof nemško dopisovanje, če prepove polaganje računov v slovenskem jeziku, ter zapove celo cerkveni denar nalagati v neslov. posojilnic:. Vse to ni nič, duhovnik je .neodvisen*. O, poznamo tisto neodvisnost, „.4,0 dovolj o tem! Učitelji se menda tresejo tudi pred nadzornikom. D«, pred kakim tiranom, kakoršnih nam želite vi, prijatelji, bi se morda tresli. A naši nadzorniki so nam pravični in priljubljeni; zato se veselimo njih prihoda in njih očetovskega pouka; ni se nam treba tresti pred njimi, ker učiteljstvo v ogromni svoji večini vrši vestno in natanko svoje stanovske dolžnosti. Trese se pa pred .vizitacijo" kdo drug dasi so take »vizitacije* napovedane že  najmanj   mesec dni  naprej.
Razumete?! — Imenujte onega, ki se boji pokazati svoje prepri&jje radi nadzornika! Pač pa se marsikateri učitelj boji pokazati svoje napredno mišljenje, ker se boji vašega denunciranja in vaše poznane maščevalnosti.
Pravite, da ljudstvo noče učiteljev za voditelje. Da-li jih hoče, alt ne, o tem bi se dalo mnogo govoriti. To pa vemo, da se ljudstvo mnogo bolj škandalizuje nad politi-kujočim duhovnikom, nego nad učiteljem, ki se meša v politiko. S tem nočemo reči, da duhovnik ne sme izvrševati svojega državnega prava; učiteljstvu mora biti ljub vsakdo, ki hoče in ima resno voljo delati za blagor naroda. Zato učiteljstvo časti one redke duhov-nike-rodoljube, ki delajo brez sebičnosti za narod, a ne za skrite, postranske, narodu pogubne nami ne. A redki so taki možje; mnogo pa je onih, ki hujskajo in netijo prepir med ljudstvom; in tudi taki duhovniki ne smejo biti voditelji našega naroda. — Pošlji pa nam Gospod za voditelja moža res vnetega za blagor in srečo mile domovine, nesebičnega, požrtvovalnega, koji naj privede narod do sreče in one sloge ter miru, kojega so mu vzeli oni, ki danes hujskajo proti učiteljstvu!
Kar se tiče krvavih vinarjev, s koji mi nas ljudstvo plačuje, rečemo samo to t Res, krvavo so zasluženi denarji, s kojimi nas ljudstvo plačuje. Imamo pa zavest, da svoje plačilo pošteno zaslužimo in da ima ljudstvo od tega kaj dobička. Vemo pa, da so krvave tudi one krone, koje spravlja v blagajne neki drugi stan in od katerih nima ljudstvo nič, ter niso zaslužene — ali vsaj ne tako krvavo kakor naši groši! — Tako, prijatelji, clara pacta, boni amici.
V Gorici, dne 12. februvarja t903. Odbor učit. društva za goriški okraj.
Dopisi.
Iz Cerkna. — Neko človeče iz Novakov se zaganja v nas cerkljanske in novaške naprednjake, ali mi ne bomo odgovarjali na take .šlevdrarije", kakor jih je pisal v .Gorico" št. 11. in 12. dopisnik iz Novakov; kajti vse tiste babarije je narekoval sam nune nekemu bedaku, kateremu pa mi v obraz pravimo, da vemo, koliko resnice govori novaški nune. Na shodu v Novakih se je izrazil, da naprednjaki agitiramo s tem, da oni, ki so kupili njivo, so dali premoženji svojim ženam, češ, da mi do njih ne moremo. To pa je debela laž, pa še več mu jih lahko navedemo, ali v tem naj za sedaj zadostuje.
Kakor znano, je dobil častiti 6 prič za neke pppravkarije. Torej 6 podpisov za pripomoček samemu sebi. Od teh 6 so 4 v Novakih, ali 2 pa morata biti iz Davče ali iz Jeskovškega konsuma V torej s Kranjskega, ker jih še novaški starašina ne pozna. Pripomniti moramo, da za nunca jih nekaj hranimo, če ne drugače, pridejo prav v .Tntti frutti".
Ali poglejmo naprej! Novaški klerikalni voz, za katerega oje drži .županjski upravitelj C:ma!a", ne gre več po pravem tiru. Že se hudujejo njegovi pristaši nad njim, ker bi v lepi zim: lahko delali že dolgo obljubljeno cesto, pa šment, Cimala Se zraven ne pride in tudi obljubljenega sredstva ni. Vse naenkrat pa seveda tudi ne more biti, saj je tudi drugje dela čez vse vrhe!! Kakor nam znano, je izmerjenih vseh cest več. Pred de-želnozborsko volitvijo so merili celo čez Police, sami pa ne vedo, na katero stran, potem skoz: Mosoro; kaj pa še le, kadar začnejo skozi Gorje, Jesenico, Zakojco, naravnost v Podbersko grapo. Zadnjo pa speljejo skozi Gor. Novake na Petrovobrdo; tako torej skozi Novake dve, eno na Tuškov grič in drugo pa na Petrovobrdo. Oh, ubogi županjski upravitelj Cimala, kako hudi časi so nastjli in kako brezvestni so ljudje, da niso zadovoljni le z obljubami, marveč da hočejo tudi imeti obljubljene in že z volitvami zaslužene ceste. Kaj pa še le bo, kadar pridejo na vrsto vodovodi? No, pa bo že lažje, pomagal bode v resnici veliko župan in pa ,Tko hdu sem reku* v Dol Ravnih, če greste volit na .belo" stran, pa boste imeli vodo, drugače pa nikolk
Na Cerkljanskem smo sedaj gotovi. Nič več nam ne bo manjkalo denarja, kakor pobitih .krep", ako gre mlekarnica tako naprej, kakor do sedaj. Že dvakrat je bila okradena, pa vseeno ni nič več dolga, in pa tako poslopje, pa vse poravnano! Samo to se nekaterim čudno zdi, da kadar kakega iz službe brcnejo, pa imajo hitro sejo: ala, nazaj ž njim; pa če nas izda, to je glavno vprašanje. Torej cest, vodovodov in denarja zadosti, pa ne bo nikdar županjskegr. stola prost.
Domače ifi razne novice.
f Dr. Martin Kersovanl, — V nedeljo ob 6. popoldne je zatisnil oči ta mož, ki je bil desetletja dobro znana in priljubljena oseba v našem mestu. Bolehal je že dolgo, no več časa že smo pričakovali novico, ki naznani njegovo smrt. Da, klerikalni listi so ga proglasili mrtvim že pred par tedni, kar je pa bila neljuba pomota.....
Dr. M. Kersovani je bil rojen na Gradišču pri Renčali, torej slovenskih sta-rišev sin, česar se je mdi zavedal, in sicer čedalje bolj, dasi je živel v narodu našemu nasprotnem ozračju. Večkrat je priletela od njega narodnim zavodom kaka denarna podpora. — 12 let je bil občinski zdravnik v Gorici, 24 let pa v bolnišnici usmiljenih bratov; ko se je umaknil iz bolnišnice, je postal pa consiliarius extra statum. — Star je bil 62 let. — V Gorici je bil pogrebni sprevod naravnost veličasten. Njegovo truplo so odpeljali v Renče, da bo počivalo v domači zemlji med rojaki. Renčanje so vredno sprejeli njegovo truplo med se. N. p. m, v zemlji slovenski!
Smrtna kosa. — V nedeljo popoludne so pokopali Josipa Turka, mestnega učitelj« godbe. Star je bil 63 let/Pokojni Turek je bil rodom Čeh.
Drevi t hotel .Central*! — Danes po noči bo zopet vesela, živahna slovenska družba v veseličnih prostorih hotela .Central".
—  Nocoj bo ondi ples obeh zborov našega .Pevskega in glasbenega društva". Dasi je to le .plesni venček", vendar je bilo zanj toliko zanimanja med mladino, da utegne biti .venček* prav lep »ples", dasi je dan sredi tedna jako neprimeren. No letos nimamo še na razpolago večje dvorane^ da bi izbirali-pripravnejše -dni,- zato_ moramo potrpeti. — Ker sta poleg velike dvorane še dve manjši, naj le pridejo tudi taki rodoljubi, ki sicer ne plešejo, pa hočejo preživeti par veselih pustnih ur v narodni družbi,
laskerada .Goriškega Sokola* bo kakor običajno tudi letos v prostorih »Goriške Čitalnice". Letos nima posebnega naslova, torej je maskam svobodnejše in širše polje pri izbiranju mask in kostumov.
—  Pričakujemo prav obilo mask in kostumov najrazličnejše vrste. Ni dvoma, da bo ta pustna zabava dostojen zaključek vseh slavospevov   norčavemu   princu  Karnevalu.
Vabila so že razposlana. Ako ga kdo nečlanov ni dobil, pa se želi udeležiti, naj se oglasi pri odboru, pa dobi vstopnico.
Maskerada prične ob 8Vt zvečer. Sviral bo vojaški orkester.
Vstopnina: Za neude 2 K, Za ude in dame 1 K. — Kdor ne pride v maski ali kostumu, plača globo 1 K. V društveni obleki in garde-dame globe prosti.
Maske, ki nočejo, da bi se razkrile pred vstopom v to določenemu pregledovalcu, naj si priskrbe že naprej pri odboru posebno vstopnico, ki se pri vstopu le pokaže.
Vstopnina: Za neude 2 K. Za ude in dame 1 K. — Kdor ne pride v maski ali kostumu, plača globo 1 K. V društveni obleki ia garde-dame globe prosti.
Maske, ki nočejo, da bi se razkrile pred vstopom v to določenemu pregledovalcu, naj si priskrbe že naprej posebno vstopnico, ki se pri vstopu le pokaže. Dobivajo se pri blagajniku, bratu Gilčverlu, Gosposka ulica št. 4.
Narodna veselica v Št, Audreža. — »Pevsko in bralno društvo" v Št. Andrežu tik Gorice se je začelo kaj Živahno gibati v pon."»2 narodne okolice. Ni dolgo, kar je priredilo lepo veselico, no v nedeljo je nastopilo zopet z veselico, ki ostane v prijetnem spominu vseh udeležencev. In teh je bilo mnogo, gotovo 800 oseb, kar je za naše razmere naravnost velikansko. Iz vse soseščine in tudi iz Gorice je bilo dovolj gostov, ki bodo glasne priče o tem, kako lepo se gibljejo narodni Št. Andrežanje in kako častno so pokazali, kaj zmorejo. — Gostilničar g. Peter Lutman je zgradil dvorano, S ki je večja nego ona v hotelu .Central*, in
nepoznanim lopovom neko deklico, najavil to Jurandu,! misleč si, da je to njegova hči in da je potem Jurand dospel v Sčitno, in vse to, kar se je dalje pripetilo,! kar pa že veste sami.«                                                      I
»Oprostite, pobožni komtur,« reče de Bergov. »Huda je bila ječa, v kateri sem prebil v Spihovem, in kot gost bi rad pričal vam v prospeh, toda radi mira moje vesti mi povejte, ali ni bila prava Juran-dova hči zares v Sčitnem, in če mar ni Danveldovo izdajstvo privedlo njenega strašnega očeta v besnoto?«
Siegfried de Love mu ni takoj odgovoril. On je grozno sovražil poljsko pleme ter bil še okrutnejši nego Danveld, vsekakor pa ni bil naklonjen k nikaki podlosti. Najhuje ga je bolelo proti koncu njegovega življenja, da sta se v poslednjem času razbrzdanost in svojeglavnost tako razširili med križarskim redom, da sta laž in goljufija postali v njem kot nekaj neobhodno potrebnega. Zato se je vprašanje de Bergova dotaknilo najbolestnejše strani njegove duše. Še le čez nekaj časa je dejal:
»Danveld stoji pred Bogom, in Bog ga je že sodil, a vi, grof, ako vas vprašajo, kaj vi mislite, recite jim, kar hočete. Ako vas pa vprašajo, kaj so videle vaše oči, pa jim povejte, da ste videli devet mrličev razun ranjencev na tem podu, med njimi trupla Danvelda in Gotfrieda, von Brachta in Huga ter dveh mladih plemičev; povejte jim, da jih je pobil Jurand poprej nego smo ga vjeli v mrežo... Bog jim daj večni mir in pokoj. Amen!«
»Amen, amen!« sta zopet ponovila novinca.
»Povejte pa tudi,« doda Siegfried, »dasi je Danveld hotel ponižati sovražnika našega reda, da vse-kako on ni prvi potegnil meča na Jurand a. t
»Govoriti hočem samo to, kar so videle moje oči,« reče de Bergov.
»Pred polnočjo pridite v kapelico, tjekaj tudi mi pridemo molit za duše mrličev,« zabičajo mu Siegfried. j
Na to mu seže v roko v znamenje zahvale in j odpusta, kajti hotel je ostati sam z Rotgierom, kate-j rega je ljubil kakor oče svojega sina in mu vse za-j upal. Ko je de Bergov odšel, je poslal tudi oba novinca iz dvorane, z izgovorom, naj gresta nadzorovat mizarje, ki delajo krstp. Ko se duri za njima zaprti, < obrne se Siegfried živo k Rotgieru ter mu reče:
»Cuj, kaj ti povem! Samo jedno sredstvo je, da bi živa duša ne izvedela, da je prava Jurandova hči zares bila pri nas.«
»To ne bo preveč težavno,« odvrne Rotgier, »kajti za to, da je ona tukaj, ni vedel nihče drugi razun Danvelda, Gotfrieda, naju dveh in te naše služabnice, ki ji streže. One ljudi, ki so jo iz onega gradiča v gozdu pripeljali, je Danveld zapovedal upija-niti in obesiti. Res jih je med vojaki nekoliko, ki si nečesa domišljujejo, toda tem je sedaj zmešala možgane ona odurna deklica, tako, da sedaj ne vedo sami, ali smo jih mi prekanili, ali pa je res nekak čarobnik Jurandovo hčerko tako spremenil.«
»To je dobro,« reče Siegfried.
»Jaz pa sem že mislil, plemeniti komtur, ker Danveld ne živi več, ali bi ne kazalo, naprtiti vso krivdo na njega ?...«
»Ter priznati pred vsem svetom, da smo v dobi mira in dogovorov z mazoveškim knezom odnesli iz njegovega gozdnega gradiča kneginjino gojenko in najljubšo njeno dvornico. Ne za Boga, to ne sme biti! Na dvoru so nas videli v družbi z Danveldom, in veliki sodnik, njegov sorodnik, vL, da smo se vsi udeleževali vsakega podjetja... Ako obdolžimo Danvelda, maščeval bi se on radi tega...«
»Premisliva nekoliko to,« reče Rotgier.
»Premisliva in tudi iznajdiva nekaj pametnega, ker drugače gorjč nam! Ako jim oddamo Jurandovo hčerko, povedala bi sama, da je nismo otoli lopovom, marveč da so jo ljudje, ki so se je polastili, pripeljali naravnost v Sčitno.«
»Tako je.«
»Bog \š, da ne mislim zgolj na našo odgovornost. Knez pojde se pritožit h kralju poljskemu in njegovi poslanci jamejo kričati na vseh dvorih o našem nasilju, o naši izdaji, o naših zločinih. Bog sam v6, kakšna škoda more nastati iz tega za naš red l Celo sam veliki mojster, ko bi izvedel resnico, bi zapovedal, naj se deklica skrije.«
»Ali nas ne bodo dolžili tudi takrat, ako deklica zibne?« vpraša Rotgier.
»Nikakor! Brat Danveld je bil zvit človek. Ali se mar ne spominjaš, da je napravil z Jurandom pogodbo, da ni le sam prišel v Sčitno, marveč da je še poprej razglasil in pisal knezu, da so njegovo hčerko odnesli razbojniki, da jo torej gre odkupit, ker ve\ da je ni pri nas?«
»Resnica. Toda kako naj opravičimo vse to, kar se je bilo pripetilo v Sčitnem?«
Porečemo, da smo izvedeli, da Jurand išče svojega otroka; ker pa smo dobili ono dekle, ki ni vedelo povedati, čegavo da je, najavili smo to Jurandu, misleči si, da je to nemara njegova hči. Ko pa je Jurand semkaj dospel, je pri pogledu na ono deklico kar zbesnei in obseden od hudega duha prelil toliko nedolžne krvi, kolikor se je niti v velikem boju ne prelije.«
(Dalje pride.)

Ricmanjih hšt. 16. G. kr. okrajno glavarstvo ne more sprejeti Vaše protokolarične izjave od 27. janu-varja t. 1. zadevajoče VaS izstop iz katoliške cerkve pri istočasnim pristopom v grško-vztoCno cerkev v smislu odstavka 6 zakona od 25. maja 1868. drž. zakona št. 49 ker ste z ulogo od 2. avgusta 1900 prijavili VaS izstop iz rirasko-katoliške cerkve in pristop v grško-katoliško cerkev in ker niste do sedaj odtegnili to ulogo.
Omenjena Vaša izjava od 27. janu-varja t. 1. nima torej nobene pravne moči.
To velja tudi za enako izjavo oddano od Vaše unukinje Josiprne Kuret.
Proti tej razsodbi Uam je prosto uložiti utok na c. kr. namestništvo v Trstu potom tega ces. kr. okrajnega glavarstva v teku 14 dni} po dnevu uročitve.
G. kr. narnestništveni svetnik
Sehaffenhauer.*
Iz tega drugega odloka slavnega c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru je razvidno torej, da ta oblast smatra sedaj kar naenkrat prestop Ricmanjcev v unijo — veljavnim!
V torek je prišel v Ricmanje neki — dimnikar. Hodil je po vasi popoludne proti večeru in povpraševal, ee bi bilo treba omesti dimnike? Prijavili so se mu mnogi, a Čudno — omesti ni hotel nobenega dimnika, ampak vsem je rekel, da to stori drugega dne. Proti večeru ga ni bilo več videti; a glej, v sredo zjutraj je bit zopet v Ricmanjih in je hodil zopet po vasi. Sedaj je bil bolj pogumen; začel se je z ljudmi razgovarjati, a govoril je — čemur so se vsi čudili — čisto in lepo slovenščino. Ricmanjci so postali pozorni na Čudnega gosta, ker je vsem znano, da no-beden koperskih dimnikarjev ne zna slovenskega jezika in ako bi ga znal, ne bi mu bilo v Kopru obstanka. Malo po malo je prišel mož z barvo na dan: začel je ljudi nagovarjati, naj gredo v cerkev na latinsko
ta je bila v nedeljo polna že pri veselici, in pozneje pri plesu je bila tam velika gnječa. Od zunaj sta plapolali dve veliki trobojnici, znotraj pa je bila dvorana vsa preprežena z zastavami, zastavicami in drugim trobojnim nakitom.
Vspored je bil obširen in se je dovršil v polno zadovoljnost občinstva. Vojaški orkester je sviral med točkami razne slovanske komade. Marljivi g. Alojzij B*r a j n i k je pozdravil občinstvo v kratkih, prostih, ali značilno jedrnatih stavkih. Mladenič lepo in gladko govoril — Petje je poučeval in vodil gospod K o me l iz Gorice. Moramo reči, da smo čull več nego smo pričakovali odr kmečkeJ mladine naše okolice. Možki zbori so bili prav dobri, a mešani Sattnerjev zbor »N azaj v planinski raji« je tako ugajal, da so ga morali ponoviti, — Komelov zbor »Mojemu rodu* je odpadel, ker vojaška godba ni mogla spremljati, kajti svirala je vsak dan kje drugod in se ni mogla pripraviti. Možki zbor je mesto tega zapel drugo pesem istega skladatelja.
Domači diletanti so predstavljali ljubko burko .Bratrance' (izšla v novi »Tali ji* naše »Goriške tiskarne*). Ivana je igral g. Zavadlav Andrej, Le novica gosp. Brajnik Alojz, Lojziko g.čna Vilma Molarjeva, hiši no g.čna E-nilija Tur i jeva in Dob-sko g.čna Marica Pasku I i nova. Reči moramo, da smo bili s to igro v Št. Andrežu povsem zadovoljni; zbudila je mnogo prisrčnega smeha in zabave. H/ala vrlim dekletom in mladeničem! Pa drugič zopet nekaj!
Po veselici je trajal živahen ples do polnoči.
Tako lepo veselico so priredili napredni Št. Andrežanje! Hvala in čast jim 1
Dogodki t lilcniaiijlh. — V »Edin.* čitamo: Predvčerajšnjim (t. j. 12, t. m.) smo priobčili odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Ko{,ru — doposlan mnogim ot činom — v katerem jim ta oblast naznanja, da njihova »izjava odstopa nima nobene pravne moči*, ker da je bila oddana »v nenormalnem dušnem in Čutstvenem stanu* in ker ne poznajo »razlike med rimsko katoliško cerkvijo in grško katoliškim obredom*.
Kdor vsaj nekoliko pozna zakone, ve, kaj je izrečeno z besedami »nenormalno duševno in čutstveno stanje". Pod tem utisom stoji tudi c. kr. glavarstvo, kajti večini Ric-manjcev je izdalo nastopni odlok: N.o 1389. »G. kr. okrajno glavarstvo Koper dne 9. feb. 1903. Gosp. Andrej Kuret pok. Andrea
je bilo vsem jasno, da ta mož ne more biti dimnikar, posebno zato, ker ni hotel omesti
dobro  razumejo  ter dobro  vedo,   kako je mislil dr. T. — To reč so spravili tudi

V petek zjutraj se je zopet prikazal, a sedaj so pazile nanj že vse Ricmanje, ker vsi so bili osvedočeni, da je to preoblečen — c. kr. uslužbenec. Morda je to mož tudi zapazil, zato je hotel pokazati, da je res dimnikar fcfefo JekMfte^ia^^ Kerjeomel oba slabo' in ker ni hotel omestf*dcugih, imeli so ljudje dokaz, da se v svoji slutnji niso 'motili.
In res! Popoludne ni mogel naš dimni-kardLf^pf'fcrivati svojega pravega poklica in vse Ricmanje je videlo pred seboj diven pri-""-• latinski kapelan  gosp. Krančič in naš
»dimnikar« sta šla skupaj v prijateljskem razgovarjanju iz Ricmanj proti Logu. Ric-manjci so se smejali novemu — tovarišu g. Krančiča, a v Logu so bili že pripravljeni na to in so že oba pričakovali.
V   Logu je cerkev sv. Uršule, ki je bila skupno z ricraanjsko cerkvijo zaklenjena in zapečatena. Tudi njo sta stražila dva orožnika noč in dan. G. Krančič je vprašal po županu in po mežnarju. Ker mu ljudje niso hoteli dati odgovora, je posredoval naš »dimnikar«. Temu so ljudje odgovarjali, da imajo svojega župana in svojega mežnarja v Ricmanjih. Ko sta videla nova prijatelja, da tu ni kruha za njiju, sta šla lepo sama v cerkev: gospod kapelan KranSič in naš »dimnikar«. Kaj sta notri delala, nam ni znano. Potem  sta šla oba proč iz Loga in
""»dimnikar se je zgubil!
V  nedeljo je bilo v pravoslavni cerkvi v Trstu vse polno prebivalcev iz Ricmanj, okoli 300, v Ricmanjih je bila pa četa orožnikov.
V  nedeljo so obhajali Ricmanjci »Sveč-nico*. V Ricmanjih je bilo polno orožnikov, ki pa niso imeli seveda nikakega opravila, ker jo bilo ljudstvo mirno. Učitelj je dobil nalog, da mora pripeljati v cerkev otrok. Pripeljal jih je res 14. Potem pa so prišli v cerkev nekateri moški iz Boršta, 29 po številu, in kuharica kaplana Krančiča. Med Ricmanjci je nastala velika nevolja radi sosedov iz Boršta. Ricmanjci pa so šli k maši v Trst v pravoslavno cerkev, odkoder so se vračali veseli in srečni domov.
Marko Vales, kurat v Branici, razlaga v »Gorici* na dolgo in široko svojo bolezen, vsled katere je moral opustiti pouk v šoli, in to dela vsled dopisa iz Branice v »Prim/ in »Soči*. Ako je bil res tako bolan, kakor pripoveduje, tedaj ga pomilujemo, ali čudno se nam zdi, da se g. kurat ne dotakne po-bliže prvega dela onega dopisa proti njemu, kjer se pripoveduje, da še vedno ne more mirovati ter še vedno pika v cerkvi, ki je sezidana pač le v ta namen, da se čuje v njej beseda božja. Tudi v nt-eljo 15. t. m. ni mogel mirovati, marveč je udrihal po dopisu in dopisniku V »Soči« in »Prim.* Nimamo volje, pričkati se ž njim, pribijemo le resnico, da je on sam kriv, da se je že toliko pisalo o njem. Ako bi bil lepo molčal ter ne hujskal in rentačil, bi ga bili ljudje gotovo pustili v miru. Tako pa je dobil pre-pirljivec in hujskač le to, kar je iskal. Gosp. ! Marko! Bodite mirni in pametni, pa boste ' uživali mir! Drugače pa ne moremo mi za to, če se kdo Vaših faranov oglasi proti Vam, in nikakor nismo te volje, da bi mašili ljudstvu usta, ko žigosa politikujoče in arez-obrazne g. nunce. Za poskusni recept Vam zapisujemo zdravilo: Je::ifc za zobmi!
Klerikalni podleži brskajo sedaj po nekdanjih besedah*g. dr. Turne, s katerimi je rekel, da mora politik, ki hoče vspešno delovati ter vživati ugled, imeti tudi trdno podlago in zagotovljeno eksistencijo, da mora biti torej mož, ki nekaj velja, in ki je torej v takem položaju, da more posvetiti svoje delovanje volilcem tako, kakor je prav. Temu menda ni kaj oporekati; kajti to velja pri vseh narodih, pri vseh straakah, na celem svetu. Kaj bomo mi volili n. pr. na prva mesta naše politike ljudi, ki so reveži, ki hodijo okoli nedostojno oblečeni ter ki bi pri svojih volilcih iskali recimo krajcarje za večerjo ? To bi bil lep poslanec in odličen politik! Kar je govoril dr. T. v tem pogledu, je jasno in razumljivo vsakemu pametnemu Človeku, aii klerikalni podleži podtikajo dr. T. pri tem grde, sebične namene, kakor da je rekel, da poslanec mora skrbeti le zase, potem še le za volilce. Ti podleži podtikajo
m»B* •   ••    •"  '            -------   **" —..-»v. , dr. T, malomarnost za volilce, ter skrb le za
maso in ,im jeobljubaval zlate gradove, ako    lastni žep! Tako nizko padajo v podtikanjih,
poaajo zopet pod latinsko cerkev. S tem 1 in celo takrat, kadar vso reč sicer prav J memba.
Tretji, ki bi bil imel pričati, je bil kr., aH je že umrl. — Nam je žal, da je odkloni! sodni dvor c. kr. prof. Ivančiča in c. kr. vadničnega učitelja Sivca kot priči v tej stvari, ker bi bilo za nas jako zanimivo, kaj bi bila povedala! (— Kako bi bilo n. pr., ako mi obrnemo, ost, ter rečemo," ^a' imajo razni c. kr. gg. le grde, sebične namene, da skrbijo s svojimi plačami v. prvi usti le sase, in še le v zadnji za šolo ? Kaj bi bilo,ako bi sejim reklo, da naj poduču-jejo zastonj ter živijo siromašno ter bodo vseeno profesorji? Mislimo, da ne bi šel potem niti eden za profesorja! — Od dr. T. pa nekako zahtevajo ti poštenjakoviči, naj živi od zraka ter dela za narod I) — Tako videvamo dosledno v gonji proti naprednja-kom razne c. kr. profesorje in »profesorje* v Gorici. Ali so za to tukaj P Ali jih za to redijo davkoplačevalci? To je škandal, in proti takemu c. kr. spletkarenju kar najodločneje protestujemo,
Ib Komnu se poroča: Dne 12. t. m, so bile županske volitve. Za župana je izvoljen Josip Švara, bivši župan, podžupani so: Josip Volčič, Valentin Volčič, Anton Švara iz Komna, dalje Kovačič Josip, Ivan Urabec iz Svetega, Štolfa Štefan, Volčjigrad, Anton Šebelja, Tomaževica.
V gozdu pri Cepovanu so našli, kakor se pripoveduje, neko lobanjo, glede katere bi bilo soditi, da je kakega novorojenčka. Zaprli so neko žensko, o kateri so sumili, da bi bila morda zagrešila kak detomor.
Ib Vrtojbe smo dobili dopis, v katerem vprašujejo, kedaj da bodo vendar občinske volitve. Že štiri leta so pretekla, odkar imajo sedanje županstvo, ali sedaj nimajo še niti novega volilnega imenika. Bati se je pa, da bo sestavljen, kadar bo sploh, tako, da bodo protesti neizogibni, ter se sedanja županijska doba potegne še za par let naprej. Ali res ne bo konca takim razmeram v Vrtojbi?!!
Papežev jubilej In slovenski delavci. — Papež Leon praznuje vsako leto par jubilejev, ne niordR iz nečimernosti, ampak iz političnih nagibov. Letos bo praznoval pet-indvajsetletnico svojega kronanja, in kleri- , kalni svet že pridno agiiira, da bi se pri ti j priliki uprizorile velike demonstracije. Zlasti | hočejo klerikalei, da bi se delavstvo udeležilo in v ta namen proglašajo papeža za — delavskega papeža. Pri tem jih čisto nič ne ženira, da je papež eden največjih kapitalistov na svetu, in da se je pod njim zatrlo vsako katoliško delavsko gibanje, ki je imelo kak socialen namen. Z Dunaja razpošilja sedaj »vodstvo krščansko - socialnega delavstva" slrogo zaupne pozive, kako se mora praznovati papežev jubilej. Društva morajo korpo-ratirao z zastavami iti k maši, prirediti morajo slavnostno zborovanje in poslati papežu udanostno brzojavko. Da pojde vse gladko, se društva opozarjajo, kje slavnostni govornik lahko preplonka svoj slavnostni govor in ktko se naj glasi udanostna brzojavka. Tako se umetno uprizarjajo demonstracije, potem pa bodo trobentah o navdušenju in o ljubezni »ljudstva* za svetega očeta. Zanimivo je tudi, da so dobila slovenska delavska društva tiskano pozivnico, naj pobirajo strankarski dav?k letnih 4 vinarjev in ga naj pošljejo na Dunaj Ivanu Fritschu, VI., Web-gasse 8. Tudi pod tem pozivom sta podpisana Leop. Kunschak in Adolf Anderle. V tem pozivu tiči dokaz, da so slovenski krščanski socialisti samo privesek Lueger-jeve stranke, samo privesek Slovencem sovražnih dunajskih krščanskih socialcev, tistih, ! ki so vse Slovence proglasili za prasce. Čast takim slovenskim delavcem!    Po »S!. N.*
Ib Kamen j. — V nedeljo 22. t. m. priredi plesno veselico c. kr. oddelek vojaških veteranov v Kamnjah, v zaprtih prostorih g, F. Furlan-a pri Rebku.
Raaglas. — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (HI/4) v Dutovljah, pol. okraj Sežana, proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna plača 550 kron, uradni pavšal 140 K, letni pavšal 140 K za lokalno dostavljanje poštnih po-šiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
Društvo za podporo rokodolcev v Ajdovščini je imelo 15. t m. svoj redni občni zbor, pri katerem je bilo izvoljeno prejšnje vodstvo., le v odboru je neka pre-
xr •Srr8fe0 dril5t™ -Wp»' na Slapu pri Vipavi>abi na veselico, katero priredi na pustno nedeljo dne 22. t. m. v prostorih g. *. Malika. Na vsporedu: ples, petje, burka, šaljivo srečkanje in^zopet ples. Pri plesu bo svirahTgodba na pihala.
Prostoročno gasilno društvo t Sežani priredi dne 22, svečana 1903. veselico v krasno odičeni dvorani »Hotela pri treh kronah z jako zanimivim vsporedora. Začetek točno ob '/»8. uri zvečer. ¦«-¦ Pevsko-bralno društvo »Orel« na Trnovem pri Goric! vabi na društveno veselico, katero priredi v nedeljo dne 22. Pers"č-arja L '* V prostorih gospoda župana Med vsporedom in pri plesu bode sviral oddelek prvaske veteranske godbe. Začetek točno ob 37, uri popoldne.
Današnja ,So8a« nima priloge, ker sta bolna dva stavca in je v tiskarni mnogo nujnega dela, ki se ne da odlagati.
odložiti za prihodnjič, oziroma jih porabimo
Razgled po svetu,
BržaTnI abor. - (Dalje,) Že zadnjič smo naznaoili, da je pričela zbornica generalno razpravo o noveli k tiskovnemu zakonu. Vršila pa w jo ob splošnem nezonlmanju v zbornici. Oglasilo io je bilo mnogo govornikov, ali ker niso bili navzoči, so izgubili pravico do besede. Mladočeh Ryba je trdil, da je zakonski načrt v predloženi obliki nesprejemljiv. Zlasti je pobijal določbo od-egnjena tiskovnih pravd radi razžaljenja časti kompetenci porotne sodnije. Tudi določbe glede svobodne razprodaje časnikov so preveč zamotane. Zahteval jo tudi, da se zniža poštnina za časopise. Najboljši tiskovni zakon bi bil oni, ki bi določal: Tisk je svoboden, Svlvester je izrekel mnenje, da novi zakon ima res pogreške, ali da vendar nudi tisku mnogo ugodnosti. Jawor-ski je zahteval pomnožltev tiskovnega odseka od 87 na 48 članov, kateri predlog je bil tudi sprejet. Na razpravi je vojni zakon. Upisah 51 govornikov proti, 26 za,
Nad?ojTodlnJa ;EllzabctH je umrla v soboto v jutro ob 5, uri, Cesar se jo po-vrniProdi tega iz Budimpešte na Dunaj.
Delavski sprevod ? Trstu. — Naznanjeni delavski sprevod v Trstu v nedeljo popoludne na tamkajšnje pokopališče se je izvršil v lepem redu; nikakega nevšečntga pripetljaja ni bilo. Tako so poslavili dostojno spomin na žrtve lanskega leta. Za red so skrbeli delavci sami, reditelji so nosili na levi roki rudeč Irak. Sprevod so delili na 3 velike oddelke, ki so se delili zopet v pododdelke, sestoječe iz delavcev različnih kategorij. Na čelu sprevoda so korakali kurjači. Te so postavili na čelo, ker je baš njihov spov z Llovdom provzročil lansko generalno stavko. Sporeda se je udeležilo kakih 10.000 oseb. Prvi so dospeli na pokopališče ob 2. uri pop., zadnji pa ob 4. Ko se je dovršil sprevod, sta govorila pred spomenikom Pittoni in Kopač. Sprevod je bil lepa pietetna manifestacija od strani delavstva!
Samomor okrajnega sodnika. ~ Okrajni sodnik v Orlovcu v Dalmaciji Anton Višič se je vrgel v reko Zrmanjo, kjer je utonil. Poprej je spil še steklenicno, strupa ter si privezal kamen okoli vratu. Vpisarni je pustil svojo uro, poročni prstan|in pismo. Baje je storil ta korak radi ukorov od pred-postavljene^oblasti.
Jaroslar Vrhllcky, slavni češki pisatelj in pesnik, je slavil v ponedeljek 50-let-nico svojega rojstva. Vrhlickv, s pravim imenom Emil Frida, je profesor splošne litera-na češkem useučilišču. Vrhlickv ni le odličen in slaven sin češkega naroda, marveč je eden izmed najizbranejših duhov današnjega pro-svitljenega sveta.
Hacedontja. — V Parizu je bilo v nedeljo veliko javno zborovanje v prilog Ma-cedoncem. Udeležilo se ga je kakih 10.000 Ijudij. Govoril je tudi soc. posl. Faures, trde\ da mora Evropa narediti konec razmeram na Turškem. Sprejeli so revolucijo s pozivom do vlade, da naj stori korake pri velesilahjv svrho skupne intervencije.
Turki so postavili na bolgarsko mejo 30.000 pešcev in 2000 jezdecev. Vsa turška vojska, ako se jo zbere, je tako velika, da doseže našo, avstroogersko. Turčijo skrbi najbolj denarna stran, kadar pride do vojne. — Turki že divjajo tuintam ter koljejo in mučijo ljudi, ponajveč za ničarije. — Bolgarska vlada je dala zapreti vse glavne voditelje makedonskih »odborov*. — Vse se oborožuje na Balkanu in drugodi, ker se pričakuje z vso gotovostjo na spomlad vojna v Macedoniji.
Svetovno anano je, da dajo Mauthner-Jeva napoj ena semena pese zapičo na j v e č j i pridelek. Ravno tako izvrstna kakor tudi nedosežna so Mauthnerjeva ze-jenadna in cvetlična semena.
Učenec
se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga. Ponudbe sprejema Albert Moaer
trgovec na Javorniku, Gorenjsko.
V^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se stavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidr. postrežbo po jako zmernih cenah.
15°|o
pod navadno eencT
razprodaja radi poznega zimskega 5asa
J. ZORNIK
Gorica, Gosposka ulica 7
vse zimsko blago, kakor: krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuliovino itd. §V* Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup. ~"Wfl
^     Rajceieji izvir dobrih
111*   3  3-letnim pismenim jani-
Hanns Konrad,
Uw k tr itaHln    M«H|.250.
(Češko). Lastne delavnice ur in fine mehanike. Dobra rem. ura iz niklja gld. 3*75 Fina, srebrna rem. ura , o-25 Fina srebrna verižica . . , I'20 Budilnik iz niklja . . , 1-75 Tvnika j« odlikovana s c. kr. orlom ima zlate in srebrna svetinje iz razstav ter tisoče priznalnlh pisem   - nnatrofan cenik sastonj'
Dobroznani vinski GVCt
„Ancora",
ki služi pri pretakanju vina,  se prodaja samo v mirodilnieah
Ant. Mazzoli - Gorica.
E. LEBHERZ
tovarna užigalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice
Apollo
Anton Pe&enko
Vrtna ulica 8 - GORICA   -  Via Giardino 8 priporoča
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
dom in razpošilja po železnici na v.4e  kraje  avstro - ogerske  monarhije v sodih od fi6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Gano zmtrne. Postrežba poitona,
Protrpotinu i«
revmatizmu
jeti80«6 in tisoče ljudii vspešno rabilo
Zoltanovj mazilu proti
protiou in revmatizmu.
Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih bnleziib, kjer ce!6 dolgoletne ko-pelji niso mogle pomagali.
Cena steklenice 2 K
Glavna zaloga:
lekarna pri .('meni
medveda" Dunaj 1.,
Lusreck 3»
Birellna pDilia razpi'il|!t8»
lekarna rj a
Bela Zoltan
Trgovina z železnino „MERKUR"
FETEi II
¦v Oeljia., O-ra.6Is:a. cesta štev. 12 priporoča svojo veliko zalogo najboljiega železa In jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljsv, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokoinice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. WT Tomaževa žlindra, najboljšo umetno gnojilo. *W%-
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnik kriiov. %
Postrežba točna.
Gene nizke.
H
Tr^oV$ko---obrtqa- re^i^troVa^a zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
i
V
m vlogo obrestuje po 4.»/,#, — večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po h%.      Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. i daje na poroštvo a!i zastavo  na   5-letno  odplačevanje v tedenskih aH
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-lotno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po i krono na teden, t. j. 2fi0 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 1. dtc. 190f:
Doleil: a) podpisani.........K 1,276.500'--
b) vplačani.........»    630.4G6-02
Dan« posojila..........>  1,410.456*50
Dopolnilni zaklad......>    222.419*45
Vlos«........•........060.645-80
____________________.A.__________________
Pfaff-ovi šivalni stroji
fpf*" so najboljl. -^gj
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in še ne vo kako bo lipelje uit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po Vši več kot 20-letm poskuSnji raznih tovarniških strojev so prepričali da so res Pfaffovl Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovlm.
Pfaffovi šivalni stroji i?šamt po I0'lelni doW še vcdno Pfaffovf šivalni stroji SrSfSSSe!12ft domio mlm in
PfaffOVi ŠiValili SfrOli   «° posebno pripmvni za umolno vezenje
I« II    . V.    ,        .   '    (rocamirenjo) ter se poučuje brezplačno.
..   ..  ______.____, Pfaffovi šivalni stroji T^azTiti^ V8ak0 tovarno-
Nikar naj se ne zamudi prod nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje,
laloga Pfaffovih šivalnih in drugih strojev v gorici via Ionicipio štev l
SAUIMJG & DEKLEVA.
'^L..y
Popravljaliiicn Šivalnih strojev, drokolea Nuusku ulica II.
Amerikanski blifcendorfski hitri pisalni stroj.
Pred nakupom pisalnega stroja no zamudimo priliko pokazati si .najeeneji, vsem zahtevam odgovarjajoči klaviaturni stroj.
Prednosti istega so: pisava lopa, čista in stalno vidna, sestav na barvaste valčke, menjajoče kolesce s črkami, najeeneji stroški za vzdrževanje, največja prebojna i»oč.
Glavni zastopnik za Avstro-Ogcrsko:
Oskar  Hiiffzky,   Dunaj
IV., Johann Stratissgasse 36b.
O h a K 230. -  in K 300. ~
Lastna popravljalniea.  Prospekti zastonj in poštnine prosti.
Kdor hoče vzdržati pri zdravlju toli otroke kakor tudi odrašene, mora ˇporabljati
pravo štokfiževo olje,
ki je priznano kot najbolje sredstvo.
Prodaja se garantovano pristno v mirodilnieah
Anton Mazzoli - Gorica.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujoeimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
iM913Jf
vzajemno zavarovalna banka v Prag*i.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapltaJije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slovansVo-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej niši
Gospodskih ulicah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjnje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
I Schichtovo hranilno jedernato milo
O O-   •
feno zmamko
®   garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
j5     •   •   •   •   "Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko.    •   •   •   • O
o       Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.