280 PAUL VERLAINE-A. DEBEL JAK: JESENSKA PESEM. Dne 4. decembra 1812. je pisal Zupanu o bas takrat umrlem Ljubljančanu, gostu Zoisove hiše: «Ubogi Franc Repič... bil je zdrav duh in ni slepo molil za Freigeisti.»123 Mož jako ekstremnega temperamenta je v filozofiji in religiji odklanjal vse ekstremne smeri, ostajajoč v glavnem oni zmerni humanist, kakršen je bil izšel iz Zoisovega kroga. Vendar pa dunajsko ozračje ni ostalo brez vpliva nanj. «Čeprav kristijanstvo štimam», je pisal — kakor smo slišali — že 1.1811. Zupanu. In to noto je začel v dunajskem milijeju ubirati vedno razločneje in odločneje. Poudarjati je začel ne samo krščanstvo, ampak po ^^Jfidjkv^h romantikov še posebej kato- f licanstvp zlasti nasproti kristijanom drugih veroizpovedanj. Ta nota se mu je začela krasti neredko tudi v njegovo strokovno delo. Dne 24. septembra 1815. poroča Dobrovskemu, da se je spri s poljskim slavistom Bandtkejem, po veri protestantom, pristavljajoč, da je moral proti drugovercu varovati svoje katoliško stali-šče.124 Kako se je v poznejših letih trudil, da prisodi Cirila in Mgjflfjg^Samaii RIT1"- Je znano iž njegovih spisov; kakor so tudi znani izrazi, s katerimi se je boriLs češkimi protestantskimi pre-poroditelji Šafafikom in Palackjm (zlasti v knjigi «Hessychii discipulus»): heterodoxi, hussitae fanaticL historici pleni zeli, ducti insanabili odio in eccelesiam occidentalem, vespertiliones protestantes de persecutione papistica lamentantes etc. jf -h*JhL&, & 123 Ibid., II., str. 250. A / / j j f 124 Istočniki, L, str. 410. (Dalje prihodnjič.) PAUL VERLAINE-A. DEBELJAK: JESENSKA PESEM. Na goslih lok Dušim se bled V stran grem od hiš ihti v dolg jok in ves prevzet, v jesenji piš, jeseni, ko ura bije, ki gori, doli bridko gorje se starih dni me hud in ljut zajeda v srce spomin budi ko list osut se meni. pa solza lije. podi okoli.