Poštnina platana v oototiinl m Cena Din 1*- Mrtrmskl dem Štev. 79 17 Ijubljanl, e. aprila 1930 leto i. Poziv za pcliratnc posolile v Angliji - Napcutili ital. uojskouodie AbesiniH pccostaja samo konec Asmara, 6. aprila. AA. (Radio DNB.) Itf!ijan-ska vojska je včeraj dopoldne zavzela Kvoram. Ostanki abesinske vojske bežijo proti jugu. Italijanska napadalna letala jih stalno zasledujejo in bombardirajo. V soboto so italijanska letala odvrgla na bežečo abesinsko armado 54 ton bomb in oddala na Abesince 20.000 strelov iz strojnic. Zavzetju Kvorama pripisujejo italijanski voja-Ski krogi izredno velik strateški pomen, ker leži mesto ob stari abesinski cesti proti Adis Abebi. Kvoram so vrata, skozi katera vodi pot v notranjost Abesinije. Maršal Badoglio smatra, da bo prišlo v kratkem do popolnega abesinskega poloma. Abesinskemu cesarju preostajajo le še dve ali tri možnosti: 1. da sam ponovno napade Italijane, pri čemer pa bo njegova vojska popolnoma uničena, 2. da sprejme italijanski napad, pri čemer pa ga bo doletela ista usoda, 3. da se popolnoma umakne, kar mu bo pa zelo težavno, ker abesinski vojski primanjkuje i transportnih sredstev i hrane. Angleški vojaški krogi so mnenja, da je sedaj po popolnem razsulu abesinske vojske Italijanom mogoče ostvariti in uresničiti svoje velike načrte za bližnjo bodočnost. Med umikom Abesincev so Italijani zaplenili osem abesinskih brzostrelnih topov najmodernejše konstrukcije. Dessie bombardiran Asmara, 6. aprila. Včeraj je šesi italijanskih letal bombardiralo Desijc. Obseg škode še ni znan. Letalec Falcone je včeraj odletel iz Makale v Adis Abebo in nazaj. Mesta ni bombardiral, pač po je uničil dve abesinski letali, ! bo odbor trinaj-storice zahteval nadaljnje izvajanje sankcij, ali bo odredil petrolejske sankcije proti Italiji, ali pa bo pospešil mirovna pogajanja med Italijo in Abesini-jo. Po vesteh Valijanskih listov narašča v Londonu sankcijonistični duh. Italija pa s svoje strani zahteva ukinitev sankcij kot pogoj za pogajanja, ki naj bi jih vodila z Abesinijo v okviru Društva narodov. S splošno mednarodnega političnega vidika pa je zanimivo mnenje nekaterih političnih krogov, da je angleški vladi vendarle uspeio postaviti v ospredje političnega zanimanja evropske javnosti vzhodnoairiški problem in tako zmanjšati pomen Irai cosko-nemškega spora. Nad Adis Abebo Italijanska letala .so se v soboto pojavila nad Addis Abebo, krožila cele tričetrt ure nad mestom in ponovno fotografirala posamezne mestne okraje. Dve italijanski letali sta se spustili 60 m nad abesinsko letališče in sta s strojnicami obstreljevala hangar, v katerem sta se nahajali dve letali. Naboji, ki sta jih rabila pri obstreljevanju, so bili vnetljivi. Eno izmed obeh letal je popolnoma zgorelo. Človeških žrtev pri tem napadu na letališče ni bilo. V Addis Abebi sami ni bilo posebne panike. Čeprav je bil sejmski dan in je bilo v mestu polno kmečkih ljudi iz okolice. Mnogo nekdanjih bojevnikov je ob prihodu italijanskih letal pograbilo za svoje stare puške in pričelo streljati na nasprotnika. Prav s tem početjem pa so povzročili več nevarnosti prestolniškemu prebivalstvu, kakor pa italijanskim letalom. Angleški major Bunding odpotuje v kratkem na fronto s transportom 2000 mask proti plinom, ki so jih izdelali v prestolnici. Med diplomatskimi zastopniki v Addis Abebi je bil dosežen sporazum, da se bodo smeli vsi Evropci v primeru nevarnosti zateči na področje angleškega poslaništva. Večje število Evropcev se je že poslužilo te pravicc. Iz mesta so odpeljali vse zaloge bencina. Organizirali so tudi večjo č(t,o gasilcev, ki so jih razdelili na posamezne mestne okraje, da bi bili v primeru potrebe takoj pri roki. Hauptmannovo truplo bo sežgano »wyork, G. aprila. AA. Hauptmannov« vdova je prosila upravnika kaznilnice v Trentonu za dovoljenje, da sme sežgati truplo svojega pokojnega moža. Guverner Hofmanu je izjavil, da misterij ugrabitve Lindberghovega otroku še zmerom ni pojasnjen. Zvedelo se je, da bo zbornica države Ne\v .lersey odredila posebno preiskavo proti guvernerju zaradi njegovega stališča glede llaupl-mannove afere. Vrhovni državni tožilec pa bo uvedel postopanje zaradi Paula Vendela, da bi se identificirali ugrabitelji Lindberghovega otroka, ki so prisilili Vendela, da je podal neresnične izpovedi, po katerih naj bi bil ugrabil otroka. Senator Moore je izjavil, da je bila obsodba Hauptmanna popolnoma utemeljena. Reprodukcija lestve, ki so so je poslužili ugrabitelji in veliko število fotografij o tein senzacionalnem zločinu so izročili kriminalnemu muzeju v Washingtonu. 1000 Komunistov prijetih Varšava. 5. aprila. AA. Skupno število komunistov. ki so jih prijeli v zvezi z nedavno potlačeno zaroto, znaša okrog 1000. Od teh so jih 300 prijeli v sami Varšavi. francosko zlato Pariz, 6. aprila. AA. Po [»slednjem poročilu francoske banke znašajo francoske zlate rezerve zlata 05 milijard 586 milijonov frankov. Rezerve so se v poslednjem tednu zmanjšale za 114 milijonov frankov. Poslovni krogi so pričakovali, da se bodo francoske zlate rezerve zmanjšale vsekako v večji meri. Menični portfelj se je povečal za 11.29 milijonov in je dosegel znesek 10 milijard {>34 milijonov frankov. Denarni obtok je znašal 83 milijard 190 milijonov. Napram preteklemu tednu se je povečal za 516 milijonov frankov. Pasivni tekoči računi znašajo 11 milijard 323 milijonov. Napram preteklemu tednu so se povišali za 412 milijonov. Odstotek kritja glede na skupni znesek denarnega obtoka in obveznosti po vidu znaša 69.30. Napram preteklemu tednu se je zmanjšal za 0.81 %. Diktatorjev sla obsojen Madrid, 6. aprila. AA. (DNR.l Primo de Rivera, sin pokojnega generala in vodja španskih fašistov, Ni je bil pred dnevi obsojen na dva tedna strogega zapora, je sedaj obsojen na hudo ječo dveh na-daljriih meseccv, ker je objavil brez dovoljenja letake s programom španske fašistične stranke. Herriot prtznuvn Nemitil enakopravnost - Komunisti hočejo vojno Lvon. 6. apr. Včeraj je znani francoski državnik Herriot na banketu Sveta za zunanjo trgovino govoril o zunanjepolitičnem položaju. Dejal je, da je kljub vsemu prepričan, da je francosko samostojnost in neokrnjenost mogoče zavarovati. Zdaj je treba, da praznoto v Zvezi narodov napolnijo Francozi z novo vsebino in obveljavijo nova načela. Če tega ne etore, bodo izgubili Francozi zadnjo priliko za uveljavljenje svojega pomena. Francozi ne bodo odbili nemške zahteve po enakopravnosti,^ pač pa hočejo politično enakopravnost za vse. Položaj je zelo težaven in zapleten, toda vse se bo dalo premagati, če se bodo francoski državljani v svoji državi združili okoli republikanske vlade in dokazali, da jih ne ločijo osebna vprašanja, kadar gre za državne koristi. Treba je lo-karnsko pogodbo ohraniti z Nemčijo ali brez nje. Glede francoskega franka je dejal, da bi bilo neprevidno razvrednotiti ga, ker se boji, da bi razvrednotenje prineslo iste posledice, kakor je prineslo razvrednotenje dolarja in funta. Prepričan je, da bi razvrednotenje samo pomnožilo vzroke za notranje nerede in za zmedo, ki čim dalje bolj grozi Franciji. tlacijonalistltnl komunisti Včeraj je imela v Parizu manifestacijsko protifašistično zborovanje franc, komunistična stranka. Na tem zborovanju je govoril boljševiški voditelj Maurice Thorez. V svojem bojevitem govoru je odločno izjavil, da francoski komunisti ne bodo pustili, da se kdorkoli odtrga od Francije, tudi za prst njene zemlje in posesti, temveč bodo z orožjem v roki branili francosko neodvisnost. Protestirajo preiti temu, da je Nemči ja prekršila lokarn-sko pogodbo in nadaljeval: »MA francoski komunisti hočemo Francijo močno svobodno in prosto kapitalističnega jarma. Francija se ne boji Hitlerjevih groženj, ker jo bomo branili vsi. Zato je tudi francosko-sovjetska pogodba neobhodno potrebna za varnost in neodvisnost Francije.« Brez komentarja. Itonuja vztrajajo pri svojem Pariz, 6. aprila. AA. (H&vas) Sinoči ob 19 se je začela v francoskem zunanjem ministrstvu konferenca, na kateri so sodelovali zunanji minister Flandin, predsednik vlade Sarraut, Paul Boncour in višji uradniki zunanjega ministrstva. Flandin je pojasnil »francoski načrt«, ki ga je sestavljal ves dan. Na konferenci so načrt dokončno redigirali. Danes popoldne bo načrt predložen seji francoske vlade. Pravijo, da obstoja načrt iz treh listin oziroma da je razdeljen ni tri poglavja. Poglavja odgovarjajo posameznim delom nemške spomenice. Francoski načrt opozarja zlasti na negativni značaj nemške spomenice od 31. marca. Ni še gotovo, ali bo francoska nota opozorila tudi na vse posledice, ki izhajajo iz te okolnosti, ali pa se bo omejila na to, da opredeli stališče Francije. Politični krogi ne dvomijo, da bo Flandin med razgovori, ki se prično 9 t. m. v Ženevi, zahteval od svojih partnerjev, naj sedaj izvajajo sporazum, ki so ga sklenili 19. marca. Da je bo Flandin zahteval v svetu Društva narodov, naj odredi varnostne ukrepe na predlog locarnskih držav, Francoski politični krogi mislijo, da se razgovori med generalnimi štabi Francije, Velike Britanije in Belgije prično prihodnjo sredo v Londonu. Konstruktivni načrt francoske vlade, ki sc opira na načelo nedeljivosti miru in ki je sestavljen v okviru Društva narodov po načelu kolektivne varnosti z medsebojno pomočjo, smatra, da je treba ustanoviti krepak diplomatski sistem, ki bo lahko prevzel konkretno ureditev sedanjih nesoglasij v Evropi. Flandin bo svoj načrt s>poročil zastopnikom locarnskih držav po vsej priliki v Ženevi, nakar bo izročen časopisju. Belgijski kralj o vojni Hruselj, 6. aprila. AA. Na svojem inšpekcijskem potovanju v Beverlu je belgijski kralj Leopold imel govor in dejal med drugim: Ponovna invazija je docela mogoča, in sicer zaradi hitrosti sedanjih armad, tako da lahko ogrožajo sredino že nekaj ur po otvoritvi sovražnih dejanj. Zaradi lega je treba tako aktivne, kakor rezervne divizije pripraviti tako, da lahko takoj stopijo v akcijo. Predsednik vlade na Bledu Ljubljana 6. aprila. V soboto pozno zvečer se je raznesla po Ljubljani vest, da se pelje naslednjega dne, t. j. včeraj z belgrajskim brzovlakom skozi Ljubljano predsed nik kr. vlade in minister za zunanje zadeve g. dr. Milan Stojadinovič. Ta nepotrjena vest je zadostovala, da se na kolodvoru včeraj dopoldne niso zbrali samo predstavniki oblasti in prvaki ]RZ, marveč tudi velika množica meščanov ter več županov z okoliških občin. Posebno številna pa je bila akademska mladina, ki je predsednika vlade močno aklamirala. Ko se je brzovlak ustavil na postaji, sta vstopila v salonski voz ban dr. Marko Natlačen in župan dr. )uro Adlešič s svojima soprogama. Dami sta izročili soprogi g. predsednika slovenski pozdrav: lep šopek cvetja, med tem pa je predsednik vlade že bil v živahnem pogovoru z g. banom in g. županom. Nato so vsi trije stopili iz vagona. Ko se je predsednik kr. vlade g. dr. Milan Stojadinovič pojavil na stopnicah vagona, je bil deležen burnega pozdravljanja. Vidno pa je bil predsednik začuden nad tako številno akademsko mladino ter je takoj, ko se je rokoval in pozdravil z oficijelnimi zastopniki, stopil med akademike, se z nekaterimi rokoval in že je tekel prav preprost razgovor. Predsednik je posameznike spraševal odkod so, zanimal se je za njihove študije, za razmere na univerzi, tisk itd. Ministrski predsednik je moral kmalu zopet v vagon, ki so ga priključili nato na konec vlaka. Med tem, ko so vagon prcklopljevali,, sta bila s predsednikom v vagonu ban in mestni župan. Tik pred odhodom vlaka je povabil predsednik v salonski vagon urednika »Slovenca« ter zastopnika »Slovenskega doma« in »Vremena«. Oba novinarja sta spremljala predsednika do Kranja ter jima je v razgovoru dejal, da je njegov prihod v Slovenijo popolnoma zasebnega značaja in da prihaja v Slovenijo le na odmor s svojo družino. Naš zastopnik je opozoril predsednika g. dr. Stojodinoviča, da so na Bledu zbrani znani pohorci dr. Kramer, Angjelinovič, Banjanin in Popovič in da sc širijo vesti, da bo prišlo med pohorci in pred sodnikom vlade do političnega sestanka. Predsednik g. dr. Stojadinovič se je na to vest smejal in dejal: »Kar se tiče političnih sestankov, je v mojem programu predviden samo sestanek z banom dr. Markom Natlačenom z bivšim ministrom dr. Franom Kulovcem, županom dr. Adlešičem ter z drugimi voditelji in prijatelji )RZ v Ljubljani in prav z nikomur drugimm!« Predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Sto jadinovič, ki ga spremljata g. dr. Gašič, šef kabineta v predsedništvu vlade in g. dr. Protič, šef kabineta v zunanjem ministrstvu, ostane na Bledu nekaj dni in bo napravil več izletov po Gorcnjsk1 nakar se vrne v Belgrad. Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič med akademiki Ministrski predsednik v razgovoru z županom iz št. Vida Karlom Eriavccnr Min. dr. Krek med našim ljudstvom Ob meii v Siarem trgu Sluti Irg |>ri Ložu je od slovenskega središča /,‘lo oddaljen kntj, ki živi od leta 1018, odkar '22 kilometrov občinske meje teče po državni meji med Jugoslavijo in Italijo, precej samosvoje življenj'' Prometne zveze z ostalo Slovenijo so zelo slabe in zamudne, primanjkuje vode in polja. Prebivalstvo se je v prejšnjih' časih preživljalo največ s prekupčevanjem živine in lesno kupčijo, kar vse pa ji- v zadnjem času občutno zastalo. Poleg lega je še neposiedni mejaš na sosedni Cabar, ki spada vsaj v političnem oziru v hrvatsko območje, kar lini' ni brez vpliva. 'L ozirom na ta dejstva predstavljajo ti kraji ob meji čisto svojevrstno duševnost in čisto po-s< bne 'polreke. Pori vladanju sodelovali, nas tudi vse sili k temu, da se še z večjim zaupanjem zberemo . okrog svojega voditelja dr. Antona Korošca. Če '' smo mu bili udani takrat, ko je bil preganjan, mu ■ V moramo biti vdani še bolj zdaj, ko si kot eden voditeljev države prizadeva, da reši Slovenijo iz propada pred katerim je stala. Izvajanja ministra <1 r. Kreka so doživela aplavz, kakršnega hladni in objektivni prebivalci krajev ob meji ne delajo brž. To naj mu jamči, da ga cenijo, spoštujejo in mu zaupajo tudi tisti Slovenci, med katere ga jo pol zdaj prvič zanesla. V Trbovljah Shod ministra (Jr. Kreka je bil prvi večji politični shod, ki se je vršil po preobratu našiti notranjepolitičnih razmer v Trbovljah. Zanimanje za najnovejše politične dogodke, zlasti pa krušno vprašanje dobav premoga iz rudnikov na slovenskem ozemlju je privabilo v dvorano Prosvetnega društva do 1000 ljudi, večinoma samih delavcev in manjših posestnikov iz okolice. Ne moremo reči, da so bili v dvorani sami pristaši sedanje politične smeri, z mirno vestjo pa moremo trditi, da so ob izvajanjih g. ministra dr. Kreka vsi izprevideli resnost naporov vlade, zlasti pa slovenskih zastopnikov v njej, ki se neumorno trudijo, da bi v teli zapletenih vprašanjih našli tako rešitev, ki bi bila sprejemljiva tudi za slovenskega delavca in kmeta. V svojem govoru je g. minister dr. Miha Krek obravnaval najbolj kočljivo vprašanje, od katerega je odvisno krušno iivjjenje večine trboveljskega prebivalstva, to je dobav pre-inoga. Odkrito je priznal, da je to vprašanje zelo povezano s splošnimi gospodarskimi vprašanji države in da se proti dobavam iz slovenskih rudnikov uveljavljajo govori. Pravijo n. pr. država ima svoje rudnike, zato je pač najbolj gospodarsko, da iz teh krije svoje potrebe. V' trboveljskih rudnikih je vložen po večini tuj kapital in tudi dobiček večinoma tujec požre. Taka industrijska središča morajo biti čimbolj v središču države. Ko je ob velikem odobravanju vseh zbranih zborovalcev ovrgel vse te ugovore, za katerimi se skrivajo v veliki meri tudi koristi tujih kapitalistov, je opisal vso borbo slovenskih zastopnikov v vladi, ki so jo vodili na najvišjih mestih, da slovenski rudniki pri državnih dobavah ne bi ostali pozabljeni. Poleg državnih koristi, ki tu niso tako prizadete, je največja ovira nerazumevanje dejanskega položaja Slovencev. Vsako privilegiranje oddaljenejših rudnikov bi kot nujno posledico rodilo veliko obuboža nje tisočev in tisočev slovenskih delavcev, zlasti trboveljskih, zato se bo borba še nadaljevala in on kakor tudi g. minister dr. Korošec bosta vse storila. da slovenski delavec dobi delo in kruli. Vsi zbrani zborovalci, ki jih je bilo polno dvorano z galerijami in stranskimi hodjiiki vred, so z vidnim zanimanjem poslušali njegova izvajanja in ob koncu njegovega govora je bilo dolgotrajno in iskreno odobravanje enodušno. Vsi navzočni so priznali, da sc g. dr. Krek in g. dr. Korošec isk.fino trudita doseči vse. kar je v obstoječih razme ali mogoče in da jima bodo tudi zunaprej brez ozira na morebitna politično različna gledišča ohranili svoje zaupanje. Po številu udeležencev morda to ui bil največji shod g. ministra Kreka v sedanji politični dobi, bil pa je gotovo eden od najlcpšili bas radi zaupanja, ki ga je g. minister vzbudil med delavci, ki v kleščah kapitalističnega družabnega reda iščejo človeka, ki bi se res požrtvovalno in nesebično zanje zavzel. Morda je na ta psihološki sad vplivalo tudi dejstvo, da v Trbovljah niso na vidiku uikakc volitve, niti kako drugo zbiranje, kakor je g. minister oh začetku govora tudi omenil, iu torej že samo po sebi to zborovanje ni moglo imeti uikukega agitacijskega značaja, ampak je g. minister želel delavcem samo osvetliti včasih precej teiko borbo za njihov vsakdanji kruli. Ker je bilo treba dvorano takoj po govoru izprazniti, ker je Prosvetno društvo takoj nato igralo pasijonsko igro »Trpljenje in smrt gospoda Jezusa Kristusa", je g. minister odšel v telovadnico, kjer je sprejel nekaj deputacij, ki so ga ponovno prosile, naj vztraja pri težkem delu za trboveljskega delavca. Veličastna svečanost na Kodeljevem Tfrr Ljubljana, 6. aprila. Po požrtvovalnem delu so salezijanci na Kodeljem končno doživeli dan, ko je njihova stara zamisel o zgraditvi nove cerkve dobila konkretne oblike: včeraj je ob ogromni udeležbi ljudstva prevzv. gosp. škof ljubljanski blagoslovil temeljne kamne za novo veličastno cerkveno stavbo. Slovesnost blagoslovitve se je pretvorila v pravo ljudsko slavje. Kljub temu, da je bila blagoslovitev napovedana šele za tretjo uro popoldne in kljub slabemu vremenu so se začeli ljudje shajati že okrog poldneva. Prišli so pa tudi ljudje z dežele, posebno opoldanski gorenjski vlak je pripeljal mnogo v narodnih nošah opravljenih fantov in deklet, ki so ob priliki blagoslovitve obstopili v četverokotniku celo stavbišče. Blagoslovitvi pa so prisostvovali med drugim tudi ban dr. Marko Natlačen, mestni župan dr. Juro Adlešič, številni viisoki salezijanski funkcijonarji, šentpeterski župnik Petrič, graditelj cerkve stavbenik Miroslav Zupan, ing. Herman Hus, ki je napravil načrte. Velika množica ljudi je obstopila deloma prostor okrog ograje, deloma pa je napolnila šiportni prostor ob stavbišču nove cerkve. Ves prostor, ki so ga salezijanci za to priliko pripravili izredno okusno, je delal vtis impozantne ljudslke svečanosti. Cerkveni obredi, ki jih je ob asistenci opravil prevzvišeni škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman, so bili razdeljeni v tri dele: prvi dej je bil pred improviziranim oltarjem, drugi del pred velikim lesenim križem, ki so ga v smislu obredov postavili na mesto, kjer bo potem stal glavni oltar, tretji, glavni del, pa je bil pred temeljnim kamnom, kjer je škof dr. Rožman blagoslovil kamen in zazidal vanj listine o blagoslovitvi. Poleg listine je priložil znak Evharističnega kongresa, sedaj veljajoči jugoslovanski denar ter šopek nageljnov. Po končanih obredih je imel škof lep nagovor o pomenu obeli cerkva, tako one v Mostah, kakor nove na Kodeljevem, 'ki bo posvečena Mali Tereziki Deteta Jezusa. To bo prva cerkev v Jugoslaviji, ki bo posvečena tej francoski svetnici. Oipisal je nato v glavnih obrisih njeno svetniško življenje ter dejal, da je obiskal njeno še živečo sestro, ki je predstojnica karmeličank v Lisieuxu. Podarila mu je svetničino sliko s priporočilom, naj moli 'pri Stvarniku za Slovence in Jugoslavijo. Po nagovoru, ki je napravil globok vtis, so sledile v kapelici Mladinskega doma lavretanske litanije, s čemer je bila verska slovesnost tudi zaključena. Z mosta pade! v Dravo, ho je lovil golobe Maribor, 5. aprila. Mariborska posebnost so silne jate golobov, ki oživljajo zunanjost mesta s pisanim vrvežem. Menda ni mesta v državi, kjer bi se golobi pojavljali v takih množinah, kakor v Mariboru. Golobi gnezdijo zlasti v podstrešjih starih hiš in tovarn v obdravskih ulicah, glavno njihovo zatočišče pa so oboki dravskega mostu. Na železnih nosilcih in traverzah je gnezdo ipri gnezdu, tisoči in tisoči ljubkih ptic prenočujejo v tem varnem zavetju. Državna cestna uprava, ki skrbi za dravski most, te male goste ni« kaj prijazno ne gleda. Njihovi ekstrememti, ki jih odlagajo na železnih traverzah, •o nea povsod zaman. Spraševali so vse ljudi, ki so jih našli na cesti, pa nihče se ni spominjal, da bi malčka kje videl. Ob 11 ponoči je mati vsa obupana prihitela na policijsko stražnico na Frankopana!« cesti ter prosila policijo za pomoč. Takoj so bile telefonično obveščene vse stražnice po mestu in stražniki so iskali otroka vs noč. Nikjer pa ni bilo sledu o malih izgubljencih. Tudi zjutraj ju še niso našli in iskanje se je nadaljevalo danes ves dan. Obveščene so bile tudi okoliške orožniške postaje. Starši so bili že vsi, obupani ter so bili že prepričani, da sta otroka najbrž po nesreči zašla do strmega dravskega nabrežja kje ob Ruški cesti ter sta stmroglavila v temni noči v globino. Šele nocoj je prišla vesela vest iz Limbuša, da so oba otroka našli. Premočena od dežja in vsa otrpla od mraza ter oslabela od gladu sta pod noč pritavala v vas, kjer so ju našli dobri ljudje ter vzeli v svoje okrilje. Otroka sta med igro zašla iz domače ulice ter se v temi kar naenkrat nista več uiašla. Tavala sta potem okrog ter se vedno bolj oddaljevala od doma. Zašla sta končno na polje, kjer ju je zajela trda tema. Vlil se je ponoči dež in revčka eta tavala naprej po blatnem polju, hodila »ta vedno dalje od mesta in sredi radvanjskih polj ju je zajel dan. V dežju in mrzlem vetru sta potem nadaljevala svoje žalostno romanje, dokler pod večer nista prišla do Limbuša, kamor sta se vsa onemogla privlekla ter našla končno rešitev. Usoda malih izgubljenčkov je zelo razburila celo Magdalensko predmestje in poleg srečnih staršev so ee oddahnili vsi prebivalci iz soeleščine, ko so doznali, da se malima revčkoma ni ničesar zgodilo. Tatinsko veselje ne traja dolgo Mladega 15 letnega tatu so ujeli v Subotici. Maribor, 5. aprila. Pred nekaj dnevi smo poročali o velikopoteznem tatinskem podvigu mladega 15 letnega nepridiprava. Anton Kores iz Razvanja je ukradel svojemu lastnemu bratu iz omare 10.000 Din in pištolo ter neznano kam pobegnil. Policija je izdala za mladim tatom tiralico, včeraj pa je prispela iz Subotice vest, da so ga lam že ujeli. Tatič je prišel v roke pravice čisto slučajno zaradi svoje velike arogance. Iz Maribora se je takoj po tatvini odpeljal imenitno v II. razredu brzovlaka ter se znašel po dolgem potovanju v Subotici. Tu si je najel na kolodvoru avto ter se odpeljal v mesto. Obnašal pa se je v avtomobilu talko, da ga je šofer zapeljal pred prvo stražnico ter ga prijavil policiji. Stražniki so prijeli fanta malo bolj trdo in kmalu so bili na jasnem, da imajo pred seboj iz Maribora iskanega nepoštenjakoviča. Našli so pri njem še 6000 Din, dočim je štiri jurje v nekaj dneh zabiksal na poti iz Maribora do Subotice, Fant je bil že parkrat predlagan za prisilno delavnico, pa so dejali, da še ni zrel. S svojim zadnjim dejanjem pa je pokazal, da ima že dovolj dozorelosti za tak zavod. Čim dalj boš od vrtinca razvedril, tem srečnejši boš. Avtomobil ukradel in zapeljat v jarek Maribor, 5. aprila. Gangsterski način tatvine je bil izvršen v nocojšnji noči. Poslovodja Friderik Miiller se je pozno nahajal v Grajski kavarni, pred kavarno pa ga je čakala njegova lepa limuniza. Ko se je hotel podati domov, se je na ulici zastonj oziral za svojim avtomobilom. Nekdo mu ga je odpeljal. Miiller je preiskal vse mariborske ulice, obvestil je tudi policijo, ki mu je pomagala pri iskanju, pa je bilo vse zaman. Avtomobila ni bilo nikjer. Danes zjutraj pa je prispela iz Kamnice vest, da leži v bližini vasi neka limuzina v obcestni grabi. Izkazalo se je, da je to Mullerjev avtomobil, ki mu ga je neznanec ukradel ponoči pred kavarno ter se odpeljal proti Kamnici. Spotoma pa ga je zaneslo v grabo, kjer sc je avto prevrnil. Vozač je očivino odnesel pri nesreči zdravo kožo, pustil pa je avto v grabi ter jo tihoma pobrisal. Ne ve sc še, ali gre za skrajno neokusno šalo, ki bi lahko postala za neznanega šaljivca draga zadeva, ali pa za namembno tavino. Padel po šharpi in se ubil Šoštanj, 5. aprila 1030. V petek zvečer je bila šoštanjska orožnika postaja obveščena, da so našli cestni delavci blizu Slivnikove žage pri Zavodnji mrtvega moškega, v katerem so spoznali Friškovca Franca iz Šoštanja. Na kraj nesreče je odhitela komisija in protoko-lirala dejansko stanje. Kako in kdaj se je zgodita nesreča, ni videl nihče. Najbrž je triskovcu oti robu ceste spodrsnilo in je padel po sKarpi. Usodno je bilo, da je pri padcu zadel z glavo on kamen, ki mu je zadal smrtonosne rane. Ko eo prišli mimo ljudje, je bil že mrtev. I ri njem je sedel pes, na škarpi je še visela palica, pod prsi je ležala pipa. Ta okolnost kaze, da mu je spodrsnilo čisto slučajno in nenadoma in da si v tem hipu niti pomagati ni mogel. Friskovec je bil tih in preudaren moz. Pri vojakih je služil kot podkovač. V tej službi si je pridobil precej živinozdravniskega znanja. Tudi sedaj se jo zelo pečal z zdravljenjem živine. Marsikje je rešil živino in so ga kmetje visoko cenili. Pokojnemu Friškovcu, ki pač ni slutil tako tragične smrti, blag spomin! Šah. turnir za jug, prvenstvo Novi Sad, 5, aprila, m. Snoči je v eni izmed tukajšnjih največjih dvoran v palači Habaga otvo-ril predsednik Jugosl. šahovske zveze in predsednik narodne skupščine g. Stevan Čirič mojstrski turnir za jugoslovanski šampijonat v šahu. Ob tej priliki je imel Stevan Čirič daljši pozdravni govor, v katerem je pozdravil vse navzoče šahiste, ki se bodo udeležili turnirja. Pri žrebanju so igralci dobili sledeče številke: 1. Ozren Nedeljkovič (Bel-£tad), 2. Mirko Konig, 3. Žarko Popovič (Novi Sad), 4. Marko Broder (Novi Sad), 5. Nikola Kul-žinski (Novi Sad), 6, Mirko Schreiber (Subotica), 7. Gjorgje Pelikan (ČSR), 8. Vasilje Tomovič (Bel-grad), 9. Boris Kostič (Vršac), 10. Pavel Friedinann (Poljska), 11. Sava Vukovič (Belgrad), 12. Karel Opočenski (ČSR), 13. dr. Peter Trifunovič, 14. Vasja Pirc (Maribor). Včeraj dopoldne se je začelo igrati prvo kolo šahovskega turnirja ter so bile odigrane sledeče partije: Popovič : Opočenski remis, dr. Trifunovič : Konig remis, Pelikan : Tomovič z zmago Pelikana (ČSR), Kulžinski : Friedmann remis, Partija našega mojstra Vasje Pirca z Nedeljkovičem se je po 57, potezi končala z zmago Pirca, čeprav je bilo pričakovati radi izenačenosti v središčni igri remis. „Dom Antona Janše“ blagoslovljen Ljubljana, 6, aprila. Včeraj opoldne je bila slovesna blagoslovitev »Doma Antona Janše«. Dom stoji na Tyrševi cesti blizu kavarne Evropa ter so v njem: Čebelarska trgovina, razna skladišča, sejne sobe, knjižnica in delavnica satišč. Kako je prišlo do tega doma, katerega zamisel sega nazaj v leto 1920, o tem pisati bi bilo preobširno. Ugoden nakup poslopja bo omogočil nadalini razvoj slovenskih čebelarjev, zdruzenm v »Slovenskem čebelarskem društvu«. K blagoslovitvi se je zbralo okrog 100 čebelarjev iz vse Slovenije, katere je .nagovoril predsednik društva prof. Verbič. Nato je župnik gosip. Peternel blagoslovil dom. Svečanosti so prisostvovali tudi zastopniki oblasti. Popoldne so se zbrali čebelarji v dvorani OUZD na občni zbor čebelarskega društva. Poročila, podana na tem občnem zboru, dokazujejo izredno delavnost odbora in vsestranski napredek društva. Pri nadomestnih volitvah so bili ponovno izvoljeni v odbor vsi odborniki, ki so z žrebom izpadli iz odbora, tako, da je društvena uprava neizipremenjena. „Je na Bledu stanca padla.. •“ Ljubljana. 6. apr. Že predvčerajšnjim soi po Ljubljani krožile vesti, da so odpotovali na V' znani pohorci Banjanin, Angjelinovič in .j1.0'?.-To zbiranje pohorcev na Bledu so nekateri ljudje spravljali v zvezo s prihodom predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Veselih obrazov so si šepetali med seboj, da prihaja v jugoslovenski raj nova politična pomlad, v kateri bo zopet vzcvetela JNS * njo vred pa vsi njeni obeski in priveski od pohorcev do pofovcev... Včerajšnji dež pa je pregnal vse nade v nemogočo-tovrstno politično pomlad, nastopivsi trenutni mraz pa je prignal z Bleda v belo Ljubljano omenjeno družbo pohorcev, ki se je v današnjih jutranjih urah v nebotičniku [»klonila z devizo: jNa svidenie v začetku maja na Pohorju!« Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 6. aprila: Sikst I. Jutri, torek, -7. aprila: Herman. * Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Sušnik, Marijin trg št. 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Kai ho danes Društvena dvorana Spodnja Šiška: Ob 20 uprizori Katoliško prosvetno društvo Slovenski pasijon. Društvena soba Kodeljevo: Ob 20 prosvetno tekmovanje fantovske odseka KA. * KAJ PRAVI GRADBENI URAD. Poročali smo o gradbeni nezgodi pri mostu čez Gradiščico v Trnovem. K temu smo prejeli pojasnilo tudi od mestnega poglavarstva, ki ga v celoti objavljamo: Pri rogulaciij reke Ljubljanice je bil pred kratkim časom zabetoniran na levem bregu velik oporni zid. ki ga je voda izpodkopala tako, da se je premaknil iz prvotnega položaja. Ker je bil oporni zid pribetoniran k staremu kamnitemu Krakovskemu- mostu, je oporni zid pri deformiranju zrušil tudi par vogalnih kvadrov mostnega opornika. Ker se sedaj širijo popolnoma napačne govorice, da je most zrušil oporne zidove in da se bo podrl tudi sam most, je treba ugotoviti sledeče dejstvo. Krakovski most čez Gradaščico je bil s sedanjimi oporniki zgrajen že leta 1874. Oporniki so kamniti in široki 1.50 m ter stoje na treh vrstah lesenih pilotov. Vsak strokovnjak ve, da se v mehkem terenu vodne zgradbe postavljajo na pilote. Velika sreča za most je, da stoji na pilotih in zato za most sam, vsled par porušenih kvadrov, ne obstoji nobena nevarnost. V kolikor je voda opornik na enem vogalu izpodkopala, se bo to mesto podbetoniralo, kar se že izvršuje. Mostna konstrukcija je vsa železna že od leta 1874, pozneje se je leta 1902 most razširil le za hodnike. Ker so zore-železa mostišč^ pričela rjaveti in popuščati nasip, je leta 1935 mestni gradbeni urad odstranil circa 30 cm nasipa in na njegovem mestu zabetoniral betonsko ploščo kol podlogo za asfalt. V statičnem oziru se ni nič spremenilo. Trditve, da je bila ta plošča izvršena nestrokovnjaško in brez nadzorstva, nadalje, da je betonska plošča, namreč asfaltna podloga, počila in da se bo radi te plošče zrušil most, so precej nestrokovnjaške in izmišljene. Konstrukcija obstoječega Krakovskega mostu je lepa in solidna ter o odstranitvi tega mostu ne more biti govora. * Drž. prvenstvo v Ive Krevs, drž. prvak — ASK Primorje zmagalo v tekmi moštev Radio Programi Radio Ljubljana: Ponedeljek, G. aprila: 12 NoknJ stvarii ah vesele ljudi (plošCe). — 1*2.45 Vremenska napoved, poročila. — 1,3 Napoved časa. objava sporeda, obvestili a. — 13.15 Jugoslovan« k u glasba (Kadijttki orkester)* Vre- menska i»oročila, borz-ni tečaji. — 18 Zdravniška ura: O prebavnih organih (g. dr. Bogomir Magajna). — 18.20 Piorne G : Itanum t cho — simfonična pesno tov ;(plošue). — 18.40 Kulturna kronika: 10!) lotniea »Krsta pri Savici« (g. prof. France Vodnik). — 19 Napoved času, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 19..30 Nacionalna urn: Kako so »tari Grki vzgajali svojo mladino za nacionalno skupnost (g. urednik Franc Terseglav). — 19.50 Glasbeno predavanjo. — 20.10 Liszt: Kristus — oratorij za zbor in orkester. Izvaja Glasbena Matica v Ljubljani (prenos iz unionske dvorane). Vnios okrog 22 Napoved časa, vremenska napovod, poročila, objava oporeda. Drugi programi> Ponedeljek, 6. aprila: Bclgrad: 20 Thomasov« opera *Mignon«. — Bclgrad II.: 8 Cvejič poje. — 14 Ge. Misirličevo predavanje ^Jugoslovanski religiozni plesi. — rusalko«. — 17.45 Predavanje o Kristusovem trpljenju. — 22.20 Balkanska uarodna glasba. — Zagreb: 20 Pronos iz Belgrnda. — Dunaj: 20,05 Prenos fttnjerskega večera iz Gradca. — 21.25 Veseli zvoki. — 23.45 Odjoinki iz Beethovnovega «Fidcliu«. -*■ Budimpešta: 17.30 Madjurske in ciganske pesmi. — 19 Plošče. — 20.10 Igra. — 2*2.30 Budimpoštanskii koncertni orkester. — Trst-Milan: 1715 Plesna glasba. — Itim-Bari: 17.15 Violina. — 20.35 Orkestralni in vokalni koncert. — 21.30 Pestra urn. — ‘22.45 Plesna glasba — Praga: 20 Otroški zbor. — Brno: 20 Dvorakova sonati na za violino in klavir. — 20.25 Ln.ngerjeva igra »Umetniki*. — 21.15 Radijski revija. — Bratislava: 20 Salonski orkester. — 20.30 Andrejeva igra *2ivljonjo človeka*. — 22.45 Plošče. - * Zmaga JRZ pri obč. volitvah Ljubljana, 6, aprila. Včeraj so bile zopet v dveh slovenskih občinah občinske volitve. Na vrsti sta bili občini Ribnica na Dolenjskem in Gornja Radgona. V Gornji Radgoni so bile volitve zanimive pred vsem radi tega, ker razen JRZ ni nobena stranka ali skupina »pravila skupaj svoje liste. JNS-arji in Nemci so se sicer na vse načine trudili, da bi samostojno nastopili pri volitvah, vendar ni bilo iz tega nič. Ko so spoznali brezupnost položaja, so se zatekli k zadnjemu poizkusu: k abstinenci, ki so jo proglasili. Kakor znano, so Nemci pri nas visoki ljudje, ki imajo gospodarsko v rokah toliko in toliko Radgone. To okolnost so znali pri včerajšnjih volitvah temeljito izrabiti. Sicer ne vemo, kaj bodo naše oblasti storile spričo dejstva, da je neka tovarna naravnost prepovedala svojemu delavstvu udeležbo pri volitvah, gotovo pa je, da so se po-horci in Nemci že sami obsodili s tem, da so proglasili abstinenco. Kajti akcija se jim je temeljito ponesrečila. Od 1282 volilnih upravičencev jih je namreč prišlo na volišče volit župana Franca Šantla Iz Črešnjevc 840 ali 66 odst. Z ozirom na akcijo nasprotnikov je to časten uspeh. V Ribnici sta bili dve listi in sicer: lista JRZ, katere nosilec je bil g. Davorin Onič, in lista osta-hh skupin, katere nosilec je bil g. Klun. Od 1346 volilnih upravičencev je glasovalo skupno 1040 in sicer za g. Oniča 611 in za g. Kluna 429. Mnogo Ribničanov ljudje jih računajo na najmanj 100 — je bilo >zven Ribnice in se glasovanja niso mogli udeležiti. Vsi ti bi glasovali za JRZ, kakor so to »torili tudi njihovi svojci. Zanimiva je primerjava včerajšnjih rezultatov z volitvami leta 1933: JNS, ki je tedaj predstavljala približno isto »združenje«, kakor včerajšnja opozicijska lista, je dobila takrat 34? glasov, v okoliški občini pa 242, skupaj torej 584. To kaže* da so včeraj nazadovali na 155 glasov. Takratna opozicija pa, ki jo danes predstavlja v glavnem JRZ, je dobila 611 glasov, kar pome.ni v primeri z včeraj napredovanje za 239 glasov. Pri zemljepisnem pouku. Učitelj: »Morda bi znala ta ali oni izmed vas na pamet narisati kako karto na tablo?« Nadica: »O da, gospod učitelj. Jaz bi znala narisati karo as.« Včeraj se je vršilo v Ljubljani na igrišču SK Korotana crosš-country državno prvenstvo za leto 1936, ki je veljalo za prvenstvo moštev in poedin-cev. Častni naslov državnega prvaka v cross-country pa je branilo moštvo SK Ilirije, v poedin-cih pa Jože Bručan, član SK Ilirije. Cross-country je revija naših najboljših tekačev in je zato razumljivo, da se je kljub temu, da . je bilo igrišče precej oddaljeno od mesta, nabralo na igrišču SK Korotana in v okolici okoli 600 ljudi, ki so z velikim zanimanjem opazovali potek te lepe borbe. Pokroviteljstvo nad celo prireditvijo so imeli gg. ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, ki ga- je zastopal podban g. dr. Stanko Majcen, divizijski general g. Nedeljkovič, ki ga je zastopal podpolkovnik g. Šarabek, in v imenu ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča dr. Kamušič. Izvedbo tekem je imel v rokah ljubljanski odbor za izvedbo dvomatchev, ki jih je izvedel odlično. Proga je bila tipično cross-country proga, malo težja kot dosedaj, zato pa tem lepša, zanimivejša in bogata na izpremembah. Vodila je po mehkem travnatem terenu, po gozdnih poteh in jarkih. Bila je dobro markirana, tako da je bilo nemogoče zaiti. Tekmovalci so v redu pasirali vseh 15 kontrol, ki so bile postavljene na progi. Proga je bila dolga 2500 m, in so jo morali tekmovalci preteči štirikrat. Višinska razlika na progi je znašala kakih 15 m. Ves čas je tudi igrala rakovniška godba, ki je prijetno krajšala s svojimi koračnicami čas. Kako so tekli Točno ob 11.15 je dal starter g. Luin znak 45. tekmovalcem, ki so se v pestrih dresih podali na težko pot. Vrsta se je po kakih 400 m že precej raztegnila, na čelu so se pa menjavali v vodstvu ves čas Ilirijan Bručan, Primorjan Krevs, Mariborčan Kangler in Zagrebčan Dor‘ič, ki so prvo rundo pretekli skupno. Toda že po prvih 2500 m je bilo med vodilno skupino in zadnjim razlike že najmanj 4C0 m. V 2. rundi je zastal Doršič in so v vodilni skupini tesno drug ob drugem Krevs, Bručan in Kangler. I oda Kanglerjev korak je že težak in noge mu padajo trdo. V prihodnji rundi prav gotovo ne bo izdržal. In res, v tretji rundi sta samo še Krevs Ive, ki s svojim lahkotnim korakom in dovršenim stilom vodi. Tik za petami mu je ves čas tudi Bručan Jože. Borba je še vedno neodločena. Oba tečeta sijajno in nudita gledalcem izreden užitek. Še ko zavijeta v gozd sta skupaj, toda pri 8 km začne Bručan odpovedovati — menda mu nagaja želodec Krevs teče sijajno, svoj naskok nevzdržno veča in priteče v kolosalnem finisu ob viharnem navdušenju ob'instva na cilj. Čas, ki ga pokažejo ure, je sijajen: 35:37. Krevs Ive je tekač odličnega formata in prav gotovo eden najboljših tekačev, ki smo jih Slovenci imeli dosedaj. Kakih 150 m za njim pride Bručan Jože, ki tudi v dobrem finisu reže cilj. Sledi minuto za num Mariborčan Kangler. Takoj za njim pa "agreban Doršič Franjo, ki se je vrini! med najboljše Slovence. Velike pozornosti je bP tudi deležen Dolinšek Lojze —— domačin član SK Korotana, ki sc je prav dobro plasiral. Rezultati: 1. Krevs Ive, ASK Primorje, 35:37. 2. Bručan Jože, SK Ilirija, 36:07:4. 3. Kangler Ivan, Železničar — Maribor, 37:09:6. 4. Doršič Franjo, Maraton — Zagreb, 37:13.2. 5. Starman Adolf, SK Ilirija, 37:45. 6. Starman Ivan, SK Sloga— Ljubljana, 37:46. 7. Dolinšek Lojze, SK Korotan, 37:48. 8. Krpan Milan, ASK Primorje, 37:51. 9. Starman Lado, SK Ilirija, 38:18. 10. Čavič Branko, Slavija — Varaždin, 38:31. Zadnji je porabil za progo 46:54. Trije tekmovalci so na progi odstopili, 42 pa jih je prišlo na cilj. Rezultati moštev: 1. ASK Primorje 47 točk. 2. SK Ilirija 51 točk. 3. SK Železničar — Maribor 97 točk. 4. SK Maraton — Maribor 105 točk. RAZDELITEV NAGRAD. Takoj po tekmi je zvezal odbornik gosp. Megušar razdelil zmagovalcu Krevsu in zmagovalnemu moštvu ASK Primorja dragocene pokale. Dragocena darila, ki bi si jih Ilirija oziroma Bručan letos s svojo zmago bhko priborili dokončno v last, bodo pa predmet borbe še najmanj dve leti. Cela prireditev je potekla v najlepšem redu. Samo proti koncu tekmovanja je začel malo nagajati dež. Dalje naproša odbor vse gg. fotografe, ki so na včerejšnjem drž. cross-country tekmovanju fotografirali posamezne prizore na progi in na cVju, se vljudno naprošam, da <1° jtjtri, t. j. torka, dne 7. t. m. zvečer pošljejo osebno* ali po pošti dobro uspele pos ''tke na m slov Rajko Kos, Dvorakova ulica 3 ali M. Megušar, Prekmurska ulica t za Olimpijski šport, ki je razpisal za najboljše posnetke posebne nagrade. Ox$ord - Cambridge Sobotna najpopularnejša veslaška tekma med študenti dveh angleških univerz Oxfordom in Cam-bridgeom je zopet prinesla zmago »svetlo-plavim«. Zmagalo je moštvo Cambridge univerze, ki je pre-veslalo 6800 m dolgo progo v 21 minutah in 6 sekundah. Od 88 tekem si je dosedaj priborila zmago v 47 primerih Cambridde-univerza, dočim so zmagali .študentje Oxfordske univerze 40 krat. Leta 1877 pa je ostala tekma neodločena. Letošnja zmaga univerze Cambridge je že 13 jio vrsti. Vkljub temu, da je bilo zanimanje za to prireditev manjše kol druga leta so sc nabrali ob obali Pemze desettisoči, ki so z zanimanjem opazovali potek tekem. 9pI< : Beli-rdeeS 2*0 (0:0) Menda bomo kmalu imeli v Ljubljani en sam nogometni klub in včeraj sta izpolnila nogometni program SK Ilirija in ASK Primorje, ki sta pomešala svoje igralce in na ta način preizkusila igralce za bodoči klub. Moštvi sta nastopili v postavah: Beli: Logar, Jug, Stane. Šinkovec, Kukanja, Lah, Štamberger, Grintal, Pikič, Jež, Zemljič. Rdeče-beli: Rožič, Hassl, Žitnik. Sočan, Slamič, Boncelj. Janežič, Lah, Bertoncelj, Pupo, Jug. Igra sama je bila prav lepa in je le škoda, da jo je motil dež, radi česar je bila ludi predčasno zaključena. Igro je odločila boljša napadalna vrsta belih. Včerajšnja tekma je pokazala, da imamo prav dobre igralce, ki bodo slovenski nogomet lahko bolj častno zastonali. Želimo, da pride čim prej do fuzije obeh klubov. S tem bo namreč slovenski nogomet v vsakem pogledu močno pridobil. Zborovanje gostilničarjev v Ptuja Gostilničarska zvezna organizacija dravske banovine je letos polagala račune o svojem delu v starodavnem Ptuju. Že v četrtek, 2. t. m., je prispelo v Ptuj veliko število delegatov iz raznih krajev dravske banovine, da prisostvujejo občnemu zboru svoje Zveze, ki se vršil v petek, 3. t. m., v Narodnem domu. V četrtek zvečer so se sestali delegatje k predkonferenci, da pripravijo vse potrebno za občni zbor. Uprava Združenj gostilničarskih podjetij v Ptuju na je priredila gostom in udeležencem v dvorani Narodnega doma lepo uspeli pozdravni večer. V petek, 3. t. m„ ob 10 so se vsi zbrali k III. zveznemu občnemu zboru. Velika dvorana Narodnega doma je bila nabito polna zborovalcev. Zbor je otvoril in vodil Zvezin predsednik g. Majcen iz Ljubljane, ki je najprej pozdravil zastopnike raznih oblasti in pa zastopnike časopisja . Iz obširnega poročila predsednika g. Majce-; na je posneti, da je bila zvezna uprava v preteklem etu zelo agilna in je imela pri svojih prizadevanjih lepe uspehe. Največja borba se je vodila proti pretiranemu obdavčenju gostilniškega stanu, ki je bil desetletja relativno najbolj obremenjen. Najvažnejše, kar se je doseglo, pa je nova razvrstitev točilne takse in ukinitev računskih listkov. Zveza je nastopila proti šušmarstvu in proti povišanju gostilniških koncesij. S posebnim poudarkom je g. Celjske Občni zbor hišnih posestnikov Celje, dne 5. aprila 1936. V soboto zvečer se je vršil dobro obiskani občni zbor Društva hišnih posestnikov v vrtni dvorani hotela Evrope, ki mu je prisostvoval tudi predsednik pokrajinske zveze Društva hišnih posestnikov g. Frelih iz Ljubljane. Ugotovilo se je, da je ve- | hko število hišnih .posestnikov, upoštevajoč vedno slabše gmotne razmere nekaterih slojev najemnikov po laslm inicijotivi znižalo najemnino. Na ostale hišne posestnike, ki doslej tega še niso 'storili, j sc je apeliralo, da sc lej akciji za znižanje najem- j nin čimpreje priključijo, Veliko se je govorilo na občnem zboru tudi i o posameznih postavkah mestnega proračuna, o čemer je obširno poročal finančni referent mestne občine celjske g. Prelog. Na predlog višjega poštnega kontrolorja g. Gamsa je bilo sklenjeno, da Prispeva društvo iz lastnih sredstev 1000 Din za spomenik pok. kralju Aleksandru a le pod pogojem, da bo spomenik socijalna ustanova. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen dosedanji društveni predsednik g. A. Fozo-rinc. Za ostali odbor je bila postavljena samo ena lista, ki je bila soglasno izvoljena. Včeraj je bila zaključena umetnostna slikarska razstava naših slovenskih umetnikov, ki 60 teden dni razstavljali v mali dvorani Celjskega doma. Razstava je bila odprta dnevno, vendar bi zaslužila večji obisk s strani občinstva. Razstavo si je ogledala šolska mladina pod vodstvom svojih profesorjev in učiteljev. Zborovanje učiteljstva. Učiteljsko društvo za celjski in vranski okraj je zborovalo v soboto ob Od 1. do 10. aprila imate priliko, da si poceni kupite vsakovrstne stole tovarne REMEC-Co. Ležalni stoli! Vrtni stoli i Sklopni fotelju Vsakovrstni sobni stoli! Oglejte si brezobvezno naše izdelke v Kersnikovi ulici št. 7 Maribor / ‘ajcen poudaril, da je ta organizacija gostilničar-jev izključno gospodarskega značaja. — V Zvezi je združenih 52 gostilničarskih zadrug s 4900 člani. Priporoča se sporazum gostilničarjev in vinogradnikov, ker ti dve panogi spadata skupaj. Iz obračuna za leto 1935 se vidi. da znaša isti 158.000 Din prometa, presežek pa 9000 Din. Proračun za leto 1936 predvideva 160.000 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Pri volitvah je bil za predsednika soglasno in z velikim odobravanjem izvoljen dosedanji predsednik g. Majcen iz Ljubljane, za podpredsednika pa g. Klešič iz Maribora. Sprejete so bile nato razne resolucije, nanašajoče se na gostilničarsko obrt, zlasti glede pobijanja šušmarstva, točenja vina izven gostilne, ukinitve trošarine na vinski mošt ter prodaje vina v steklenicah v trgovskih lokalih. Zborovanje, ki je trajalo 4 ure, je predsednik zaključil ob 14. Kljub dolgemu trajanju zbora je bilo razpoloženje zborovalcev prisrčno in bratsko, pri tem pa gre predsedniku g. Majcenu posebna zahvala za izvrstno vodstvo zborovanja. Po občnem zboru so se udeleženci podali v Društveni dom. kjer se je otvorila brezplačna vinska pokušnja. Razstavljeno je 154 vrst vina iz Haloz in Slov. goric. Vinsko pokušno je otvoril znani vi* nogradski strokovnjak ravnatelj g. Šega Lekarno. Nočno lekarniško službo vršita drevi Vavpotova lekarna »Pri angelu varhu na Aleksandrovi cesti in Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. * Zaključek mariborsko konferenco za ureditev obmenjnega prometa bo šele jutri ali v sredo, ker se je med posvetovanjem zbralo preveč ma-terijala, ki zahteva temeljito razpravljanje. Včeraj «o bili udeleženci konference na Pohorju, kamor so se peljali z mestnimi avtobusi ter so obiskali Mariborsko kočo in Pohorski dom. O krasotah Pohorja se niso mogli dovolj pohvalno izraziti. Snoči jim je priredila mestna občina v kolodvorski restavraciji pozdravni večer, katerega so se udeležili vsi delegati in mestni načelnik dr. Juvan s podžupanom Žetiotom. Jutri večer na koncert v unionsko dvorano. Verdijev >Requiem« je glasbeno veledelo in umetnina, ki bo napravila na vse poslmšalce edinstven vtis. Izvaja se prvič v Sloveniji in prvič s tako ogromnim aparatom, pri katerem nastopi poleg najodličnejših naših solistov še 150 pevcev in 70 godbenikov. Veličastno delo je našludiral ravnatelj Glasbene Matice Marij Kozina. Ljudska univerza. Drevi zaključek naravoslovnega cikla. O kameni dobi v Jugoslaviji predava znani naš učenjak prof. Brodar iz Celja. Mariborski proračun je finančno ministrstvo potrdilo ter je stopil takoj v veljavo, tako da izvajanje dvanajstin ne bo potrebno. Cvetna nedelja Ljubljana, 6. aprila. Cvetna nedelja nas je letos, kar sc vremene tiče, precej razočarala. Dopustilo je vreme le, da so ljudje obiskali cerkve ier nosili k blagoslovu butarice in oljke, proti poldnevu je pokukalo skozi oblake celo solnce, a se je kmalu zopet skrilo in okrog enih so že začele padati prve kaplje, dokler deževje ni prešlo skoraj v pravo ploho. Dež je nato podal neprestano pozno do večera. Vsaka nedelja v Ljubljani dokazuje globoko vernost Ljubljančanov in okoličanov. Kati tako polnih cerkva, kakor so baš v Ljubliam, )e k|e drugje težko najdi. Prav posebno po je to dokazala zopet včerajšnja cvetna nedelja, ko so bile ljubljanske cerkve skoraj ves dopoldne nabito polne. Ponekod že okrog osmih sploh ni bilo več mogoče v cerkev in so morali ljudje stati pred vratini. Pa tudi ulice so nudile tipično cvetnonedeljsko sliko. Na vsak pogled je bilo videti otroke pa tudi odrasle z butarcomi v rokah, ki so bili namenjeni v cerkev ali iz cerkve domov> Na trgu, blizu tri-mosija ter ob večjih križiščih pa je bilo okrog pro-j dajalcev butaric in oljkinih vejic prav živahno. Mar j sikdo si je šele v zadnjem trenutku, no poti v cerkev, kupil otjkino vejico ali butarico, tako do je bil tudi včerajšnji dopoldan še ves v znamenju prekupčevanja z oljkami in butaricami. Na važnejših križiščih pa so ngdile vejice tudi članice Kola Jug. sester, ki so zbirale sredstva za siromašno deco. V ostalem ie bila cvetna nedelja, kakor rc eno radi vremenu precej klaverna. Ljudje so ostali večinoma v mestu, ker je dež že v soboto popoldne napovedoval slabo nedeljo. Zato so bile tako v soboto zvečer, kakor včeraj vse kavarne nabito polne, pri čemer pa je igral svojo vlogo gotovo tudi : nizek datum. : —...... i.... m mumniii ni i mm iiM—iMmii ( ------------------------------------------------------- skoraj polni udeležbi na mestni osnovni šoli v Celju. Predavala je profesorica gdč. Anica Černejeva ; o optimizmu. Naglaševala je velike vzgojne vrednote optimističnega učitelja in končala svoja nad- I vse lepa izvajanja z besedami: »Učitelj bodi veren, j a ne neveren.« Šolski nadzornik g. Riko Pestevšek I je h koncu podal navodila učiteljstvu o obravnavi : šolskih zamud. Večer sodobne slovenske iirike. Društvo Jug. akademikov v Celju priredi 18. aprila v mestnem gledališču literaren večer s sledečim sporedom: Bogomil Fatur recitira pesmi pok. Srečka Kosovela. Svoja dela pa bodo brali Miran Jarc, Tone Seliškar, Tone Vodnik, Edvard Kocbek, Božo Vodušek, Mile Klobčič in Bogomil Fatur. Pripravljalni odbor apelira na vso kulturno javnost, da v čim večjem številu obišče to prireditev. Ostala društva pa prosi, da ta večer ne prirejajo svojih prireditev. Tekstilna tovarna Elka v Celju je pričela zidati lastno obratovališče na Spodnji Hudinji pri Celju. Ker bo tovarna zidana v večjem obsegu, bo pri zidanju zaposlenih precej delavcev in je tako upati, da bo zopet lepo število brezposelnih prišlo do dela in do zaslužka. Koncert pevskega društva »Cc ski Zvon«. Pevsko društvo »Celjski Zvon« je priredilo včeraj svoj vsakoletni koncert v veliki dvorani Ljudske posojilnice. V prvem delu je zapel nekaj skladb iz novejše ruske literature, od katerih je bil zlasti močen zbor Krilova »Oj stogi, stogi«, v drugem delu koncerta pa smo poleg Ravnikove »Poljske pesmi« in Gerbičeve »Pozimi« slišali same narodne. Tri pesmi je spremljal na klavirju s polnim razumevanjem in diskretno g. Zvonko Lenardon. Dvorana je bila dobro zasedena. Koncert malih mariborskih harmonikarjev ie bil v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Na tem koncertu je pod vodstvom g. Vilka Šušteršiča nastopilo 7 deklic in 13 dečkov v pestrih narodnih nošah. Dovršeno so zaigrali in zapeli nekaj slovenskih, hrvatekih in srbskih narodnih pesmi. Tudi dva plesa so izvajali. Škoda je le, da ie bil ta koncert bolj slabo obiskan. Gostovanje ljufcGanske drame. Ljubljanska dra ma bo vprizorila jutri, v torek ob 20 v Mestnem gledališču v Celju Galsworthyjevo komedijo »Družinski oče«. Duhovit prijatelj. Ona: »Neverjetno, gospod Hvastnik, ko va» poslušam, moram nehote misliti na svoj zelenjad ni vrt.« On: »Krasno! Na rožmarin, vijolice, kaj?« Ona: »To ne, pač pa na krasne zelnate glave.« mm KI 44 Mrtin In sira žira Liidersen je v zadregi segel po kozarcu. Precej mučno mu je bilo, da je pogovor s tem krenil v drugo smer. »Hvala,« je dejal. »To ste že večkrat izrazili.« Tornfelt se je zopet nasmehnil. 'Ne to,« je dejal. »Ne to. Ne mislim zdaj vašega povišanja. Čestitam vam radi denarja, ki se je vrnil.« Tedaj je Liidersen svoj kozarec postavil nazaj, ne da bi ga izpil: ?Kaj me to briga?« Zelo ga je razjezilo. Gospodična Lar seti 11111 je pritekla na pomoč. »Saj res,« je dejala. Kaj briga to gospoda Liidersena?« Tornfelt se je priklonil s pretirano spoštljivostjo in sardel radi svoje drznosti, obenem pa se je smehljal, ne brez hudobnosti. Oprostite,« je dejal, meni pa se' zdi, da je takrat tudi gospod poštni ravnatelj prišel ob svojo blagajno?« >No — in?« »Prosim vas, da me prav razumete. V svoji majhnosti nočem postati drzen in zmanjševati junaškega nastopa gospoda poštnega ravnatelja. Toda, ker ste imeli to smolo, da ste tudi vi prišli ob blagajno, mislim, da je vaše junaštvo popolnoma odveč. In zato sem menil, da se gotovo veselite, da se je denar zopet vrnil.« Pil je hlastno, da bi se rešil zadrege, ki se je naenkrat znašel v njej in ki jo je bil povzročil. Tihi angel je čisto počasi preletel sobo. Pregnala sta ga vesel obraz Engelhardtov, ki se je zarežal, in njegov glas, ki je z njim hrupno nazdravil Tornfeltu, rekoč: Mi konservativni starci vedno pra- vimo: Otroci in norci govore resnico!« Liidersen je postal rdeč kakor kri, Tornfelta sploh ni pogledal, maTveč se je obrnil jezno proti Engelhardtu: ^»Resnico?«, je dejal. »Resnica je ta, da so me hudodelci vrgli na tla.c »Kajpada. Pa tudi to, da ste prišli ob blagajno.« No, in dalje?;: Engelhardt se je režal vedno bolj na široko. No, no,« je dejal. I11 dalje?« Liidersen se je zmeden oziral po pomoči proti tej nizki zaroti. Njegov pogled je iskal predvsem gospodično učiteljico Larsen. In ni iskal zaman. Dvignila se je z vso svojo ostro pravičnostjo, s pogledom vojskovodje v razredu. Ne vprašujemo se,? je rekla, po koristi junaškega dejanja. Pogumno dejanje ostane vedno junaštvo, tudi če spodleti in torej ne prinese koristi.« Engelhardt se je priklonil iz zgolj zunanje dostojnosti. Bog obvaruj, je rekel. Celo naš mlečnozobi Tornfelt si ne upa lotiti se njegovega dejanja. Dovolil si je le to, da je spoštovane navzoče opozoril na dejstvo, da je bilo odveč.« Zdi se. gospod Engelhardt, da pozabljate, da obstaja sila, ki ji pravimo moč vzgleda?« Engelhardt je sklenil roke in jih pobožno položil na mizo. To je nekaj popolnoma drugega,« je dejal. »Ce se je gospod Liidersen dal takrat pobiti do nezavesti zato, da bi ostale poštne uradnike navdušil za isli vzgled, petem priznam, da ste me premagali. Obenem pa močno obžalujem, da moč takega vzgleda ni prešla takoj na njegovega najbližjega tovariša — kako se je že pisal? — da, na Bergerja, ki seveda ni padel v nezavest.« Nastal je homerski grohot. Toda vse se enkrat izteče in tako je gospodična Larsen imela dovolj časa, da se je zbrala. Kislo se je nasmehnila. -Niste zastonj vnet kvartopirec, gospod Engelhardt. Izvrstno mešate svoje karte. Ne gre za poedinca, ki se slučajno pokaže za figovca, marveč, marveč za tiste, ki se navdušiti hočejo.« Engelhardt se je obrnil dostojanstveno do Liider-sena: »A tako, vi tega dejanja torej niste storili zaradi blagajne, marveč zaradi njega samega, zgolj zaradi vzgleda?« Liidersen ga je opazoval z zahrbtno negotovostjo. »Storil sem, da rešim, kar se je rešiti dalo,« je od- govoril slabe volje. »Sicer pa niti vas niti koga drugega ne briga, zakaj sem tako storil. Ne brigajte se torej več za to!« Veselo režanje je spačilo Engelhardtovo lice. Navdušen je bobnal s svojimi tenkimi prsti in poln razumevanja mežikal gospodični l^arsen. »Neumnost,« je dejal. Nato se je gospodična Larsen dvignila in odšla ter vrgla ranjen poslovilni pogled na Liidersena. Ko je zamrlo njeno zadnje cvrčanje, sta Engelhardt in Tornfelt zaigrala bridge-partijo. Liidersen pa je žalosten obsedel ob prodajalki ročnih izdelkov. Oba sta molčala. Liider- sen je še vedno videl pogled gospodične Larsen 111 se vedno je. slišal svoj lastni odgovor Engelhardtu. Slutil je, da je bil napravil taktično neumnost. Zakaj ga za hudiča nista pustila pri miru, Engelhardt in stara coprnica! Dan pozneje se je odpeljal. In nič ni vedel, kaj ga tam čaka. Načrt najogromnejšega mostu na svetu Najnovejše čudo moderne tehnike Že leta 1867 se je sloviti ameriški inženjer Leland Stanford, sograditelj Centralne pacifične seleznice in ustanovitelj glasovite Leland^ Stanfor-dovo univerze v Palo Alto, ukvarjal z načrti, kako hi zvezal z mostom Yerba Buena tetami (otok Goat) s San Franciscom. Premostiti deset milj Širok i zaliv, ki leži med otokom in prestolnico, pa se je zdelo tedaj celo najdrznejšim pionirjem prekooceanske veletehnike — zgolj utopistična sanjarija! Še v trenutku, ko so ta smeli načrt začeli uresničevati, lo je dne 9. julija 1933, so ljudje nejeverno zmajevali z glavami, češ kako bo mogoče postaviti v tolikšni zalivski globočini zadosti trdno pod klad o in raztegniti mostno obločje v Inko nedogled 110 daljavo. Navzlic vsem tem malo-duMiežem in zaprekam pa gradnja mostu krepko napreduje in v začetku prihodnjega leta bodo že drčali preko Ki km širokega zaliva težki tovorni in elegantni luksuzni avtomobili. Nekdanjega presedanja in selitve s kopnega na morje ne bo več in v desetih minutah bo lahko prišel potnik po jekleni viseči cesti z ene obale na drugo. Podaljšek mostu v otočni predor Zalivski most bo meril od zapadnega do vzhodnega hododa 9>'/\ angleških milj, most sam s podaljškom na otok pa bo približno 4 in pol milje (sedem kilometrov) dolg. Ogromna stavba bo prav za prav kombinacija dveh mostovnih ti|>ov. Na vzhodni strani otoka ho osnovno mostno nosišče, obstoječe iz 1400 čevljev dolgega obloka in iz dveh po 510 čevljev dolgih sidrnih lakti. Vzhodno od tega oporišča bo pet po 509 čevljev dolgih in 14 do 291 čevljev dolgih visečih oblokov. Skozi otok Yerba Huena bodo izvrtali 76 čevljev širok, 58 čevljev visok in 540 čevljev dolg predor, ki bo imel dve nadstropji in bo nedvomno do sedaj največji na svetu. Ker je otok tehtno vojaško oporišče, je moralo gradbeno podjetništvo dobiti dovoljenje za vrtanje od vojnega in mornariškega ministrstva. Zgornji predor bo imel šest ulic za motorni promet, spodnji pa tri ulice za tovorne vozove in dvotirno Železniško progo- Zahodna polovica mostu, med Yerba Huena in San Franciscom pa bo sestavljena iz dveh čisto samostojnih visečih mostov, ki bosta na sredi med otokom in mestom zasidrana v centralnem betoniranem sidrišču. To se bo od skalnatega zalivskega dna dvigalo 478X’ čevljev visoko in sicer ga bo 291 'A čevljev gledalo iznad morske gladine. Oba viseča mosta bosta zgrajena drug za drugim (tandem), a vsak bo docela samostojen in približno eno miljo dolg. Kaj takega še ni bilo zgrajeno, Ie vršila slavna veslaška tekma med univerzama Oxford in Cambridge na Temzi v Londonu. Zmagal je — trinajstič — Cambridge. Zračni kolodvor Dočim obvladajo nemški izseljenci skoro povsod v latinski Ameriki trgovino in vojaštvo, vzdržujejo Francozi redni zračni promet na progi Afrika-—Južna Amerika. To je stalo veliko denarja in dela. V Natalu, Rio de Janeiru, Buenos Airesu, Montevideu, Santiagu in mnogih drugih oporiščih obstojijo vzorno urejena francoska letališča s francoskim osebjem. Dobivajo vse potrebno: motorje, nadomestne dele, bencin in olje iz Toulouse, ki je izhodišče velike zračne poti. Tou-louški zračni kolodvor (aerogare) ima svoje živahno vsakdanje delo. Letalci pomenijo za to veliko južno francosko mesto isto posebnost in celo ponos, kakor mornarji za velika pristanišča kot Marseille, Vavre in Toulon. Mogočni hidroplani zletijo dnevno ob vsakem vremenu, tudi v nalivu in viharju, preko Perpignana na Špansko, pristanejo v Casablanci v Afriki. To je potniška proga. Enkrat na teden, v nedeljo, zleti dvoživka še naprej v Dakar, a brez potnikov, samo s pošto. Brzi poštni parniki slednjo zapeljejo v Južno Ameriko, kjer jo zopet razvažajo francoska letala. Glavni kolodvor v Touloni ima kakor na železnici svojega postajenačelnika, prometno in progovno osebje, skladišča in pisarne. A tračnice, s katerih se dvigajo letala v zrak, štejejo le malo Mark Twainov nasioo Ko se je znanemu humorističnemu pisatelju Marku Twainu neko založniško podjetje slabo obneslo, sc je zagrenjeno poslovil od vseh svojih prijateljev in jo popihal neznano kam Eden njegovih prijateljev, Laurence Hutton, je vprašal drugega, Matevža Branderja, kje neki Twain stanuje. »Bog ve, kje!« je vzkliknil prijatelj v zadregi. Hutton je hitro vzel pero in pismo in napisal na kuverto : Samuel L. Clemens (Mark Twain), pisatelj ' Bog ve, kjt. Zalepil je pismo in ga vrgel v poštni nabiralnik. Čez dva meseca je prejel iz neke vasice v Švici, v kateri je tedaj Mark Tvvain živel, tale odgovor: »Prepričan sem bil, da Bog ve, kje stanujem; toda upal sem, da tega ne bo nikomur razodel. Potem takem moram zdaj začeli kako novo pustolovščino .. .« Črni Buddha Daibitsu kilometrov. Glavno pot pomeni brezmejni zračni ocean. Temu primerno pomeni dušo zračnega kolodvora njegov oddelek za vremenske napovedi. Vodi ga znanstvenik, zvezdoslovec, ki ima napornejšo službo od vsakega delavca. Mora delati pozno ponoči, da bi pravočasno sestavil vremenski zemljevid, ki ga potrebujejo ob svitu v Afriko namenjena letala. Podnevu tudi nima miru, ker stalno mora spuščati stotine balončkov, ki ugotavljajo smer in jakost zračnih struj. Francoska že dolgo in vztrajno raziskuje zračne proge nad Južno Atlantiko. Toulouški zvezdoslovec je moral lani prestati 10 dni na otoku sv. Pavla, goli skali Oceana na polovico zračne proge Afrika—Južna Amerika. Ždel je na kamenitem vršiču, ki je meril 20 št. morske površine, opazoval in zapisoval ter ni imel niti šotora za svoje aparate: saj bi ga bila takoj odnesla burja. Neprestano je moral paziti na neštevilne morske rake, ki so napadali njegove čevlje in hlače. Samo v presledkih se je vkrcal na svoj parnik, ki je neprestano križaril okoli otoka, da bi 6i privoščil nekaj ur spanca. A znanstvene ugotovitve so bile nad vse koristne. Tou-louški zvezdoslovec piipoveduje še zdaj o otoku sv. Pavla tako navdušeno, ko da bi bil najlcpši kraj na svetu. listih. Šestdeset stebrov nosi mogočno stavbo, sredi njih pa stoluje vsemogočni, povsod pričujoči bog buddhistov. To je kip, ki je res božanstvu primeren. 437 ton hronca. 268 funtov zlata, 7 ton lesa. 165 ton živega srebra, 7C00 funtov oglja je vdelano v robato, ogromno soho. Buddhov obraz je 16 čevljev dolg in 10 čevljev visok, ustnice same so 4 čevlje široke, ušesa 8 čevljev dolga. V venčasti obstreti za njim pa sedi še kakih trideset manjših Buddhov, kateri vsak je večji od povprečnega človeka. Prizor, kakršnega nas je te dni zmeraj strah: vojna, za zdaj samo v filmu. Pred dvanajstimi stoletji si je utrl buddhizem pot med Jamate, tedaj najbojevitejše japonsko pleme. Prestolnica Nara, ki so jo Jamati zgradili kot svoje stalno skupno bivališče, kaže kot spomin na tiste čase velikanski Buddhov hram, ki zbuja občudovanje vsakega tujca. Šomu, pet in štirideseti japonski kralj, je z lastnimi rokami nosil prst, ko so gradili to svetišče. V gromnem poslopju, ki je nedvomno največji leseni hram na svetu, 6edi Buddha na 56 lotosovih »Oprostite, gospod stražnik, sam je hotel, a, ga strižemo tako. Razburja ga, če mu lete lasje za vrat.« >Slovcnski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TII. Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskaruo v Ljuhljaui: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček