n p 4 h | M W a* * «- Stražnik, ki jih je stražil nad del, karo so angeli nad mučenee prinaša z začudenjem ugotovil, da jih. je samo deve 4 je UU.VA.-l- V-A-VACU, ;e v leaeno mrzli no or vi= li mučeniške krone t Pa je tudi videl, kako se je m šel v toplo kopalnico, ugodje kot Kristus j ki ga je božja je ganila tudi. on kristjan, se ■'je .jpridfuzii število dopolnjene. Kristjan je b njega je postal deležen mučeniške Kako značilno za nas in intrideset, tih odtrgal Tisti hip od skupine } De v eaen stiridos Odpadal je. Več mu je bilo življenje, je hotel v večnosti osrečiti. Bog molitev mučencev •kljub temu srce stražniku,' da se* je .slekel uslišal. Milost in s klicem, da je dovebintrideseterim, cla je bilo 1 liadomeščen-s poganom in mesto krone. * nr, o ca s. Toliko, kristjanom Boj ponuja krono svetni s tv kušnja, tistih, mi ra: trpljenj katerim D< tistimi, ali med onimi, k: zinaterijaliziranega sveta drugega k trp. Ali njo do konca? zmage od Boga tv a... Rad mu.č eni š tv o.Ali j iil' bo c st al o Bog nakit nil to 'milost» Ali naroae prihajm px e iz- olno število « narod med bo nas bodo to zavrgli in utekli v uživanj in bo Bog mesto naše.ga naroda poklical .j en ju in plačilu? bo 'med nami vsak teko močan, da bo vzdržal prcizkir Velika božja milost je to,..Angeli prinašajo palme na zemljo. Ali bomo tako močni in vztrajni,-da borne ostalo devetintrideset? Ali bomo podobni zadnji a žilo ? ostali, kakor jih je štiridesetemu, ki je njegovo neskončno pla Buhdvne v a j, e so nas, Prihodnji teden na vrsti možje naroda. Kakršen je steber, taka .bo se z vso resnostjo. Vaša častna ha trenutek - zbežal in zavrgel Boga in a ali ti ras morale v tem utrditi, naših družin, »ašega - stebri stavba. -C ga m cLo-l vse, da si utrdite svojo drugim.,, ki se te dolžnost' Duhovne 'vaje so božje, ki vas bo utrdil prestali katerega tako, da bo to v stebri 'ste. vero in zve sto do preiaalo zaveda j o. ^v_/ N-V \j -j— *—> '—”, -C. ju ' u.^^1- a vs.e px e izkusile. ‘ korist ver:., , vašim jato, možje, znost je, da Bogu - ne- le. sebi zavzemita storit? udi in milosti. .n trpljenje., družinam in ia ga bosi narodu. OB TOB NAMREČ, KER L/_Lf $ Kri T. i*Jn .1’.; O Jzj IF UKROTIL, BOŠ ereSa IZRUVaT'1 IMEL ZARES PRAV] 'SEBE, NEREDNO LJUBI SAM ■SI KORENIKO. AKO MLR IN UTEHO. * (Tomaž Kempčan), IZV .URA« 0 VSE NA* TO ZLO .PREMa Giil. 14, marca 19*18* Štev, 11,,.Leto III, Reši. nas hucl-ega.I I hudem živimo, dan za dnem'živimo v n e. g o t o v o s t ij dane o ne vemo, kaj mas čaka jutri-. Danes n;- vemo, kakšno zlo se* nam utegne pripetiti jutri. Zato,Gospod, reši nas hudega, odvrni od nas vse, kar M nam utegnilo škodovati, Oe nas boš uslišal, ne vemo, ker ne poznamo Tvojih načrtov Vehear smemo kljub temu prositi? Reši ngs hudega. r Amen J Amen! Gospod-, Oče! Zgodi se! 'Tako 'bodil- Tako jel Amen! Vse kar -smo prosili } bodi Ti' naš 0- č e« mi Tvoji otroci' Zvesti Tebi v življenju, da bomo s Teboj po smrti,- Ves svet naj 'blagoslavlja in slavi Tvoje ime! Amen! Na veke! rvtK. Amen! Tvoje kraljestvo' naj pride k nam, v n »še duše, v naš narodi -Delati, skrbeti hočemo za to! Amen! Tako se zgodi! umen! Tvoja volja se zgodi vsepovsodij kjer smo in kjer bomo, jo hočemo izpolnjevati. Amen! Tako bodi! Daj nam, česar p o t r e b ujemo za dušo 'in telo, Amen, Oče! Tako naj se zgodi! .. Odpusti nam naše'd o l g e, glej tudi mi hočemo oapusti= ti vsem, 'ki so nas žalili, Amen, Oče I Tako se zgodi! ■N e v : p.,e..i ji nas v skušnjavo, daj nam moč v preizkušnjah! -Amen, Oče! Tako bodi! Reši-nas hudega, trpljenja, zla na duši in telesu! Amen! Tako naj se zgodi! • ... Lastno dekliškemu srcu je,"da sreče, radosti in veselja, ni .ga stela občuti in doživlja, ker ne - more zakriti pred drugimi in tega tudi noče storiti, S kolino neučakanostjo pričakuje^ure, ko bo prišla do nekoga, s katerim bo mogla deliti svojo srečo* Vsaj najboljša prijateljica se moro z njo. radovati. Dekliška duša je peč nesebično radodarna,- da mnogokrat colo lahkomiselno razsipna. Pot v novo, neznane življenje se nam odpira, V tem listu smo'se že porazgovorile f kaj moremo v to svoje novo življenje pri= nesti, česa ne smemo'pustiti tu v taborišču, ali morda^izgubiti že eri prvih 'poizkusih korakih v svetf z nami mor d-iti naša živa, trdna..in neomajna vera, tista, ki ni le dediščina r naših staršev, ki je 'ne gojimo v sebi in kažemo le tedaj, ko je to primerno naši službi, naši okolici, temveč, ki nam pomeni, živ lj en je, Oe pa bomo v .posesti take vere., ali se ne be nujno ogla= sil naš prirojeni dekliški čut s kar imam jaz, naj dobe še drugi; to’ kar mene osrečuje, -dviga, krepi, naj posredujem še onim, ki zaman iščejo srečo. Da, bodimo velikodušne. Prižgimo baklo svoje vere, da bo svetila tudi drugim, Rako? se v strahu pred to novo, težko nalogo-vprašujemo. Učeno razpravljati o veri ne -znancu -- In vendar moremo in- moramo vršiti apostolat vere v svetu, kamor nas bo božja Previdnost pripeljala« Naš. slovenski pregovor ,-ravis .Besede mi če jo, zgledi pa vlečejo. - Ali sedaj razumemo, na kakšen-način bomo oznanjale _ ve= ro v Kristusa drugim? Tisti, ki Gospoda ne poznajo, ki so Kaji j po= zabili, ali pa si'srečo, ki jim jo je Kristus ponujal iz s'voje^_ božje zakladnice zavrgli in zamenjali za minljivo zemeljsko uzi=- vanje, bodo po našem življenju sodili o naši katoliški veri. Po Štev, 11., Leto III. 4 14. marca 1948, nas ;jo Loto vzljubili, ali - kar nas Bog varuj, po nas zavrgli. Vse- vemo, da mnogi - le še 1 imenu katoličani - največkrat opravičujejo svojo mlačnost in brezbrižnost s tem, da kažejo na nesoglasja med naukom katoliške Cerkve in dejanskim življenjem katoličanove Ta neskladnost med vero in življenjem nam je žarep v sramoto. Ko bi se katoličani v zadostni meri zavedali, da so s svojim ne zglednim življenjem tolikim v pohujšanje, da so zme¬ nile i neke, čisto nove vere, da sami dajejo sovražnikom božji;.: orožje v roko, katero bo tudi nje same zadelo, potem bi svoje živ¬ ljenje temeljito preusmerili, tako, da bi bili res svetilniki na ffori, ki bi mnogim blodečim zopet uravnali življenje po Kristuso¬ vih zapovedih. In me? Ali ne bi mogli naši nasprotniki tudi o nas že sedaj reči, da je naša vera le nekaj zunanjega? Kako bo v bodoče? Slovenska dekleta, ali bomo glas o naši vernosti, ki je šel pred nami v tujino, izpričale in potrdile s svojim življenjem? Poznano božje zapovedi’. Poznamo katoliška načela, ki veljajo v tujini kakor v domovini, zato od njih ne smemo- odstopiti niti za ped. Hočemo si-ohraniti sloves, da smo slovenska dekleta močne vztrajne, neuklonljivo , da ne poznamo oklevanja tedaj, ko gre za nsšo nujv.ee jo svetinjo, za našo'vero, Le s tako odločnostjo bomo premagale vse napade, na ka¬ tere bomo v tujini naletele in le z doslednim življenjem po veri bomo razkristjanjeno življenje zopet priklicale luč Kristusove vere. Odp adn ik, Julijanova vlada je bila. vsa v 'znamenju reakcije protr krščgnstvu. Julijan je bil sicer vzgojen v krščanstvu, je pa že davno pred nastopom vlade opustil verovanje in-je sedaj kot vladar živel že popolnoma v modernem poganstvu, ker je bil pač bolj ari¬ jansko vzgojen. Poganstvo samo pa. je v Julijami skušalo dobiti zaščitnika, da bi se dokopalo ponovno do prvenstva. Ozračje v zunanjem in državnem življenju je bilo kmalu popolnoma pogansko. Zopet so pričeli malikovati in žrtvovati bo¬ govom kot -v dneh pred Konstantinom.. Krist j ani so leteli iz javnih služb in njihova mesta so zasedali pogani. Vse pravice in premo- žulje Cerkve so kopnela. Sicer se je Julijan izogibal direktnega krvavega preganjanja Cerkve, vendar je dopuščal, da so.bili krist¬ jani zapirani in mučeni. Največjo krivico pa je Julijan storil s sv.c j im .-kulturnim bojem proti' Cerkvi, ko je odvzel krist janskim- učiteljem in "profesor jem pravico ' poučevanja mladine. Poganski zgodovinar Amian .Marcelin - navdušeni občudovalec cesarja, je videl v tej cesarjevi.odredbi, po kateri so bili kristjani postav¬ ljeni pred odločitev s ali naj postanejo-njihovi otroci neuki 1 juo je - ali pa, da se šolajo v poganskih, šolali» - veliko krivi¬ co, katera pa je morala biti zakopana v večni molk, • V svojem brezmejnem sovraštvu do krščanstva je ta od- padnik Julijan šel celo tako daleč, da je hotel Judom v Jeruzale¬ mu postaviti tempelj. Načrt pa se mu je izjalovil. Od svojih^-predni kov je prevzel vojno s Perzijci ter je imel v-začetku celo lepe uspehe in prispel do- obzidja Ete Sifona. S temi zmagami prežet -- postane prevzeten in v svoji bjestnosti.sprejme od Perzijcev po¬ nujeni mir.Po sklenjenem miru pa vdere v notranjost Perzije, kjer o cev* 11, , Leto 5 14- marca 1948,. doživi poraz,, Fa begu pa ga je, že zadela perzijska puščica -26., junija 363.1. in mu zadala cm: cino rano * Le naslednji dan je armada oklicala Julijauovega bo j = nega druga Jcvijana ae. vladar ja_in-vojskovodjo, =iP1 pni ti e -ir>1 r ;,sl n r;PT,m4l ion mir _ .T,.-., mor a. i skleniti s Perz^j tudi časten mir s selo nepovoijen mir sv I jan pa je , sklenil cerkvijo in sicer :.z prepričanj" in vrnil Ge: prostost 5 katero ji je odvzel v nezvesti odpadnik Julijan, - : kv: .' v- 3 : 41 •. vr:\ V:..,-" • u J L ~ : \jf 0 : ilisijonske sestre in bratje so po večini kar. vsi v takem c slu, ki nima nič skupnega z onimi nap > enimi .predstavami. Ubijajo' se v šolah., bo" • ilcah, sirbtiščih,, vodijo najrazn' = vrstnej-š e tečaje ali opravljajo po= trebno telesno delo na misijonskih postajah. Pa vendar, koliko pomagajo misijonarjem, koliko st re | svojim •požrtvovalnim in skritim delom za oznanjevanje evangelija, *' 1. In ne nazadnje so v misi = selni redov: ki j. onih tudi so vedno Sc.gr ti za sameslanski ri. plo¬ dovi in samo molijo za uspeh mim= jonskega dela, morda se komu zdi he= potrebna stvar, a vendar karo -važna misijonska ustanova so, Vsak škof si želi v svojem ozemlju vsaj eno tako hišo molitve.! saj ve, da on samo sadi in zaliva, Bog pa daje rast-. Kdo potem še vrši pravo misijonsko dele? Večina misijonar jev duhovnikov je posvečena temu prav e= mu misijonskemu delu, A tudi tq de= lo m .tako pesniško obar¬ ja slikajo take napačne j Kaj vse žrtvuje m; l v o ., kor edstave, ca Japon¬ skem. Išče zveze, zbira otroke, v pl L va od duše do.duše, a kak o pogosto se mu n : posreči spreobrniti več kot deset 1; lua: na leto ali nit: ooliko t V krajih,kjer'so rami mu= slimeni, ni niti tolikega uspeha,Ca- loten trud je včasih kot zamen J Piv--" 1jenj e poteka misijonarju v voakda- ■ njem delu. r poučevanju otrok, .v pastirskem delu med katoličani , v borbi s sovražniki katoii ei uma, v skrbi za gmotni obstanek miši jona,v iskanju zvez med pogani, v molitvi in trpljenju. In" sad vsega; dve spre ob rnenji na le to. Okrog njs ga pa' umirajo tisoči, ne"da bi jih bila • RADIO'PEKING,., oddaja po¬ sebne ''"Katoliške ure ; ,.mi poslušalce seznamj-o p^e...a' ne in neposredno s kato-= liškom naukom. Na programu jo tudi prenos katoliške službe božje- - Kdaj bodo vsi poslušalci v pesnici klečali pred oltarjem? "MI' L013EBIJJJM0 ”®ISlJDKaK« JEV, , , in z veseljem spre= jemamo kristjane drugih de^ zer. n: 50 pripravi jer>i pomagati kitajskemu ljud¬ stvu in z njim čutijo« Le imejte vtisaj da ste le naši gostjel Vi ste naši pr ijateIj i s ki delate z 'na - mi, rešujete državg in u= stvarjate nared.-'«" - Ali ; v erj amete, da „so to besede gene rali simo Oangkajška ? T n venaa: so I uo- U ;- ■j UCi H_ i ns j = ' : FA L.8E 4 ! . .. . je kitajsko novoletno voščilo, -''''Po¬ stani bogat!" - 'Vsem. Kit cer iz srca želimo da-bi kmalu spoznal večje bo 6 astvo - Kristusa. O ? 435 - "Prijatelji" ma¬ tematike bodo zmajali z ?.• glavo,5 Brrri .Z; računi pa kar preč! - Pa so številke ■vredne' ogledaš Afrika ni i- mela v prvi sv-etevni vojni nobenega domačega duhovnika, danes pa- jih ima - 435.... Pr o s imo G- srb da za d orna c e duhovi red- s ni s ti 6 14, marca 1948 ..St.e rl, Leto ttt ■ oblila krstna voda, A on ne more nič zato,. Storil ge vso svojo doižr-ost, Sel bi s kako rad bi šel med ljudi in jim klical, nag se spreobrnejo, a ve, da bi si s takim nastopom n:kopal smrtno sovraštvo in bi moral zapustiti deželo. In ta 'bi bilo še slabše, Tako vsa.j upa, da bodo zaradi teh žrtev in tihega pridobivanja vsaj njegovi na= sledniki imeli kak uspeh* Seveda ni povsod tako. Mar¬ sikje so spreobrnenja mnogo števil= nejša* Tako na Kitajskem, v Indiji in med zamorci. Toda tudi tam je misi‘= jonarjevo življenje vse prej kot ode^ to v privlačne barve pesniške domiš= ljije; Navadno misijonarja vsega za= posli dušnepastirsko delo med spreo= krnjenimi, To je prav tako kakor pri nas.j le da je navadno deležno še večjih razočaranj in združeno’s hujšimi napo= ri, telesnimi kakor duševnimi.-, Koliko truda je treba, preden misijonar pro¬ dre v skrivnosti jezika in običajev dotičnega naroda. In potom delo od jutra, do večera, dan za dnom., (Dalje prihodnjič,) MISIJONSKO ZALIL J S A STOPETDESETKKAT POBOCMI ŠKOF, - Malo čudno zveni, pa je le res, čeprav le “simbolično 1 . -'Msgr. Franc Ksaverij Gsell, 75 letni škof v Parwinii (Se- verna Avstralija), se je v petdesetih letih svojega mišijonarjenja - LpO krat •'poročil". V deželi namreč velja prastar zakon, d_ se mor vsako dekle, najpre,, poročiti s. starcem. Škof je mogel vsako pogansko dekle, ki ge pribežalo v misigon, rešiti ie s tem, da se je z ngo simbolično, na videz in z izjavo i! po= ročil'* ter jo potem od staršev odkupil’za nekaj tobaka. S tem je. dosegel, da je trgovina z dekleti v vsej deželi popolnoma p re ne hala, Zanimiv o, kaj ? S T E 0 N 0 M S K E S T F 'V I LEE.? V misijonskem svetu bi morali potemtakem 'po preprostem računu imeti: „17 0 o C00 s ir o t išnic 170.090 hiralnic 51CyOOO zadrug Ali so .te številke pretirane? Ali so splph dosegljive? Bi gin .zmogli katoličani, ki nas je 400 milijonov? 'ii ■ to S L 0 V E K a E V E N M IS I JONAH i Bi mogli žrtvovati in pozi oviti na misijonsko polje 10 milijonov celokupnega o s o b j a, ki jo potrebno za idealno stanje Cerkve? Vsak 40 katoličan naj bi šel potemtakem v misijo= ne-. Ali je to.tako nemogoče! Vzemimo za primer nas Slovenc®.Vseh skupaj nas je" v-Evropi recimo kakih 1,230,000. Oe bi šel vsak r M -^-ie --- -f. ^ ' <~n - -' ,, r-lsi--’"--. ' -■ - •' - ■•.-1 OO • O ■ štev. 11., Leto. III. - 7 - .14, marca 1948* štirideseti ;:81ov-eiiec v' misijone , bi imeli Slovenci '30,000 misijo«- narjjbvV'torej od 1,230,. OGO bi " j ih. ostalo v'slovenski skupnosti še 1,200.000, Ali bi se,to les tako strašno poznalo našemu narodnemu telesu? Pravijo, da smo v zadnjih 8 letih izgubili skoro za pra= zen nič, po človeško gledano, 8,0.000 slovenskih ljudi. V misijone pe naj bi jih šlo le 30 . 000 , in ti niti ne bi bili izgubljeni., amapak kakor zlatniki, /vrženi na svetovni trg božjega kraljestva, ti bi nesli bogate obresti - božji’blagoslov na - domovino,, Slo« venci bi zmogli to, čeprav se- nam v naši malenkosti' S.anes zdi ta= ko nezaslišano. Ih če bi to.zmogli mi, zakaj ne bi zmogli tudi -drugi katoličani?! ~ Ker svet'stoji, "so‘lij?g°vi..prebiralci raziskovali razvoj in življenje na zemkji in tudi .hoteli dognati plamen človeka. Zani= mali so se pa tudi- za Stvarnika in za pojave v naravi -in- v- vše = mir ju. . ■ ' ' s Odkrivali - so- tudi v-dno,.nova ozeml ja in zlesti - v ■ pet= najstem stoletju odkrili Spanci Oolumb, Cortes, Vasco da Gama in drugi kiieriko. - ' Zlesti pa je bilo predmet zanimanja vdeh časov vsemirje, katerega so raziskovali zvezdcslovci in modrdci. _ ■?>*'■ - Le opazi poganski modrijani so vedeli mnogo lepega po= vedati o namenu -in smislu človekovega življenja o Stvarniku in o duši človeka,, o kateri so pravilno -trdili, da je neumrljiva in da tudi po smrti človeka večno živi. ^ Vsa ta vprašanja se v moderni dobi še vedno rešujejo. 1 l. ; Pogle.p v vsemirje. Pred, kakimi petnajstimi leti so zgradili v Ameriki' 1 v Kaliforniji ha nekem griču posebno zgradbo, ki bi bila,-še najbolj podobn velikemu stolpu.' Zgrajena je iz kamna-, žel ezobe tona, 'stre¬ ho ima pa stekleno. Lare jena je' tako, da se- lahko vrtijlznad štre= he gleda v nebo velikanska cev, ki meri v premeru 5 m, in- jeo podobna cevi velikanskega topa* . . V notranjost te-čudne zgradbe se pride skozi mala že« le zna vratca. Ko’vstopiš Se znajdeš-v velikanskem okroglem prosto«' ru, ki ima gladka marmornata kamenitna tla* Stavba je brez oken in dobiva svetlobo ■ samo od zgoraj, : . r , r -< M .sredi tega prostora, stoji velikanska .jeklena naprava, ' ki je podobna velikanskemu stroju* Pri tej velikosti ima. čfbovek* občutek majhnosti. Na prvih.pogled sc- obiskovalcu zdi^ da je sam, ker ni nikjer opaziti nobenega človeka* Ako pa natančneje 'opazuje napravo, .pa lahko opazi, da sedi visoko gori na udobnem sedežu j človek, ki te kar zgubi med to velikansko napravoDo tega sedeža se pride po o&kih• jeklenih stopnicah*. Ta naprava nosi velikanski, daljnogled, ki ima leči s premerom petih, metrov,' v. -srbdini pa je debela okoli dveh metrov* Ko so prvo tako steklo vlivali se jim; je plošča prelomila. Nato so pa zgradili posebno, steklarno in ponovno vlili steklo* Nato so morali čakati dve leti, da se je steklčkohladilo, nakar- so šele' začeli z brušenjem in namaščenjem steklav.■ -daljnogled, Pred sedežem jb velika/ marmornata plošča, ki j e. polna, stikal, kompasov in/ur, kkterim preprost človek ne ve niti imena, niti pomena. • ’ . (Dalje■' prihodnjič-). - • M J- slabim glasen : ‘pojdi Bal a s 9 j e j is. (Nadaljevanj6) ; Judita”, je cesto d c- jal- Blaž počivat; - Saj mi ne moreš .omagati.J Judito pa je razjedala skrb za očeta, oče ne bi peke n«či mirno zaspal za redno. Oez dan, zlasti dopoldne, ko je imela Judita opravka v kuhinji, je Blaž sam ostajal s svojimi mislimi v'svoji bolezni. Vedel in čutil , je, da s.e bliža konec njegovega zeneij.skega živ= 1j^pja ir.da bo kmalu nastopil pot novega življenja v večnosti, 'ki"%a nikoli' ne bo konca. Ko je bil tako sam j? v dneh, ko sc bolečine nekoliko popustile premišljeval svoje življenje, od tistih dni, ki se jih je zavedal, pa vsekozi do današnjega dne. Na steni nad posteljo, nasproti njegovega vzglavja,je visela podoba - Kristusova glava s trnjem kronana. -'Pod njo je, gorela lučka. Vsak del dneva je motala ta lučka drugačno svetlobo - na podobo Križanega in razsvetlj; ve id .a Njegovo svete obličje. 5*1, 'Blaž je po cele ure med svojim premišljevanjem čas na podobo Križanega, čas v migljajočo se lučko. Ko je tako premišljeval- svoje življenje, se je,, ob vša= kem veselem dogodku, ki mu j v njegovih mislih živo stopil v spomin, ozri na Križanega in se mu je za vse veselje, ki 'ga je v.sej svoji ponižnosti in skromnosti svoje rz dna križe, užil na svetu in vse duše zahvaljeval. Pa tudi ob -mislih na težave in trpljenje je dal Trižanemu Gospodu delal pošpravo svojega življenja je tudi iz vsega še šepetal popolno kesanje za vse grehe svojega življenja. Blaž počasi srca , do j e , zahvalo. Ko je tako srca in vse du= Tako se je stari organist' m mirno„pos±av= ki je 'gorela Kristu na gorela, skoro nevidno} Ijal od svojega življenja; Opazoval je lučko, v kratek čas. Časih je mirno plamen migljal sem in tja} časih je pa gorel z velikimi' plameni ir. končno pojemal in ugasnil, ;f Kako je ta plamenček podoben mojemu življenju 1 petal Blaž sam sebi. Časih sta bila mirna in spokojna duša, časih sta se lovila in omahovala pod težkimi življenjski^ mi boji-; časih s.ta gorela s velikimi plameni ljubezni do Boga, do družine, do mile naše domovine in do petja; danes pa pojema in čast in njemu časih je pa ,l V d? : srce m ugaša. Morda se nekaj dni, morda in izginil kot tale plamenček.'' 1 Zdaj pa zdaj je Judita vrata in vstopila. samo še par ur, pa bom izdihnil n lahko, komaj slišno odprla M Kako je,očka?' 7 je vprašala. "•Dobro, Judita, dobro. Tako'dobre, kot še nikoli dr slej v vseh mojih asedemdesetih 1 tih n . vse etra ponaredi tesno k Popoldne pa, ko je Judita p trebe v gospodinjstvu, se je ta in brala iz molitvenika, LJBNJTJ 11 SMRTI. Brala je ypčasi in polgl- s no. Zdaj pa zdaj je stari Blaž dodal kako cer pa počasi sprejemal besedo za besedo, da mu ušla. Ob tem branju in premišljevanju je utrdil je že premislil o svojem življ rju. Tako je dal mesto_v _§vo ji _duši_. __{pal je_prihoanjic*l*__ Izdaja pisarna narodnega~dele g? ta"papešEe mls. Lienzu. la vse ka.r je bilo^ postelji svojega oče= je nosil naslov : ČLOVEK V ZIV-. svojo misel, si= nobena misel ni vse tisto, kar vse na svoje prav. o 7e _ v~Iilstačhu _ pri