PRIMORSKI DNEVNIK
Poitmna plačana v gotovini	ja i>
Abb. postale l gruppo - Ci6Hfl 4U I1T
PO DOLGI BURNI DEBATI
Leto XXII. Št. 24 (6311)
TRST, sobota, 29. januarja 1966
i ŽIVAHNA DISKUSIJA NA II. KONEKESU KPI V RIUU
Izvršni odbor KD je soglasno odobril kompromisno resolucijo o programu vlade
Glede zunanje politike se ponavljajo stara stališča, v ospredju pa so ustanovitev dežel, šolska reforma in gospodarski razvoj - Danes se sestaneta vodstvi PSDI in PSI
RIM, 28. — Izvršni odbor KD je po dva in poldnevni razpra-yi soglasno odobril resolucijo, ki predstavlja osnovo za pogajanja z ostalimi strankami levega centra za sestavo vlade in ki v ta namen pooblašča tajnika stranke Rumorja, predsednika vsedržavnega sveta KD Piccionija, predsednika skupine senata Gavo in predsednika skupine poslancev Zaccagninija, da začnejo pogajanja.
V resoluciji se v uvodu pou-
darja veljavnost politike levega centra v duhu kongresov v Neaplju in v Rimu ter se potrjujejo vsi tisti cilji političnega, gospodarskega in socialnega značaja, ki so bili že predmet dogovorjenih programov prve in druge Morove vlade. Ponovno se «ostro» omejuje večina po e-hi strani proti skrajni desnici >n PLI, na drugi strani pa proti PSIUP in KPI. Ugotavlja se, da predstavlja razširitev levega centra na vseh področjih in še zlasti glede uveljavitve deželne ureditve, pogoj za uspeh te pomike in za široko podporo ljudskih slojev.
Glede zunanje politike resolucija ponavlja formulo o «popolni lojalnosti atlantskemu zavezništvu, kot Zagotovilu varstva za deželo, prijateljski odnos do ZDA in drugih zaveznikov)) in da se Italija trudi Za politiko pomirjenja ter miru ter Ua bo še zlasti delala za rešitev vietnamskega spopada, za okrepi-tev OZN, razorožitev in za stike z nzugimi narodu tudi z drugačno Politično ureditvijo. Glede zunanje Politike je govora še o združevanju Evrope.
Glede notranje politike pa obsega i^solucija naslednja vprašanja:
1-	Med izvajanjem državne refor-?Je je treba v prvi vrsti odobriti ^ v tej. poslovni dobi zakone o deželni ureditvi, tako da se hitro «u-zesnicijo dežele, ki naj v okviru demokratičnega programiranja predstavljajo moderno reorganizacijo centralne oblasti.
2-	Neodložljiva obveza za rešitev Vprašanj lokalnih financ.
3. Izredeno važna, je ureditev šolstva, pri čemer je treba «lojalno Spoštovati že prej sprejete obveznosti«, med katere spada ustanovitev državnih otroških vrtcev. V i-stem odstavku je govora tudi o gospodarskih vprašanjih, za kar je treba izkoristiti obstoječa sredstva državnega proračuna in v pogojih stabilnosti valute zagotoviti gospodarski razvoj, težiti k polni zapo-slitvi in socialnim izpremembam.
4 Naglo je treba uveljaviti zakonske instrumente glede delniških družb in svobodne konkurence. Poseben program je treba izdelati glede kmetijstva. Končno spada med neodložljive ukrepe v sedanji poslovni dobi urbanizem ter vzporedna politika za zidanje stanovanj, ter reforma bolnišnic.
Resolucija zaključuje s pozivom Sdvezniškim strankam levega centra na sodelovanje.
Resolucija je bila odobrena sočasno, saj predstavlja kompromis JPed različnimi stališči in glede r/-Katerih važnih vprašanj ni povsem Jasna. Točna ocena je sicer težavna, vendar lahko ugotovimo, da Pede zunanje politike ne predstavlja povsem nič novega in ponavlja Je znana stališča Mora, ki so bila Predmet ostre kritike Fanfanija. Glede notranjih vprašanj pa je važna zagotovitev, da mora biti ustanovitev dežel glavno vprašanje že ' sedanji poslovni dobi, čeprav ima te jasna obveznost nekoliko meglen repek «o hitrem uresničenju«, kjer ^ več ne govori o sedanji poslovni dobi. Najbolj meglen pa je odstavek o gospodarskih vprašanjih, KJcr ni povsem jasno, če pomeni sklicevanje na trdnost lire in mož-Jošti proračuna omejitev vsake dr-Javne intervencije in v bistvu dosedanjo konjunktumo politiko, kot J.0 želi desnica, ali pa je bistven arugi del stavka, ko je govora o "gospodarskem razvoju, polni zaposlitvi in socialnih izpremembah«, Kot je to zahtevala levica.
O zasedanju izvršnega odbora KD do sedaj znane zgolj uradne izjave raznih predstavnikov, mnogo fa se govori o ostrih sporih, ki so "Jeraj baje zavzeli višek v prepiru ?ied Scelbo in Fanfanijem zaradi ;Citkov, da Je Fanfani v poslanski foornicl z zadovoljstvom poslušal fothunistično ploskanje. Danes pa •* med glasovanjem o resoluciji Prišlo do spopada med Pastorjem 'n Scelbo, ker je Pastore upravičene očital Scelbi, kako more glasovati za resolucijo, ki predvideva ob-Jezo glede državnih otroških vrt-):ev. ko je Scelba ta zakon na zasedanju izvršnega odbora napadel in ‘agovarjal «proste strelce«.
. Scelba v odgovoru načelno ugodja, da je treba lojalno spošto-ati sprejete obveznosti, istočasno ja Je potrdil svoje pridržke glede akona o otroških vrtcih. Dodal je, lojalno spoštovanje obveznosti *e more preprečiti poskusa, da se Jsuša prepričevati o napakah in se uvedejo morebitne izboljšave akona, ki Jih bodo vsi sprejeli« popoldne sta se sestala izvršna rjwra skupin KD v poslanski zbor-sm v senatu, katerima Je o za-
vladne krize za perspektivo socialističnega združevanja. Ponovno se bodo sestali jutri ob .30.
Sestanek vodstva PSI je bil zelo kratek; ponovno se bodo sestali jutri ob 9. uri. Novinarjem je posl. Lezzi izjavil, da so prejeli besedilo demokristjanske resolucije šele popoldne in da ga morajo vsi člani odbora pred razpravo podrobneje proučiti.
Po sestanku vodstva PRI pa je bilo izdano poročilo, v katerem je v uvodu rečeno, da resolucija KD vsebuje potrebno politično osnovo za pričetek pogajanj za ustanovitev nove vlade levega centra.
Iz vsega tega izhaja, da bo Moro lahko šele prihodnji teden pričel sestanke s predstavniki vseh štirih strank za sestavo vlade, če ne bo prej prišlo do sestankov med PSI in PSDI, da uskladita skupna stališča in skupno taktiko.
Scelba (levo) in Rumor »a zasedanju vodstva KD
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»i|>i||||i||||||II||||||i>'>»niiiH*
JOHNSON VZTRAJA PRI SVOJI NEPOPUSTUIVOSTI
Hošiminhovo pismo državnim poglavarjem obtožuje ZDA uporabe strupenih plinov
Pritisk vojnohujskaških elementov na predsednika Johnsona - V kratkem odločilna bitka v kongresu
WASHINGTON, 28. — Ameriški predsednik Johnson je sprejel danes v Beli hiši skupino študentov, katerim je ponovil, da bodo ZDA «nadaljevale napore, da pride do sporazumne rešitve vietnamskega spora, toda ne da bi pri tem samo trenutek zmanjšale odpor proti napadu«. Dodal je, da možnosti miru sedaj blokira «skupina fanatičnih voditeljev, ki se še vedno predajajo kultu sile«.
«Ti fanatični voditelji, je nada-
V uCiidtU) ivOfUOi nuu jv/ v/
,'danju izvršnega odbora stranke ri° sprejeti resoluciji poročal sen. flKVa, nakar se Je pričela daljša *2prava.
br^b zaključku
?„‘u resolucijo, v kateri Izražajo jmovoljstvo s stališči Izvršnega od-u,,a ln željo za čim hitrejšo reši-k vladne krize.
Vsnk&nea 80 se sestala vodstva tudi cent trel1 'aJčhtb strank levega nj„tra, ki pa razen republikancev
hobenzavzela stališča ln niso dala
ocene demokristjanske te-
tovmlje' Socialdemokrati so ugo-<Jein vellk Pomen konkretnega so-‘vvanja s socialisti pri reševanju
ljeval Johnson, govorijo o graditvi bogatega mirnega Vietnama, toda zdi se mi, da delajo prav nasprotno. Ravnajo se po stari cinični strategiji: vladati ali uničiti. Ne moremo dovoliti in ne bomo dovolili tej strategiji, da bi prevladala. Mir bo mogoč tistega dne, ko se bodo nasprotniki in tisti na severu, ki jih manevrirajo, končno prepričali, da jih sila ne bo pripeljala nikamor. Rekli smo jim m večkrat ponovili, da imamo rajši pogovarjanja kakor streljanje, da se rajši pogajamo, kakor da bi se borili. Prepričani smo, da je doba, ko je bilo moč probleme človeštva reševati na bojnem polju, sedaj končana.«
Ko bi se predsednik Johnson skupno s svojimi svetovalci držal načel, ki jih tako avtoritativno pridiga ter bi opustil strategijo «vla-datl ali uničiti«, ne bi bilo težke sporazumeti se. Prej ali slej pa se bo moral prepričati, da sila ne bo pripeljala nikamor, kakor je sam rekel.
Prav danes Je severnovietnamska tiskovna agencija objavila vsebino pisma, ki ga je predsednik Hosl-minh poslal 24. januarja državnim poglavarjem socialističnih držav in mnogih držav, ki so zainteresirane pri ženevskih sporazumih ter državnim poglavarjem drugih držav, ki jih skrbi stanje v Vietnamu. Ho-šiminh obtožuje ZDA, da uporabljajo v Vietnamu strupene pline, strupene kemijske preparate in napalmske bombe. Pri tem odločno protestira proti tem barbarskim metodam in poziva vlade miroljubnih narodov vsega sveta, naj odločno «ustavijo roko ameriških vojnih zločincev«
Hošimlnh pravi nato, da, če hočejo ZDA res mir, morajo priznati južno vietnamsko narodnoosvobodilno fronto in se pogajati z njo na podlagi znanih štirih točk. Samo na ta način se lahko doseže politična rešitev. Pismo poziva vse državne poglavarje, naj povečajo svojo podporo in pomoč Vietnamu in naj preprečijo vse nove spletke ZDA v Južnem Vietnamu in v In-dokitajskl.
Petnajst ameriških demokratičnih senatorjev, ki nasprotujejo obnovitvi bombardiranja Severnega VI-ptnama, je poslalo sinoči pismo predsedniku Johnsonu. V pismu ga pozivajo, naj podaljša letalsko premirje Med podpisniki so štirje člani zunanjepolitičnega odbora. Senatorji izrekajo solidarnost s stališčem. ki so ga zavzeli voditelj demokratične večine senator Mans-field, senator Fulbright in republikanski senator Alken.
Na nasorotni strani pa so tisti, ki zahtevajo takojšnjo obnovitev bombardiranja ln zaostritev vojne. Med te spada senator John Sten-nis, ki zahteva takojšnjo obnovitev letalske ofenzive proti Severnemu Vietnamu brez omejitev. Dejal je tudi, da, če bi to Izzvalo poseg Kitajske v vojno, bi morale ZDA reagirati z vsemi svojimi silami in tudi z atomskim orožjem. Dejal je tudi, da bi morali biti pripravljeni podvojiti število ameriških voiakov v Vietnamu ln ga zvišati tudi na 600.000 mož
Republikanski senator Jacob Ja-vlts pa Je mnenja, naj bi sicer obnovili bombardiranje, toda v preiš-njem obsegu, ne da bi ga razširil!. Po njegovem mnenju lahko ZDA zmagajo tudi s sedanllm številom vojakov kvečjemu v dveh letih.
V parlamentarnih krogih menijo, da se bo čez nekaj dni začela v
udaril potrebo mirne združitve o-beh delov Vietnama brez tujega vmešavanja
Zasedanje v Luksemburgu
LUKSEMBURG, 28. — Danes se je nadaljevalo posvetovanje šestih ministrov evropske gospodarske skupnosti. Seja se je začela ob 17. uri in se je končala ob 20. Vse tri ure so govorili o večinskem glasovanju, glede katerega bo sporazum dokaj težaven. Do sedaj se niso mogli v ničemer sporazumeti. Med debato ni bilo besednih spopadov, vendar pa je bila diskusija med de MurviKom in Schroeder-jem zelo napeta, ker zavzemata obe strani nepopustljivo stališče. Gre namreč za to, da bi od prvega januarja dalje veljalo za sprejemanje sklepov večinsko glasovanje namesto dosedanje soglasnosti. Francija se temu odločno upira. Belgijski zunanji minister Spaak skuša najti kompromis.
Pajetta o bodoči enotni delavski stranki Novella o demokratičnem programiranju
Oba sta polemizirala s stališči v govoru Ingraa ■ Pozdravni govor Veljka Vlahoviča in predstavnikov številnih drugih delavskih strank
le, ki danes še niso razpoložljive. S tem se Pajetta približuje tezam Amendole, ki je zahteval, naj se izdela in potem izvaja gospodarski načrt «za prvo silo«. Oddaljuje pa se od Ingraovih tez, ki so mnogo bolj toge, čeprav slonijo na širši strateški podlagi. V nadaljevanju svojega govora je Pajetta praktično zanikal Amedolovo samokritiko glede njegovih pobud za združitev delavskih gibanj. Menil je, da bi šlo kvečjemu za samokritiko celotne partije če bi ta že predložila rešitve vprašanj, ki se postavljajo. Temu pa ni tako: te rešitve je treba šele izoblikovati z diskusijo.
Govornik je potem obravnaval vprašanje združitve socialistov in socialdemokratov ter opozoril na potrebo, da se računa z reakcijo tistih pripadnikov obeh strank, ki združitve ne odobravajo. Predvsem pa se ne sme izgubiti stik z delavci, ki so v teh strankah ali pod njihovim vplivom. To je posebno važno v tem trenutku, ko so socialisti zavzeli določeno stališče glede zunanje politike in ko je o-paziti precejšnje vrenje v katoli-
kongresu odločilna debata s tem v zvezi, ko bodo razpravljali o dodatnih nakazilih za vojsko. Demokratični senator Gruening je predlagal spremembo k načrtu zakona, ki prepoveduje pošiljanje rekrutov v Vietnam, dokler ne bo uradno napovedana vojna.
General Hunter Harris, ki poveljuje ameriškim letalskim silam na Tihem oceanu, je izjavil, da so te sile pripravljene obnoviti bombardiranje Severnega Vietnama, takoj ko bo Bela hiša dala ukaz.
Hanojski radio je oddajal intervju predsednika vlade Fam Van Donga trem ameriškim ((prostovoljcem miru«, ki so obiskali Hanoj. Fam Van Dong je poudaril, da je politična rešitev v Vietnamu mogoča samo na podlagi štirih točk hanojske vlade. Dalje je dejal, da je navzočnost severnovletnamskih čet v Južnem Vietnamu samo bajka, ki so jo ustvarili ameriški imperialisti. Zanikal je trditve, da se osvobodilna fronta vodi iz Hanoja in da je hanojska vlada pod nadzorstvom Pekinga. Na koncu je po-
Diskusija se je nadaljevala nocoj na večerji, ki jo je priredil luksemburški ministrski predsednik Wer-ner. Italijanski minister za zaklad Colombo je prišel v Luksemburg šele ob 22. uri, ker ni moglo letalo, s katerim je potoval, pristati na letališču v Luksemburgu zaradi goste megle.
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 28. — Kot smo že predvidevali, 11. vsedržavni kongres KPI postaja vedno bolj živahen. Res je, da ne prihaja do izrazite polemike med osebami, ki so v vodstvu partije, toda nesporno je, da je že prišlo do idejnih spopadov med nositelji različnih koncepcij. Danes je v svojem govoru Giancarlo Pajetta dejal: «Naš kongres je enoten, toda to ne pomeni, da na njem vlada idila.«
Toda še preden preidemo na obravnavanje poglavitnih tem kongresa, ki zadevajo vprašanja odnosa KPI z drugimi političnimi silami glede ustanovitve velike enotne delavske stranke in notranje ureditve partije, naj na kratko orišemo potek dela kongresa v teh dneh Kazino je, da velika večina disfcutantov obravnava čisto konkretna vprašanja partijskega dela na terenu, v raznih pokrajinah ali v deželah, kmečka vprašanja, ženska in druga. Govori delegatov ne smejo trajati več kot 20 minut. Tega sklepa se vsi držijo zelo strogo. Dopuščene so le redke izjeme, kadar gre za vidnejše predstavnike partije. Toda tudi v teh primerih niso intervencije presegle več kot tri četrt u-re. Izredno veliko važnost pripisujejo organizatorji kongresa nastopom predstavnikov inozemskih komunističnih strank, ki jih je 43.
Na današnjem jutranjem zasedanju so nastopili razni predstavniki južnoameriških komunističnih partij. Kongres je pozdravil tudi predstavnik ciprske delavske stranke.
Vzhodnonemška delavska stranka pa je poslala samo brzojavne čestitke, ker italijanske oblasti niso hotele izdati članom delegacije potrebnih vstopnih vizumov. Burne aplavze ie žel delegat Kube.
Toda povrnimo se k splošni tematiki kongresa. Včeraj smo poročali o izredno živem in prodornem govoru Pietra Ingraoa. mu je Pajetta odgovoril .sicer u-mirjeno, toda tudi odločno. V prvem delu svojega govora je obravnaval že znana stališča glede vzrokov in poteka sedanje vladne krize. Prav to vprašanje in ostra obsodba levičarskega socialističnega voditelja Codignole komunističnega stališča ob priliki glasovanja v poslanski zbornici glede otroških vrt-t cev sta Pajetti nudila priliko, da nazorno pojasni svoje stališče glede združitve levičarskih sil v eno samo socialistično stranko. «Ko gre za to združitev«, je dejal, «ne smemo delati na podlagi že pripravljenih načrtov in šablon. Pomisli naj se samo na dejstvo, da je Codignola levičarski socialist in da nas je hudo kritiziral zaradi tega, kar se je zgodilo v zbornici.
Ce bi ravnali na podlagi že vnaprej pripravljenih načrtov, bi morali sprejeti Codignolo v novo socialistično stranko.« Pajetta meni torej, da se pri tem ne sme že vnaprej omejevati obsega in ciljev bodoče združene socialistične stranke. Ta del njegovega govora je v ostrem nasprotju s trditvami Pietra Ingraa, ki je že tedaj omejil delovanje komunistov v smeri stranke proletarske enotnosti PSIUP, levih socialistov in naprednih katoličanov.
ških vrstah. Gre za svojsten položaj ki nudi priliko, da se navežejo stiki in se sprožijo procesi, ki bodo utegnili postati važne komponente razčiščevanja pojmov in ho lahko prišlo do zedinjenja, ne da bi se pretrgali stiki z delavci, ki so v vrstah socialistov in socialdemokratov.
Glede bistva politike komunistov pa je Pajetta menil, da ti le lahko povejo na ves glas, da vodijo proti, monopolistično politiko in da je ta tesno povezana z vsakdanjo prakso. Govornik je nato še po-
Pajetta (levo) in Amendola na kongresu KPI
iiiiiiiiiiiiiinuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiniii
Skupina švedskih poslancev zahteva uvedbo republike
V svoji resoluciji pravijo, da bi mogel biti kralj Gustav «idealen predsednika
STOCKHOLM, 28. — Skupina 34 dskih poslancev, ki jih vodi so-tdemokratka Nancy Eriksson, se aKtivno zavzema za ukinitev monarhije in za uvedbo republike. Poslanci, ki so mnenja, da je monarhija zastarela ustanova in da bi morala švedska imeti izvoljenega predsednika za dobo štirih ali o-sem let, so predložili resolucijo, ki poziva parlament, naj prouči zadevo in naj razmisli o možnosti J uvedbe republikanskega režima.
Po mnenju nekaterih političnih krogov ima resolucija socialdemokratskih poslancev možnost, da bo odobrena. Resolucijo je že odooril posvetovalni odbor parlamenta, ki mu predseduje predsednik vlade Erlander.
Poslanka Nancy Eriksson je izjavila: «Ne mislimo doseči naših smotrov z državnim udarom. Morebitno republiko bi uvedli šele po skrbni proučitvi s tem povezanih problemov.« Dodala je, da resolucija, ki jo je predložila njena skupina, ni nikakor naperjena proti kralju Gustavu Adolfu. ((Nasprotno, je dodala, kralj Gustav bi bil idealen predsednik.« Leta 1962 je neki list organiziral referendum, ki je pokazal, da je 69 odstotkov švedskega prebivalstva za monarhijo. Danes so socialdemokratski listi mnenja, da bi se ta odstotek zmanjšal v korist republike. Poslanka Eriks-izjavila, da je prepričana,
Osrednje vprašanje, ki se danes bf predsedstvo repUb,ike prav
tako bremenilo državne finance kakor monarhija. Toda ne gre za to. Dejstvo je, da monarhija kot dedni organizem ni v skladu z moderno demokracijo.
postavlja glede procesa zedinjenja ne tiči v tem, da se že vnaprej določi, katere sile bodo lahko pristopile k združeni stranki. Gre predvsem za to, da se v konkretni borbi mobilizirajo tudi tiste si-
IZ PROTESTA PROTI UGRABITVI BEN BARKE
Maroški študentje vAlžiru vdrli v maroško poslaništvo
V Franciji še vedno delujejo ^vzporedne policije», ki so jih ustanovili za borbo proti OAS
ALŽIR, 28. — Približno 50 maroških študentov je danes zasedlo maroško poslaništvo v Alžiru iz protesta proti ugrabitvi Ben Barke. Študentje so zažgali nekaj dokumentov. Po dveh urah so objavili sporočilo, ki
poudarja fašistični, fevdalni in policijski značaj maroškega režima in podporo, ki jo Hasan daje notranjemu ministru generalu Ufkiru, ki je vpleten v u-grabitev Ben Barke. Alžirska policija je aretirala več oseb, med katerimi tudi enega alžirskega fotografa.
da skuša Francija zvaliti vso krivdo na Moroko, dočim je preiskava pokazala, da so ugrabitev Ben Barke organizirali francoska policija ter francoski vohuni in tolovaji. Francija išče ((grešnega kozla« in je usmerila svoje napade «na nedolžni Maroko, da odvrne pozornost od Pariza.«
Komentator maroškega radia je
-----	i izjavil, da je francoski poslanik
V Alžiru pričakujejo prihod ma- Gillet drugega novembra zahteval
— ---------------- H'od maroškega kralja odstranitev
notranjega ministra Ufkira. Komentator je dodal, da je to «neokusno» za dostojanstvo Maroka in žaljivo
roškega pravosodnega ministra, ki bo obrazložil alžirskim voditeljem stališče svoje vlade v zadevi Ben Barke.
Maroški kralj Hassan je včeraj skupini 50 ameriških časnikarjev, ki so na turističnem obisku v Maroku, izjavil, da je nerazumljivo, da je moč trditi, da so Maročani mogli koordinirati delo raznih sektorjev francoske policije, da ustvarijo afero Ben Barke. To bi namreč dopuščalo domnevo, da ima Maroko več oblasti v Franciji kakor sam francoski predsednik. Kralj Hassan je poudaril, da ima Maroko prav gotovo največji interes zvedeti vso resnico o zadevi Ben Barke, ker gre za maroško osebnost, dodal pa je, da je Maroko vpleten v to zadevo samo zaradi državljanstva žrtve. Skupno s kraljem so bili nekateri ministri, med katerimi tudi notranji minister general Ufkir in načelnik policije major Dlini.
Maroški radio pa je obtožil Francijo, da se sramotno obnaša, in je poudarjal nedolžnost notranjega ministra Ufkira. Komentator je rekel,
za njegov ponos.
Znani francoski pisatelj Francois Mauriac, ki je leta 1962 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je zapustil predsedstvo «odbora Franci-ja-Magreb». V včerajšnji številki lista «Figaro Litteraice« obrazložuje, zakaj se je odločil za to ter pri tem obtožuje nekatere predstavnike golistične večine, da so ((čakali v zasedi, da streljajo na nekatere de Gaullove ministre«. Mauriac pravi, da je nedavno govoril z nekim maroškim prijateljem, ki mu je znano vse ozadje, in ta mu je omenil tesno povezavo med maroškim notranjim ministrom Ufkirom in ameriško tajno službo. Pisatelj zaključuje: «Ni mi znano, kakšna je prav-	-----...
zaprav resnica, toda dejstvo je, da, Prepričan je, da bi takoj ustavil to je tej službi uspelo izvesti izvrsten dejavnost, če bi to od njega zahte-•	‘ '	'	... -	-al notrai
V Parizu nadaljuje preiskovalni sodnik zasliševanje prič. Ko so včeraj odprli zaboje pokojnega Figo-na, niso našli magnetofonskega kraka z njegovim pričanjem, o katerem je bilo toliko govora te dni. Danes, kakor je znano, je imel priti na zaslišanje tudi policijski komisar Caille, ki pa je bolan. Preiskovalni sodnik se je odrekel njegovemu zaslišanju.
Ravnatelj tednika «Express» pa je spremljal danes k preiskovalnemu sodniku nekega neznanca, ki se je bil javil pri njem in mu pripovedoval razne stvari, ki so se mu zdele važne. Časnikarjem je ravnatelj tednika izjavil, da mu je neznanec pripovedoval o dejavnosti advokata Lemarchanda. Neznanec je bil svoj čas načelnik informacijske službe ((vzporednih policij«. Dejal je, da noče biti ((štiriindvajseti mrlič advokata Lemarchanda«, ki je bil njegov načelnik od leta 1961. Večkrat je izjavil, da se boji za svoje življenje. Dalje je ravna; telj lista izjavil, da je omenjeni neznanec hotel pričati, ker ne razume, kako niso še demobilizirali paralelnih policij, ki so jih bili u-stanovili svoj čas za borbo proti OAS. Se prej je neznanec zahteval sprejem pri notranjem ministru Freydu, ki pa ga ni hotel sprejeti, želel bi, da notranji minister ukine vzporedne policije. Mnenja je, da Lemarchand še vedno, aktivno deluje z ljudmi «vzporednih policij«.
dvojni udarec proti državam tretjega sveta, s tem da se je iznebila
Ben Barke, in proti de Gaullu. To pomeni, da je hudič delal v njihovo korist.«
val notranji minister. Prepričan je tudi, da je Lemarchand vpleten v zadevo Ben Barke in da notranji minister ni dovolj obveščen o zadevi.
Stewart in Healey odpotovala iz ZDA
WASHINGTON, 28. — Britanski zunanji minister Stewart in minister za obrambo Healey sta zaključila posvetovanje v Washingtonu. Sinoči je Stevvarta sprejel tudi predsednik Johnson. V poučenih krogih pravijo, da so se načelno sporazumeli, da se bodo britanske čete, ki so v Maleziji, umaknile šele tedaj, «ko bo vzpostavljen mir na Daljnem vzhodu«.
Velika Britanija ima sedaj v Maleziji 50.000 vojakov. V Washingto-nu so v glavnem govorili o britanski obrambi na Srednjem vzhodu in vzhodno od Sueza v zvezi s finančnimi potrebami Velike Britanije. Zatrjuje se, da so prišli do naslednjih zaključkov:
1. Velika Britanija bo še dalje krčila število svojih vojakov na Srednjem vzhodu, da omeji svoje izdatke na tem sektorju. 2. Vzhodno od Sueza, na Indijskem oceanu in na Tihem oceanu namerava britanska vlada koordinirati vsako morebitno zmanjšanje svojih čet s svojimi ameriškimi, avstralskimi in novozelandskimi zavezniki. 3. Velika Britanija namerava ohraniti svojo vlogo svetovne velesile in zagotoviti svojo navzočnost vzhodno od Sueza. Ne zahteva od ZDA, naj bi prevzela del odgovornosti na tem delu sveta. 4. ZDA in Velika Britanija se strinja s tem, da je treba varčevati, če je to mogoče, ne da bi zmanjšali učinkovitost sedanjega obrambnega sistema. 5. Nič ni so sklenili glede ustanovitve voja škega oporišča na Indijskem ocea nu s skupnimi izdatki in prav ta ko tudi ne glede skupnega oporišča v Darwinu.
6. Nič niso sklenili, kar se tiče britanskega nakupa ameriških lovskih bombnikov «F-111». 7. Glavni predmet pogovorov je bil Vietnam. Američani so zlasti poudarili »vprašanje varnosti ameriških sil v Vietnamu*. V Londonu so upali, da se bo prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama podaljšala do druge polovice februarja, ko bo predsednik britanske vlade Wilson obiskal Moskvo. Zdi pa se, da namerava ameriška vlada v kratkem obnoviti bombardiranje.
Stewart je odpotoval danes v
London, minister Healey pa v Avstralijo.
Pred kongresom SZDLJ
Javna razprava o družbenih službah
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Zvezni odbor SZDL Jugoslavije je v okviru priprav za 6. kongres zveze izročil danes v javno razpravo teze o družbenogospodarskih odnosih v družbenih službah. V dokumentu se med drugim poudarja, da se družbene službe financirajo danes pretežno iz proračunskih sredstev političnih skupnosti, kar je v sedanji etapi družbenega razvoja v nasprotju s sistemom samoupravljanja. Teze opozarjajo na specifičen način formiranja dohodka delovnih organizacij družbenih dejavnosti in zahtevajo, da se v financiranje vključijo vsi zainteresirani dejavniki ter da se najdejo ustrezne oblike in možnosti za u-resničenje neposrednih medsebojnih gospodarskih odnosov Družbene službe bi se morale vključiti v načrt celotnega družbeno-gospo-darskega razvoja. Poleg delovnih organizacij komun in širših druž-beno-političnih skupnosti bi morale predvsem republike v svojih dolgoročnih programih predvidevati razvoj družbenih služb. Republike bi se morale prav tako bolj zavzeti v določanju politike razvoja posameznih družbenih dejavnosti.
Spričo večnacionalnega značaja kulture se v tezah poudarja, da je naravno, da se vprašanja v zvezi s pogoji dela posameznih kulturnih ustanov rešujejo predvsem v okviru republik ter da se na 'stopnji zveze zagotovijo uresničenje enakopravnosti vseh narodnostnih kultur in enake možnosti njihovega uveljavljanja tako v državi kakor v širšem mednarodnem sodelovanju.
B. B.
udaril, da se že oblikuje nova večina, čeprav bo proces njenega ustvarjanja težak in zamotan.
Tudi glede vprašanja notranje partijske demokracije je Pajetta precej ostro kritiziral Ingraa. On se popolnoma strinja z Longom, da je bila predkongresna diskusija zelo široka ter da zato ne razume Ingraa, ko ta trdi da ga pojasnila, ki jih je dal partijski sekretar, niso prepričala. Pripomniti moramo, da je Ingrao terjal neomenjeno javnost diskusije.
Proti Ingraovim tezam je v bistvu nastopil tudi poslanec Agosti-no Novella, generalni tajnik CGIL, ki je podprl Longov referat. Zavzel se je zlasti za demokratično programiranje in dejal, da je treba jasno določiti cilje, za katera se bo morala partija boriti. Sem spadajo: polna zaposlitev, odstranitev neuravnovešenosti v razvoju, problem Juga in demokratizacija javne uprave. Novella je nadalje obsodil dosedanjo politiko levega centra, ki je podredila javne posege interesom monopolov. Ta politika je povzročila brezposelnost in polzaposelnost. Nadalje je grajal politiko, ki jo vodi vodilni del socialistične stranke ter se zavzel za enotnost socialističnih sil in za novo demokratično večino. Končno je Novella dejal, da se Ingraova intervencija ne more označiti kot pozitivno dejstvo.
Na popoldanskem zasedanju so govorili številni delegati kakor tudi predstavniki raznih tujih komunističnih strank Med drugimi so spregovorili predstavniki iz Danske, Zahodne Nemčije in Finske. Pozno zvečer je spregovoril vodja delegacije Zveze komunistov Jugoslavije Veljko Vlahovič, ki je poudaril tesno sodelovanje med obema partijama na vseh področjih. Izjavil je še, da je osebno srečen, da se lahko sreča spet s starimi tovariši. Pripomnil je tudi, da je bil prisoten na 8. kongresu KPI, ko se je porodila italijanska pot v socializem. V drugem delu svojega govora je obravnaval mednarodna vprašanja. Opozoril je na resno nevarnost, ki danes grozi človeštvu predvsem zaradi vojne v Vietnamu. Obsodil agresijo proti vietnamskemu ljudstvu ter je dejal, da ne gre za to, da se prizna ali ne prizna osvobodilna vojska, temveč da se prizna vietnamskemu ljudstvu pravica, da samo odloča o svoji usodi. Vlahovič je nadalje kritiziral kitajsko politiko. Končno je dejal, da je politika mirnega sožitja nedeljiva, tar ko kot je nedeljiv mir. V tretjem delu govora je obravnaval vprašanja notranje socialistične izgradnje v Jugoslaviji. Temelji te izgradnje so delavsko samoupravljanje in nedavna reforma, ki korenito posega v življenje jugoslovanskih narodov in tudi v samo življenje Zveze komunistov Jugoslavije. Vlahovič je zaključil svoj govor želeč italijanskim komunistom obilo uspeha pri njihovem delu.
VI. K.
Maurer pri Titu
BEOGRAD, 28. — Predsednik re publike in generalni tajnik ZKJ Josip Broz Tito je sprejel danes na Brionih člana izvršnega komiteja romunske komunistične partije in predsednika ministrskega sveta Jona Maurerja. Med sprejemom, katerega so se z jugoslovanske strani udeležili tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Pe-tar Stambolič, član izvršnega komiteja CK ZKJ Vladimir Bakarlč in član CK ZKJ Koča Popovič, so se v prisrčnem ozračju pogovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, po razgovorih je predsednik Tito zadržal svojega gosta na kosilu. Popoldne je Maurer v spremstvu Petra Stamboliča odpotoval i Brionov v Beograd.
Po dolgotrajni in tudi burni debati je izvršni odbor KD soglasno odobril resolucijo, ki naj predstavlja osnovo za razpravo med štirimi vladnimi strankami za sestavo nove vlade. Resolucija je deloma kompromis med različnimi stališči, vendar pa vsaj glede notranjih vprašanj vsebuje skoro vse zahteve in programske obveznosti, ki bi jih morala izpolniti prejšnja vlada levega centra. Značilno pa je dejstvo, da tako PSDI kot PSI vče-raj te resolucije nista hoteli oceniti in da sta preložili zasedanje svojih izvršnih odborov na danes ter da se jima skratka nikakor ne mudi enostavno obnoviti koalicijo po preprostem mehaničnem vzorcu že prej obstoječe vlade.
Diskusija na 11. kongresu KPI je postala včeraj živahnejša, ker sta Pajetta in sindikalistični voditelj Novella pobijala nekatera stališča v predvčerajšnjem Ingraovem govoru, ki zadevajo predvsem razpravo o ustanovitvi enotne italijanske delavske stranke in notranje demokracije v KPI. Velika večina diskutantov pa obravnava pereča vprašanja v posameznih pokrajinah in deželah.
Angleški zunanji minister Ste-wart je zaključil svoj obisk v ZDA, kjer je razpravljal predvsem o Vietnamu. Trdi se, da so v Londonu upali, da bo letalsko premirje Severnega Vietnama trajalo do polovice februarja, sedaj pa kaže, da se bo bombardiranje v kratkem obnovilo, čeprav je 15 demokratič-
vedal, da je s svojimi silami, ki štejejo 110.000 mož, pripravljen začeti ponovno z akcijo, takoj ko bo prejel ukaz iz Bele hiše. Johnson pa je včeraj izjavil, da bo mir v Vietnamu mogoč istega dne. ko se bodo «nasprotniki in tisti na severu, ki jih manevrirajo, končno prepričali, da jih sila ne bo pripeljala nikamor«. Po drugi strani pa je 24. t. m. Hočiminh v pismu socialističnim državam obtožil ZDA, da uporabljajo strupene pline in druge kemijske preparate ter napalmske bombe in da če hočejo ZDA res mir, morajo priznati osvobodilno fronto in se z njo pogajati na podlagi štirih točk, kar je hanojski predsednik vlade včeraj ponovil in dodal, da je navzočnost hanojskih čet v Južnem Vietnamu samo bajka, ki so jo ustvarili ameriški imperialisti.
Včeraj se je nadaljevalo posvetovanje šestih ministrov evropske gospodarske skupnosti, toda sporazumeli se niso še o ničemer.
Včeraj se je začela v Kairu vse-afriška konferenca 30 držav za industrijski razvoj, ki jo je organizirala gospodarska komisija OZN za Afriko. Proučili bodo okrog sto poročil zlasti pa možnosti za industrijski razvoj Afrike in finančnih naložb na štirih področjih, na katera je bila razdeljena afriška celina.
V Alžiru je skupina maroških študentov zasedla maroško poslaništvo iz protesta proti ugrabitvi Ben Barke. Poudarili so fašistični nih senatorjev poslalo Johnsonu ; fevdalni in policijski značaj maro-pismo, naj se premirje podaljša. 1 škega režima in dejstvo, da je bit Hkrati pa je poveljnik ameriških notranji minister Ufkir vpleten » letalskih sil na Tihem oceanu po- ugrabitev Ben Barke.
Vohunska
afera?
BONN, januarja. — že nekaj dni razburja zahodnonemško javnost afera o «odkritju sovjetske vohunske mreže« v ZB Nemčiji. Senzacionalne trditve bonskega notranjega ministrstva so že tako napihnili, da utegnejo še poslabšati že tako slabe odnose med Bonnom in Moskvo.
Trditve je priobčil novi informativni bilten «Notranja varnost«. Bilten je v tesni zvezi z bonskim ministrstvom za notranje zadeve. V svoji prvi številki v četrtek je priobčil novico, da so v ZR Nemčiji odkrili «vohunsko skupino« petih sovjetskih državljanov. Bilten pošiljajo brezplačno «tistim, ki se zanj zanimajo«. V prvi verziji niso bila navedena imena obdolženih sovjetskih državljanov. Zapisano je bilo le, da so se vohuni zanimali za »znanstvena odkritja s področja fizikalnih mikro-raz-iskav«, da so »odkrili vohune na podlagi avtentičnega dokaznega gradiva« in da imajo «prste vmes sovjetski obveščevalni oficirji iz DB Nemčije ter sodelavci vzhodnonemške obveščevalne službe«.
Hamburški dnevnik «Die Welt» Je v petek poročal, da se je »uradnikom službe za varstvo ustave« posrečilo celo fotografirati srečanje agentov in pa to, kako so iz-
Delavec je vreden svojega plačila
PALERMO, 28. — Po nasvetu zdravnika je 56-letni zemljiški posestnik iz Palerma, markiz Carlo Pottino prišel danes na okulistični oddelek bolnišnice. Gospoda markiza, ki je na Siciliji znan tudi kot avtomobilski športnik hi je sploh ugledna in spoštovana oseba v krogih sicilske aristokracije, sta v sredo zvečer napadla dva moška pred vhodom v njegovo stanovanje. Ugotovilo se je, da sta bila napadalca brata Giuseppe in Silvestro Giampi-no. Ta dva sta povedala, da sta že večkrat prišla v patrici-jevo vilo, toda markiz ju nikoli ni hotel sprejeti. Seveda, kaj bi sprejemal dva delavca, ki sta prišla zahtevat — nesramneža — naj jima plača, kar jima je še dolžan za neka gradbena dela.
Delavca, ki jima Je neznan postopek dolgotrajnih pogajanj in diplomatskih not, sta pač sklenila, da patricija počakata, da se zvečer vrne domov, in mu na zgovoren način povesta, kaj bi rada od njega. Pri tem nista gospoda ravno božala ne s sladkimi besedami ne z raskavami rokami.
Policija sedaj vso stvar raziskuje. Zadeva je pa vendar dokaj Jasna in preprosta: na eni strani delavca, ki sta opravila za markiza določeno delo in še nista prejela plačila; na drugi strani ugleden patricij, v katerega vili se zbira plemstvo iz Palerma in ki gotovo ni v stiski za kak tisočak, ki ga Je bil dolžan. Delavca sta izgubila potrpljenje in sta hotela zadevo sama «urediti». Sodišču bo lahko najti zakonska dokazila, da delavca nista ravnala prev. Toda sodišče se bo gotovo tudi spomnilo, da je v svetih knjigah odtrgovanje plačila zapisano med v nebo vpijoče grehe, kakor Je gotovo vpisano tudi v posvetni zakonik.
Draznili Ktajne poštne nabiralni-te«. Kot poudarjajo, naj bi bili v sadevo vmešani tudi Nemci. Vo-lune naj bi bili, kot je zapisala lamburška «Die Welt», nadzorovali že dalj časa.
Dnevnik »Frankfurter Rundschau« Je takoj v petek v članku s naslovom »Notranje ministrstvo e razkrinkalo skrivnostno vohunstvo« zapisal vprašanje, kakšne bo-io diplomatske posledice te infor-nacije. »Vprašujemo se,» je zapisal frankfurtski časopis, «kako Je pilo kaj takega mogoče objaviti, ne da bi bila o tem kaj vedela svezno tožilstvo in zunanje ministrstvo?«
že v soboto so vnovič prilili olja na ogenj. Zahodnonemški tisk |e priobčil imena sovjetskih »vohunov«. Gre za tri uslužbence sovjetske trgovinske misije v Kolnu: Mihaela Spagina, Horesa Saričeva In Alberta Kuznjecova ter za dva novinarja, akreditirana v Bonnu. To sta dopisnik časopisne agencije TASS Igor Jakovljev In dopisnik moskovske radiotelevizije Igor Modnov. O njih Je v soboto pisala «Die Welt», da »lahko računajo z izgonom iz zvezne republike, da so zlorabili resnično gostoljubnost in da niti eden izmed njih nima nobenih diplomatskih pravic«.
Nadalje je hamburški dnevnik zapisal, da »vohuni nikakor niso škodovali zvezni republiki in da so jih zahodnonemški agenti opazovali že od začetka leta 1962 pa do konca leta 1965. Zastopnik notranjega ministrstva pa je navrgel še zanimivi zgodbici. Po prvi Mj bi vohunil tudi neki zahodno-
nemški učenjak, ki Je moral privoliti v sodelovanje, da bi bil dobil dovoljenje za izselitev svoje žene iz DR Nemčije. — Druga zgodbica pa pravi, da so se vohuni zanimali za «osrednji laboratorij neke industrijske firme« ▼ Aachnu, v katerem je delal ta »zahodni Nemec, ki je bil za zvezo«. Slo pa naj bi za mikrofiziko, zlasti za lasersko tehniko.
Neznaten del zahodnonemškega časopisja, ki se kot »Frankfurter Rundschau poteguje za priznanje, da «objektivno prikazuje stvari«, obravnava celotno afero precej previdno in dvomi o verodostojnosti teh podatkov. IndiciJ pa je tudi tu na pretek. Kako je na primer mogoče, da o «sovjetskih vohunih« poročajo javnosti, da pa o tem zunanje ministrstvo in zvezno tožilstvo nimata pojma? Ce gre zares za vohune, kako to, da jih niso prijeli, de pa nimajo diplomatske imunitete. Zlasti šibka točka celotnega škandala je bilten »Notranja varnost«. V petek dopoldne je zastopnik notranjega ministrstva povedal, da njegovo ministrstvo ne financira biltena, popoldne pa je izjavil, da ga financira. Nekateri domači in tuji novinarji se zdaj vprašujejo, ali niso v prvi številki biltena objavili »senzacionalne novice le zaradi reklame, da bi bili takoj v začetku opozorili Javnost na listič.
Neprepričljivost, ki je značilna za novejšo afero v Bonnu, je spodbudila k ukrepom socialne demokrate in liberalce. Predsednik odbora Bundestaga za notranjo politiko, socialni demokrat Schmitt-Vockenhausen, je izjavil: »Zahtevam jasno besedo zveznega notranjega ministra LUbckeja.« Tudi liberalni poslanec Dom Je povedal, da bo zahteval debato o tej aferi. Parlamentarni odbor za notranjo politiko razpravlja zdaj o tem, ali naj bi vse skupaj uvrstili na dnevni red enega izmed prihodnjih zasedanj Bundestaga.
»Frankfurter Rundschau« je v soboto pisal, da bonskemu zunanjemu ministrstvu afera ni niti najmanj prijetna. Ministrstvo se menda boji, da bo »zadeva sprožila protiakcije v komunističnih državah« in da utegne »vse skupaj močno škodovati sedanjim prizadevanjem za boljše odnose z državami vzhodnega bloka«.
Zvezno tožilstvo iz Karlsruhe Je vnovič potrdilo, da proti sovjetskim državljanom ni začelo preiskave, «popravilo» pa je svojo četrtkovo trditev, češ da tožilstvo ni ničesar vedelo o aferi. Tožilstvo je zdaj sporočilo, da ni vedelo tega, da bi bil tisk priobčil informacijo notranjega ministrstva, da pa so »varnostni organi svoj čas vendarle poročali o zadevi«.
Zahodnonemški listi so zaprosili sovjetsko veleposlaništvo v Bonnu in trgovinsko misijo v KSlnu, naj se izrečeta o teh dogodkih. Veleposlaništvo in misija pa za sedaj še molčita. Edinole zastopnik agencije TASS Vadim Ivanov je odgovoril časopisu »Frankfurter Rundschau«: »Očitno gre za potvorbo in izzivanje«. Ostali sovjetski novinarji v Bonnu zadnje dni niso dosegljivi. Menda so odpotovali v Moskvo
V nedeljo Je časopis «Welt am Sontag« v članku z naslovom «Bonn tehta korake« priobčil, da bo zunanje ministrstvo «vsekakor ukrepalo pri sovjetskem veleposlaništvu«. Časopis navaja, da ni nobenega dvoma o tem, da bo pet sovjetskih državljanov moralo zapustiti zvezno republiko.
S tem smo končali kronologijo prvega dejanja tega najnovejšega škandala. Najuglednejši časopisi v ponedeljek o tem niso priobčili niti vrstičke. Očitno čakajo na prvi uradni ukrep iz Bonna ali pa iz Moskve
Celotna afera spominja na podoben škandal, ki se Je nedavno tudi pripetil v Bonnu. Takrat so obtožili vohunstva člana sovjetskega veleposlaništva Barsukova Dolžili so ga, da je nagovarjal k sodelovanju nekega zahodnonemškega študenta filologije. Z njim naj bi ga menda zasačili v Heidelbergu, in sicer 15. novembra 1965 Zahtevali so, naj Barsukov zapusti zvezno republiko, sovjetsko zunanje ministrstvo pa je v povračilo izgnalo iz Moskve nekega člana zahodnonemškega veleposlaništva.
Za sedaj še ni znano, kako bo najnovejša »vohunska afera« kon-kretn vplivala na nadaljnji razvoj sovjetsko-zahodnonemšklh odnosov. Zdaj, ko se Je škandal šele komaj začel, bi lahko ugotovili le to, da so se nekateri zahodnonemški krogi očitno odločili, da bodo še naprej poslabševali odnose z Moskvo
fanjlcje * ql pri ni Lice
&
tjlnbbu
PISMO IZ LJUBLJANE
bliUatotvo
John Osborne
V svoji pravdi sodnik
Premiera v Mestnem gledališču ljubljanskem
Indira Gandhi, ki je bila pred kratkim izvoljena za naslednico pokojnega šastrija na mesto ministrskega predsednika, je na sliki v skupini deklet s Himalaje, ki so prispele z delegacijo svoje dežele počastit
novo predsednico
Originalni naslov drame je «/-nadmissible Evidenčen, kar bi se po naše reklo «Nedopustno pričevanjem. To je težka, boleča in včasih mučna inkvizicija glavnega junaka Billa Crauijorda v svojo lastno zveriženo notranjost, v svoje lastno in vse prej kot spodbudno početje. Izvedena je z brezobzirno odkritosrčnostjo, delo je v glavnem dolg monolog z močna notranjo dramatičnostjo, čeprav ne v tehniki, ki smo je va-
Milimi.Milini.............................................
ZOPET HUDA IZGUBA ZA ITALIJANSKI ŠPORT
Italijanski športniki plavalci med 46 žrtvami letalske nesreče
Carmen Londo, Luciana Massenzi, Bruno Bianchi, Sergio De Gregorio, Amedeo Chimisso in Chiaffredo Bora s trenerjem Paolom Costolijem ter telekronistom Nicom Sapiom se ne bodo več vrnili
BREMEN, 28. — Dvomotorni «Convair» nemške letalske druž be ((Lufthansa« je nesrečno pristal na letališču. Takoj se je vnel. Gasilci so sicer ogenj hitro omejili, toda za 46 oseb na letalu ni bilo več mkake pomoči.
Letalo je prispelo v Bremen iz Frankfurta in bi moralo nadaljevati svojo pot v Hamburg.
Kmalu po 19. uri bi moralo le-
talo pristati; padal je droben dež, toda vidljivost ni bila slaba. Kljub temu pa se je letalo dotaknilo tal kakih 500 m zunaj piste ter pri tem eksplodiralo in se vnelo. Razbitine letala so se razletele daleč naokoli. Reševalne skupine delajo ob svitu močnih svetilk.
Kmalu se je razvedelo, da so bili v letalu tudi italijanski plavalci, ki so potovali v Bremen, kjer bi morali jutri nastopiti na mednarodnem tekmovanju v tem mestu, Razen plavalcev je bil v letalu tudi radiokronist Nico Sapio.
Plavalci, ki jih je doletela smrt na bremenskem letališču, so: Carmen Longo (R.N. Bologna), Luciana Massenzi (A.S. Roma), Bruno Bianchi (C.S. Fiat), Sergio De Gregorio (A.S. Roma), Amedeo Chimisso (Mestrina Nuoto), Chaif-fredo Rora (C.S. Fiat). Z njimi je bil trener Paolo Costoli, ki ga je doletela ista usoda. Znano je, da je bil Bianchi Tržačan, ki ,ie
zadnja leta bival v Turinu.
To je prva nesreča, ki se je dogodila kakemu letalu »Lufthanse« na notranjih progah. (Leta 1961 in 1964 sta sicer dve reakcijski letali med kolavdacijskim poletom strmoglavili in pri tem sta se pilota ubila.) Pred nekaj leti pa je neko letalo nemških letalskih prog strmoglavilo pri Rio de Ja-neiru in je pri tem 36 oseb izgubilo življenje.
Kako se je pravzaprav nesreča dogodila, nihče ni natanko videl. Domnevajo, da je pilot 48-letni Heinz Saafeld napravil prvi poskus za pristanek, pa je bil že čez
pisto. Tedaj se je skušal spet dvigniti, da bi ponovil manever. Zaradi izgube hitrosti pa je letalo — namesto, da bi se dvignilo — padlo na tla na nekem polju in se takoj vnelo.
BAYONNE, 28. — Dva helikopterja «Bell» z vojaškega oporišča Dax sta se med poletom zaletela drug v drugega nad Hasparrenom (Pirenejih Vse štiri osebe na obeh helikopterjih — dva inštruktorja in dva učenca — so bile takoj mrtve.
Donava narašča
BEOGRAD, 28. — Vremenske razmere danes niso prizadele težav v prometu. V Sloveniji so vse ceste prehodne in na Hrvaškem je promet otežkočen samo na cesti Za-
Otroci umirajo zaradi vročine
8AO PAULO, 28.	- Brazilske
zdravstvene oblasti so sporočile, da Je zaradi Izrednega vročinskega vala v Sao Paulu ta mesec umrlo 109 otrok.
Chiaffredo Rora
Novi «Boeing 747» za 350 do 450 potnikov
greb-Reka in Karlovac-Gospič, na katerih je prepovedana uporaba prikolic. Na cesti Ljubljana - Zagreb-Beograd je hitrost omejena še vedno na 50 km. Promet je prekinjen na dveh cestah v Bosni in Hercegovini, v črni gori na cesti Nikišič-Savnik-žabljak in prek Cakorja in v vzhodni Srbiji na štirih cestah.
Donava, ki je v Djerdapu zadnja dva dni stagnirala, je danes pričela ponovno naraščati in se popoldne približala na 18 cm kritični točki. Ce gladina vode doseže kritično točko, bi poleg 80 hišam na periferlij Doljnega Milanovca zapretila nevarnost tudi vodni črpalki, ki oskrbuje mesto v pitno vodo, in transformatorski postaji. Občinski štab za civilno zaščito v Doljnem Milanov-cu je sprejel ustrezne ukrepe za evakuacijo prebivalstva iz ogroženih krajev. Doslej so izselili samo štiri družine. Minerske enote jugo slovanske in romunske armade so danes nadaljevale miniranje ledene bariere v Kazanu.
WASHINGTON, 28. — Aeronavt-1 žini policije. Spet so ga prijeli in ska družba »Boeing« ima v načrtu gradnjo reakcijskega letala, ki bo lahko prevažalo od 350 do 450 pot-
Zaupanje
za zaupanje
ŽENEVA, 28. — Ker je v Švici vedno manj delovne sile — tudi za-
nikov. Letalo bo uporabno tudi za prevoz blaga. V uradnih krogih so izjavili, da bo novo letalo, ki bo označeno z «Boeing 747» več kot dvakrat močnejše kot sedanje letalo «707»
Uspelo mu je da so ga zaprli
BRINDISI, 28. - Salvatore Usa-relli ima 63 let, toda nima ne družine ne stalnega stanovanja in ne dela. Razbil Je Sipo izložbe neke trgovine v središču mesta, nakar ga je neki agent takoj odpeljal na policijo. Tu so sklenili, da ga prijavijo sodišču, vendar so ga pustili na svobodi. Komaj je Salvatore prišel s policije, se je že polastil nekega kolesa ter se začel voziti v bli-
t0 P0*;,80 ga aretirad- Kakor ra£j; tega, ker so zelo strogi pred-Usarelliju m bilo všeč, ko so ga plsi 0 najeinanju tujih delavcev -po prvem poskusu pustili na svo- je ena izmed največjih Švicarskih bodi, tako je bil sedaj zelo zado- zadrUg za poskus uvedla nov tip voljen, kajti njegov namen je bil ; prodajalne «Self-service», kjer si prav ta — da bi bil «sprejet» v za- Client ne samo sam postreže, tem-Por-	j več s silno preprostim strojem za
seštevanje tudi sam izračuna, koli-MUENCHEN, 28. — Policija je spo- ko mora plačati, in potem plača ročila, da je neki neznanec skušal znesek pri blagajni. Pri tem ni ni-zažgati hišo Rudolfa Augstelna, iz- j kal*e kontrole računa, ki ga predlo-dajatelja tednika «Der Spiegel«. Po- ži klient.
lil je glavna vrata z bencinom ter j Po mnenju tistih, ki so uvedli ta jih nato zažgal. Nastala pa je le sistem, prihranijo čas klienti in o-majhna škoda, ker so nekateri so- benem je mogoče zmanjšati število sedje takoj pritekli in pogasili o- zap0Sienih. Poskus, ki so ga to pot 8enJ-	prvič na svetu realizirali v neki
veleblagovnici na periferiji Ziiricha, je baje doslej dal dobre rezultate. Po prvem pregledu se je namreč izkazalo, da je število takih, ki se hočejo nečedno okoristiti s tem novim sistemom, neznatno. Poskusu so dali ime «zaupanje za zaupanje«.
tiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMHiMitiiiiniMiiiiiiHiMMimiiimiiiitiiHiiMiiimmiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiMMiiiiiimiitiiiii
«Michelangelo» čez 30 milj na uro
GENOVA, 28. — Turbinska ladja »Michelangelo«, last plovne družbe «Italia», Je danes med predpisanimi poskusi dosegla hitrost čez 30 milj na uro.
Aprila 1965 je ladja pod nadzorstvom ((Italijanskega pomorskega registra« in tujih registrov opravila pogodbene poskuse za izročitev ter pri tem dosegla predpisano hitrost 29,15 milje na uro. Po zamenjavi vijakov v oktobru so v Genovi opravili še nekatera dela, pri čemer so tzKoristili čas, ko je manj prometa zaradi zimskih mesecev. Danes pa je ladja opravila poskuse, ki jih določa konvencija med državo ln družbo «Italia» za opravljanje subvencioniranih služb, ki so ji zaupane.
Ministrska komisija pod predsed stvom generalnega ravnatelja plovbe in pomorskega prometa v ministrstvu za trgovsko mornarico Nun-zia D’Ange!a Je ugotovila, da je ladja »Michelangelo« devet ur zaporedoma vozila s povprečno hitrostjo 30,2 milje na uro ter Je v eni izmed dveh voženj dosegla pov prečje 30,4 milj z maksimalno hi-itrostjo 31,59 milje na uro.
Poskusom pri Portofinu so prisostvovali tudi predstavniki »Italijanskega pomorskega registra«, »Lloyd’s Register of Shipping« in »American Bureau of Shipping«.
Zakonca umrla skoraj istočasno
TURIN, 28. — Dva stara zakonca — on Je imel 74, ona pa 68 let — sta umrla včeraj zvečer skoraj istočasno.
Nekaj dni pred božičem je ženo zadela kap in dlje časa je ostala v bolnišnici v Bielll, kjer sta zakonca stanovala. Moža, ki je bil sam brez žene zelo zmeden, je hči povabila k sebi v Turin. Pretekli teden pa je tudi žena prišla v Turin, čeprav njeno stanje Se ni bilo v redu. Včeraj zvečer pa Je možu nenadoma postalo slabo in zgrudil se je na tla mrtev. Zena, ki je ležala v postelji in Je to videla, je zakričala ln nenadoma umrla. Zdravnik, ki Je takoj prihitel, ni imel drugega opravila, kot da je J ugotovil smrt obeh zakoncev.
V Parmi mednarodni festival univerzitetnih gledališč
PARMA, 26. — Ud 26. marca do 3. aprila bo v Parmi 14. mednarodni festival univerzitetnih gledališč. Na sporedu bo 15 predstav. Nastopila bodo gledališča iz Argentine, Romunije, Madžarske in Turčije ki bodo to pot prvič v Parmi, ter gledališča iz Zahodne Nemčije, Poljske, Anglije, Francije in iz raznih italijanskih mest. Na sporedu je tudi tridnevno študijsko zborovanje o Antoninu Ar-taudu.
• • •
PRAGA, 26. — Društvi pisateljev CSSR in Jugoslavije sta se v Pragi dogovorili za medsebojno sodelovanje. Zadevni dokument sta podpisala tajnika obeh društev.
BIRMINGHAM, 28. — Dele človeškega telesa so našli v nekem skladišču kolegija za tehnologijo v Birminghamu. Vratar Je našel roko in del noge, zavita v papirju, v neki vreči iz plastike. Policija Je u-vedla preiskavo. Kmalu se Je ugotovilo, da gre za 30-letnega Kurery-ja Gordhana, rojenega v Južni A-friki. Njegovi svojci so pred enim tednom Javili, da Je izginil. Kurery Je živel v Veliki Britaniji pet let.
V kolegiju, ki bo kmalu postal univerza Astona, študira sedaj okrog dva tisoč študentov.
Slovenski slikar Gojmir Anton Kos, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je te dni slavil svojo 70-letnico
jeni. V sorodstvu je z deli avtor jevih ameriških bratrancev, z Al beejem, z Millerjem, s Tennessee jem Wiliamsom in v popolnem na sprotju s francoskimi eksistencialisti (Camus, Sartre). Filozofije le teh prikazuje človeka kot bitje, ki prevzema vsak trenutek odgovornost za svoje početje, ki o svojem dejanju svobodno odloča; pri anglosaških dramatikih, ki smo jih omenili, pa so njihovi junaki prej nesvobodne žrtve svojih strasti in svoje sredine; avtorji vrtajo vanje (se pravi: vase, saj so ti junaki skoraj vedno bolj ali manj avtobiografski); njihov postopek ni idejna analiza marveč klinična diagnoza. Junaki so prej bolniki (čeprav v smislu urnoral insanity), ki se sicer radi samoobtožujejo, pa pri njih vendarle čutimo, da so bolj žrtve svojih lastnih nerešenih konfliktov, kakor pa resnični krivci. In če postavimo k tema dvema skrajnostima še srednjeevropske Švicarje (Diirenmatt, Frisch), dobimo tretjo inačico sodobne dramatike, namreč fantastiko, čeprav na psihoanalitični podlagi (Duenmatt: Vrnitev stare gospe, Fiziki; Frisch: Andorra, Don Juan ali ljubezen do geometrije).
Bill Crauiford je šef majhne pravne posvetovalnice in vse dejanje se odvija v njegovi pisarni. O sebi pravi, da veruje v tehnično revolucijo, v znanost, v civilizacijo, pa je vendarle predvsem nebogljena žrtev svojih premočnih strasti, ki se igrajo z njim v obliki številnih žensk. Vdan je pijači, konsumira nešteto pomirjevalnih praškov, rad bi našel nekje trdno oporo, ki pa se mu trdovratno izmika. V začetku prvega in v začetku drugega dejanja (delo ima samo dve, čeprav dolgi dejanji) ga najdemo v pol-zavesti, ko se prebuja iz mačkastega sna, s samoočitanjem, s poskusom opredelitve svojega početja, na robu sanj in budnosti, skratka v stanju, v katerem plahutajo okrog njega ljudje, s katerimi ima opravka. Občutje krivde, ki ga spreletava ob prebujanju po prekrokani noči, mu nalaga proces, inkvizicijo soper samega sebe in zoper lastno početje, iz katerega se ne more izmotati. Neusmiljena iskrenost in čudovit introsvektivni opazovalni dar dajeta temu neposebno spodbudnemu, pa vendar pomembnemu delu vrednost in težo.
Režiser Jože Babič k.g. je bil leastavlien vred izredno težko naivno. S smotrnim črtanjem je delo znost.il, mu dal večjo preglednost in iasvnst in nazorno upodobil tvdi tiste točke, ki se v delu samam ne zdijo dovolj razčiščene. Ta poenostan’tev mu je skoraj vedno uspela, tako da smo gledali zaokroženo in dinamično predstavo, vri kateri je imel levil de'ež nosilec vloge glavnega junaka.
Tega. Billa Craivforda, je z redko prevričevalnostio in z resnično globokim vživetjem upodobil Dare Ulana. Pri njegovi kreaciji skoraj ni bilo opaziti šibkejših trenutkov. Vloga zavzema ogromne dimenzije ter zahteva skrajen psihični in fizični napor, ki ga je Dare Ulaga do kraja vzdržal. Njegova stvaritev je bila resnična mojstrovina.
Na srečo za predstavo so bili tudi megovi partnerji vseskozi na dostojni višini. Koncinienta Hudsona, ki je tudi sodnik v uvodnih sanjah, je izoblikoval Franjo Kumer v izklesan lik umerjenega človeka, ki ni brez dobrote Jonesa, uslužbenca v pisarni, ki te tudi tajnik pri procesu in obenem klient-pederast, je v vseh o-blikah inteligentno ponazoril Franček Drofenik. Garsepevo in njeno dvojnico Andressonovo, dve klientki, ki se strneta Billu v e-no podobo, je Vladoša Simčičeva poustvarila v dostojanstveno lepem liku. Shirlep, odhajajočo Billovo tajnico, je temperamentno in rezko poosebila Nika Juvanova. Njeni naslednici Jop je dala Mira Bedenkova individualno barvo in izrazit karakter. Presenetila je z nemo, a zato prav živahno igro slušateljica akademije Mateja Gla-žarjeva, ki je igrala Billovo hčerko Jane. Liz, tisto od Billovih ljubic, ki mu daje edini košček resnične opore, je z izrazito in prepričljivo karakterizacijo poustvarita Lenča Ferenčakova.
Lepe in elegantne kostume je oskrbela Anja Dolenčeva, ustrezajočo glasbo pa je prispeval Marjan Vodopivec.
Občinstvo je bilo po prvem dejanju skoraj perpleksno, a ob koncu predstave je izražalo izvajalcem živo in močno odobravanje.
VLADIMIR BARTOL
Ehrenburg 75-letnik
MOSKVA, 28. — Pisatelj lija Ehrenburg je slavil 75-letnico in sovjetski tisk omenja ta njegov praznik. Govori pa bolj o njegovih člankih iz časa vojne kot pa o njegovih novejših delih, ki so zbudila tudi polemiko in kritike. Kot je znano, ga je kritiziral tudi Hruščov,
Josip Vidmar zopet izvoljen za predsednika SAZU
LJUBLJANA, 28. — Slovenska akademija znanosti in jf' metnosti je na današnji tedni letni skupščini poleg Pr0' učevanja poročila o svojem1 lanskoletnem delu ponovno izvolila za predsednika Jbsipd Vidmarja. Za podpredsednik je bil izvoljen dr. Anton Ku- [ helj, za tajnika pa dr. Milk« Kos.
Včerajšnje pesmi za današnji finale v Sanremu
SANREMO, 28. — Zunanje Sirije v petnajstih mestih so danes zvečer odbrale sledečih šest pesmi za jutrišnji finale (navedena >o imena avtorjev — v oklepaju — pevcev);
Una rosa da Vienna (Guarnieti-Lauzi) — Anna Identici - The Mim strels.
Nessuno di voi (Kramer - Pa®' vidni) — Milva-Riohard Anthony-In un fiore (Donida-Mogol) " Wilma Goich-Les Surfs.
Una časa in cima al mondo (D°' naggio-Pallavicini) — Pino Dona? gio-Claudio Villa.
La notte dell’addio (Diverio-1* sta) — Iva Zanicchi-Vic Dana.
Parlami di te (Vianello-Pallarf' dni) — Edoardo Vianello-Fran-goise Hardp.
Sedmo pesem za finale je potem izbrala žirija petnajstih čas-nikarjev, in sicer: Se tu non fos’ si gui (C.A. Rossi-Tersi) — Peppi' no Gagliardi-Pat Boone.
Alec Guinness spet v gledališču LONDON, 28. — Povratek Aleca Guinnessa v gledališče pomeni ee igralca velikanski uspeh. Igral jf v Londonu v prvi evropski uvri-zoritvi Millerjevega dela ((Incident v Vichpju«. Arthur Miller je Pri' spel v Anglijo, da bi prisostvoval premieri, pa se je moral terna odreči; zaradi motenj na jetrih se je moral namreč zateči na kliniko v Brightonu.
Tudi za Chagalla muzej
NICA, 28. — Mesto Nica je kupilo 12.000 kv. m veliko zemljišč v Cimiezu blizu Nice, kjer ® zgrajen muzej za dela velikega slikarja Marca Chagalla. Zemljišče je stalo več kot 600 milijonov ® in muzej bo zgrajen na stroški mesta. Številna dela za muzej t>o daroval sam Chagall, ki stanuft blizu Nice v Venceu. S številnimi drugimi muzeji, ki so že zgrajeni na Ažurni obali, postaja le-“ eno izmed najbolj slavnih nahajališč sodobne umetnosti.
Gaber, Monti, Endrigo
so dobili pravdo.
MILAN. 28. — Pevd-avtorji Gioč gio Gaber. Maria Monti in Ser0° Endrigo so dobili pravdo za povrnitev stroškov, ki so jo vložil proti nočnemu lokalu iz VersiH1 «La bussolo.m. Zadeva se vleče M iz leta 1%1 (bleščeč primer hitrega poslovanja sodstva), ko s° bili trije ve.vci-avtorji po posredovanju neke agencije od lastnika lokala Sernia Antonia Bernardih»' ja povabljeni, da bi tam peli- ® pogodbo so se zavezali za V-' nastopov od 7. do 31. julija. ?° pogodbi naj bi za vsak večer do-bdi Gaber 44.000. Monti 33.000 Endriao 26 000. Ko so pa pr**11 tla. jim ie Bernardini povedal-da pogodbe, sklenjene po agen' dii, niso imele njegove odobritve. in da torej nima namena, ,e jih držati. Gaber, Monti in Endrigo so bili prisiljeni, vrniti se v Milan, kier so Bemardinija po javili sodišču ter zahtevali za rfi i vračilo škode sledeče vsote- G* I ber 836.000. Monti 627 000 in En' drigo 475 000
Sodišče je bilo mnenja, da edini odgovoren za neizpolnt pogodbe Bernardini, ter ga je obsodilo na plačilo zahtevamh vs° in še na stroške procesa. Bernardini je takoj vložil priziv.
Hedy Lamarv aretirana
LOS ANGELES, 28. - filmska igralka Hedp Lamarr, o kateri r prav pred dnevi prišla vest, ® spet nastopa za neki film, bila včeraj zvečer aretirana v ne' ki trgovini, češ da je makupM več predmetov, ki jih ni plačata-Gre za vrednost 86 dolarjev * krog 54.000 lir). Izpustili so 1 proti kavciji 550 dolarjev in februarja bo morala pred soh' nika. Ko so jo aretirali, je irnel Hedp Lamarr pri sebi več Prt<y, metov, ki jih ni plavala. čepra je imela v torbici dva čeka 1
14.000	dolarjev.
Hedp Lamarr, ki ima sedaj 1 let, je postala popularna v star0 sti 15 let, ko je nastopila v «Ekstaza». Film je bil mnogo 1 v raznih državah prepovedan 0° radi vsebine in scen, v katey je igralka nastopala gola. Igralk se je prvič poročila leta t93l avstrijskim milijonarjem Fritz0?.
Mandlom, ki je izdal velikan>k vsote, da bi pokupil kopije «Ekstaza», ker ni hotel, da bi 0 činstvo gledalo njegovo ženo 9ri lo. Pozneje se je igralka por še petkrat. Od zadnjega
st r
odvetnika Lewisa BoieSa, ločila junija meseca lani. V
procesa za zadnjo razporokO r Lamarr zatrjevala, da je pO^. šila za moža v 19 mesecih P°\^
ke okrog 500.000 dolarjev (čet milijonov lir).
J*
NADALJEVANJE UMAZANE VOJNE; V VIETNAMU
V popolnem nasprotju z ženevskim sporazumom
Kakšni so bili razlogi za sklicanje konference ■ ZDA so ji že od vsega začetka nasprotovale ■ Izjava ameriškega predstavnika, da izvajanja sklepov ne bodo ovirali ■ Kaj je pokazal dejanski razvoj dogodkov
2enevska konferenca je potekala od pomladi do poletja 1. 1954, a udeležile so se je Francija, Demokratična republika Vietnam, Sovjetska zveza, Kitajska, Združene države Amerike, Velika Britanija, kolonialne vlade Juž-”ega Vietnama, Laosa in Kam-odže, vrhu tega pa še ostale a-*ijske dežele, ki so bile zaintere-•irane na mirni rešitvi položaja v Indokini.
V tistem času je Francija že Vrsto let vodila vojno v Vietnamu, Laosu in Kambodži. Dolgotrajno in krvavo vojno, ki je bila z več plati podobna tej, ki jo Združene države vodijo da-ne®- V Vietnamu je osvobodilno gibanje že nekaj le? prej ustva-«0 svojo državo, Demokratično rePubliko Vietnam, ki so jo francoski kolonialisti najprej prizna-.1 aatem pa so jo skušali z orož-lem uničiti; nasproti tej republi-katere vrhovnost se je raztezala po vsem vietnamskem ozem-:JU ta katere voditelji so delova-1* v gozdovih na severu) so bili oni tedaj na jugu postavili nekakšno lutkovno vlado s sede-aem v Sajgonu. V Laosu in Kambodži je bilo osvobodilno gibanje manj razvito in tudi spopad •nanj krvav. Vendar pa je tudi ‘u konec kolonializma že bil do-*orel.
Poglavitni razlog, spričo kate-re§a je mirovna konferenca podala možna, pa je bil, da se je * rancija že čutila utrujena, da bila izgubila že preveč krv’ v tej «umazani vojni«, ki je ni krngla zmagovito končati in pro-*1 kateri se je svetovno javno jnnenje borilo z vsemi močmi. A jnch stališča ostalih sil so bila akšna, da so perspektivi mirnega sporazuma dajala določeno pozivno vsebino.
Sovjetska zveza in Kitajska sta Se z največjo doslednostjo zavzeli za takšen sporazum, ki ga le. tudi Demokratična republika ;letnam bila pripravljena spre-Jeti. in to na podlagi enega samega pogoja; da se ji namreč, Polni meri zagotovi njena ne-°^visnost, suverenost in nacibnal-l13 enotnost. Velika Britanija pa j® v odpravi spora, oziroma spo-Pada videla možnost poglobitve ®Ia'oga med Vzhodom in Zaho-ki sii ga je zelo želela.
^bločno pa so temu nasprotovale . °A, ki so v francoski vojaški ntervenciji gledale nekakšno trd-Javo proti (»napredovanju komu-*zma» v Aziji, pa so jo spričo g® tudi v tako širokem meri-J* Podpirale, da so praktično rancijo nadomestile, oziroma jo P°tisnile z večine ključnih polo-®jev v Sajgonu. ZDA so, potem-,akem, v nasprotju z ostalimi za-nteresiranimi deželami, naspro-°vale zamisli mirovne konferen-®*>, ki nanjo v resnici niso pri-*aiale, marveč so jo samo tole-f‘rale.
^ Ženevi, kjer so se Američani ‘r'ed drugim tudi morali pomiriti * tem, da so se prvič srečali s 'redstavniki LR Kitajske, se je .Opravljalo zelo na dolgo, vtem 0 se je vojaški položaj v Viet-ainu za francoske kolonialiste od b® do dne slabšal.
Končno je bil julija sporazum .Cenjen. Bilo je to potem, ko j® narodnoosvobodilna vojska De-j '°kratične republike Vietnam ko-“niahste pri Dien Bien Fuju po-aai,a in so ZDA celo, da bi po-va®eni ekspedicijski korpus ob-Oovale pred še težjo usodo, za-b’e razmišljati o uporabi atom-,Sa orožja. Sporazum je bil do-®2en na osnovi sledečih načel: pedvsem je bilo priznano nače-0 Popolne neodvisnosti Vietna-j'a' Laosa in Kambodže, kot tu-f °no njihove ozemeljske in na-'°nalne enotnosti; drugič, pre-P°vedana sta bila kakršen si bo-vojaški poseg ali prisotnost na ,J'hovem teritoriju: Francozi naj ' s« umaknili in nihče bi jih ne h e' nadomestiti; načelo nacional-j,8 ehotnosti v Laosu in Kambodži s' Se praktično imelo uveljaviti v. s°delovanjem ljudskih sil v adah nevtralnega tipa, v Viet-v J1111 pa s pomočjo združitvenih ih° .®v na severu (DR Vietnam) vn ifgu, do katerih naj bi prišlo l®ku osemnajstih mesecev.
lawi*Va)amo v naslednjem nekaj ltliučnlh dispozicij konference; m*"1 Konferenca jemlje na zna-), * klavzule sporazuma o prene-jjpJu sovražnosti v Vietnamu, v tej deželi prepovedujejo ob-tujih vojaških enot in ma-(čl. 4).
m*-- Konferenca jemlje na zna-f(j*. klavzule... po katerih na pod-^ cJih grupacij obeh strani ne bo-v . m°gla biti ustanovljena tuja *t» k® oporišča. Obe strani bo-^oralj nadzorovati, da bi nji-ne bila obnovitev sovraž-
«... Konferenca, kar se tiče Vietnama, izjavlja, da bo rešitev trenutnih političnih vprašanj na osnovi spoštovanja načel neodvisnosti, enotnosti ter ozemeljske integritete, morala vietnamskemu ljudstvu omogočiti uživanje temeljnih svoboščin, ki jiih bodo zagotavljale demokratične institucije, ustvarjene na osnovi splošnih, svobodnih in tajnih volitev...« (čl. 7).
«... Sleherni od udeležencev se obvezuje, da bo spoštoval suverenost, neodvisnost, enotnost in ozemeljsko integriteto... in se bo odpovedal slehernemu vmešavanju v notranje zadeve Vietnama...« (čl. 12).
Združene države Amerike, katerih predstavnik, John Foster Dulles, je konferenco že bil za-
pustil, sporazuma niso podpisale, kot tudi ne Sajgon. Dullesov namestnik, Walter Bedeli Smith, pa se je omejil na izjavo, v kateri je bil obljubil, da izvajanja sporazuma ne bodo ovirali.
V resnici so bili vsi njihov; napori zadnjih desetih let usmerjeni prav k temu cilju: od umestitve šovinistične lutkovne vlade (Ngo Din Diem) na jugu do sabotiranja združitvenih volitev od strani le-te, do množičnih represalij proti bivšim partizanam in pristašem ženevskih sporazumov, do sprejetja najprej posrednih, kmalu pa docela odkritih obveznosti proti osvobodilni fronti, ki se je 1. 1960 ustanovila, da bi v novi fazi vodila borbo za svobodo ter proti odkritemu napadu na Demokratično republiko Vietnam.
Človek, ki si izbira tako čudna mesta za počitek, je Maurice Girodias, založnik, ki se o njem mnogo razpravlja in je v Franciji doživel največ procesov. Med drugim je bil izdal tudi roman «Lolita», ki je
povzročil nič koliko prahu
aiiuiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
„ dodeljena področja „0°(rabljen. za obnovite Usa , #li P® v Prid določene na-®'ne politike...« (čl. 5).
j*" Konferenca ugotavlja, da 0 Ustavlja edini cilj sporazuma namu reSltev vojaških vpra-da bi se tako doseglo pre-»ovažnosti, in da pred-lja vojaška demarkacijska H-
heJ*eZačasno linijo, ki se je v no-
Jsčitj
(nejo.„"» .(čl. 6).
iw®m Primeru ne bo moglo tol-•>(> !l' ,'sot politično in teritorial-
SIMPOZIJ V OKVIRU USTANOVE C. ERBfl
Kakšne naj bodo šolske kuhinje
Najboljše delujejo v bogatih deželah - V ZDA dobivajo hrano v šoli vsi otroci - Šolska kuhinja naj bo tudi šola za življenje
MILAN, 23. — Ustanova Carlo Erba pogosto prireja mednarodne ali nacionalne simpozije ali konference o najrazličnejših zdravstvenih problemih in tudi o problemih, ki se posredno nanašajo na zdravstvo. Tako je bil na sporedu simpozij o šolski prehrani. Tu se je zvedelo, da morajo šolske kuhinje nuditi otroku polovico kalorij, ki jih razvijajoči se organizem potrebuje in sicer v skupnem povprečju od 700 do 1000 kalorij na dan, kakor je priporočila posebna komisija strokovnjakov Združenih narodov leta 1947, ko je bilo govora o skupnih naporih za prehrano mladine v okviru Unesca.
Pravzaprav mora šolska kuhi-nja v okviru že omenjenih 700 do 1000 kalorij nuditi 50 o'dstot-kov beljakovin, fosforja in železa ter dve tretjini kalcija in vitaminov, kolikor jih mlad ' organizem potrebuje.
Na tem simpoziju v Milanu so bili podani tudi nekateri podatki iz raznih držav in tako se je zvedelo, da na Angleškem nudijo šolskim otrokom veliko mleka, in sicer v dveh obrokih: polovico v jutranjih urah. ostalo polovico pa ob kosilu. V ZDA in na švedskem prav tako dajejo otrokom mleko v šolskih kuhinjah v dveh obrokih. V ZDA je leta 1952 prejemalo hrano iz šolskih kuhinj 30 odstotkov šolskih otrok, leta 1957 okoli 60 odstotkov, danes pa skoraj sto odstotkov šoloobveznih otrok. Na Angleškem so doslej prišli vtem do 62 odstotkov, na Japonskem pa kar do 90 odstotkov. V Italiji smo ostali zelo daleč, saj dobiva od šolskih kuhinj hrano komaj 21 odstotkov šolskih otrok, in sicer okoli en milijon šolarjev na pet milijonov in pol šoloobveznih otrok.
V Izraelu se ne zadovoljijo samo s tem, da nudijo v šolskih kuhinjah hrano vsem otrokom, pač pa otroke učijo tudi, kako se hrana pripravlja; v nekaterih šolah jih dobesedno učijo kuhati. Na Norveškem pa ne da-
jejo otrokom le kosila in malice, pač pa pridejo šolski otroci v šolo tešči in dobijo zajtrk v šoli. Vzrok temu so na eni strani večja sredstva, s katerimi razpolagajo, na drugi strani pa dejstvo, da je na Norveškem zaposlen izredno visok odstotek ženske delovne sile, kar pomeni, da se s šolsko kuhinjo močno razbremenijo matere, ki jih tovarniške sirene zgodaj kličejo na delo in nimajo časa, da bi otrokom pripravile zajtrk.
Zelo zanimivi so bili podatki tudi o italijanskih šolskih kuhinjah. Ne toliko glede obsega teh, ker se v šolskih kuhinjah hrani
le petina otrok^ vgfi roivi podatki o tem
pa so zani-;em, kaj otroci
najroje jedo, Ne bomo se ustavljali pri vseh t^h podatkih, vendar bomo povedali' da vsak tretji italijanski otrok" najraje je testenine in da se kar 87 odstotkov otrok raje hrani v šolski menzi kot pa doma.
Zanimivi so bili podatki tudi o tem, kdo šolske kuhinje vzdržuje, o tem, da dobivajo šolske kuhinje na jugu dežele veliko več pomoči od države kot šole na severu, ter o tem, koliko za šolske kuhinje prispevajo «premož-nejši« starši, vendar pa je še najbolj pomembna ugotovitev prof. Sirtoria, ki je poudaril, da imajo šolske kuhinje še svojo specifično nalogo, da državljana že v otroških letih navadijo na zdrav način prehrane, da se otrok že v svojih mladih letih nauči ceniti izbiro hrane, pomembnost kalorij, pomembnost tolšč, sladkorja, vitaminov in drugih sestavin, kar mu bo ostalo za vse življenje in kar ga bo varovalo pred morebitno sladkorno boleznijo, pred infarktom, arteriosklerozo in še vrsto drugih bolezni in težav, ki jim glavni vzrok najdemo prav v načinu prehrane. Zanimiva Je tudi ugotovitev prof. Sirtoria, da mora pravilno izbrana dieta povečati učinkovitost človeka pri umskem in fizičnem delu tudi za štirikrat.
EGIPTOVSKO DARILO SPRAVLJA V ZAGATO WASHINGTON
Za dragocen star tempelj se poteguje dvajset mest
DR. J. BRILEJ O JUGOSLOVANSKEM TURIZMU
Brez turistične kulture tudi deviz ne bo
Možnosti tujega kapitala v jugoslovanskem turizmu - Po. treba in upravičenost zasebne pobude v gostinstvu Tujemu turistu ni moč nuditi samo dober «šnicl», posteljo in. morda, še kak spominček
Najbolj upravičeni ustanovi sta neivyorški muzej «Metropolitan» in ivash inglonska Smithsonian Inslitution - Toda oglasa se tudi ameriški Kairo
NEW YORK, 28. — Gradnja Asuanskega jezu je povzročila vrsto stranskih problemov in problemčkov. Ne mislimo pri tem na preselitev dela prebivalstva iz naselij, ki jih bo in jih je že zalila voda za velikanskim jezom na Nilu, ampak tudi na probleme spomenikov in raznih svetišč, ki jih rešujejo in so jih že rešili, da bi jih vode ne zalile. Reševanje izredno pomembnih spomenikov iz doline Nila je terjalo izredno veliko naporov in sredstev. Sedaj pa se je v ZDA 'pojavil problem, ha katerega bi ne bili niti mislili. Združena arabska republika je y ?nak hv.algŽ.bftsU za finančno pomoč ZDA pri reševanju nubijskih spomenikov poklonila A-meriki dragocen denduski tempelj. Temepelj so iz nilske doline rešili in sedaj čaka «na kosih« na prevoz v ZDA, ameriško zunanje ministrstvo pa je v težavah, ker se zanj poteguje najmanj dvajset ameriških mest. V Washingtonu sedaj ne vedo, kateremu mestu bi tempelj dodelili.
Dendurski tempelj je bil zgrajen v dobi cesarja Avgusta m obstaja iz dveh večjih prostorov ter iz predsobe. Ves tempelj je 'v kamnu in na stenah so vdolbeni čudoviti reliefi, tako da je umetniška vrednost tega templja velika. Reševanje templja se je začelo že pred leti in je že od leta 1962 ((pripravljen«. Tem-pel so (»razrezali« na 47 kosov in velikanski in dragoceni kamniti bloki čakajo na prevoz v ZDA, kjer bi jih morali ponovno sestaviti v prvotno stanje. Toda kam, v katero ameriško mesto bi naj jih prepeljali?
V Kairu še vedno pričakujejo odgovor na stojo ponudbo, wa-shigtonsko zunanje ministrstvo
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Yvette Homer z ansamblom Mu-sette; 12.00 Lepo pisanje; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburaškl ansambli; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 «Volan»; 16.30 Rigonl Štern: «V snegu«; 16.55 Rascel in Zecchino d’oro; 17.20 Komentarji po koncilu; 17.30 Otroški zbor tržaške Glasbene Matice; 17.45 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama jazza; 19 00 Mllva in Frank Sinatra; 19.15 Družinski obzornik; 19 30 Revija solistov; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Vokalni kvartet; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 22.45 V ritmu in melodiji.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran.
Koper
........,-Ja glasba; . ..
le melodije; 11.20 Monty Sunshi-
S0B0TA, 29. JANUARJA 1966
ni iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.15 Ital. folklorna glasba; 11.45 Godala; 13.30 Sobotne kronike;
14.30	Večni motivi; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Koncert za študente; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Operna glasba; 18.00 Oddaja za bolnike; 20.30 W. Weyrauch: Indijska balada; 21.45 Italijanske popevke; 22.30 Plesna glasba.
II. program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Glas-beno-govorni spored; 10.35 Nove
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Iz oper hrvaških avtorjev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Popevke; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Studio Maribor; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Prenos javne mladinske oddaje;
21.30	Orkester Percy Faith; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30	Sola; 16.00 Mednarodne pla-

di in Donizetti; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.50 Plesna glasba; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Prireditve med tednom; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba;
21.00	Festival v Sanrerau.
III. program
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Uspe-............1.20 ' ~ --*•
18.30	Portugalska kultura; 18.45 Webernova kantata; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Ba-
ne- 11.30 Današnji pevci; 11.45 chova simfonija; 21.20 Madžarski Plošče Durium; 12.00 in 12.55 pesniki; 21.30 Koncert.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za šolarle — Janekova zgodba; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Ansambel Atija Sossa; 10.15 Operni koncert;
Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; "" Lahka glasba; 16.00 .20.................
15.45
Radijska pošta; 16.20 Izbrali ste; 17.00 Iz operetnega sveta; 17.45 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nationalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra-
11.00	Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Debussy: Morje tri simfonične skice;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Ansambel Slak in ((Veseli hribovci«;
mlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.20 J. Richter, kronist v Benetkah v 17. stoletju; 19.55 Športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Festival v Sanre-mu, v odmoru dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Viviani-Na-poli: «11 rosario«; 21.50 »»Praga, 27. maja 1942»; 22.40 Svetovno prvenstvo v bobu (Cortina d’Am-pezzo)
lug. televizija
17.25 Poročila; 17.30 Kje je, kaj Je; 17.45 Gregec reši partizansko tiskarno — lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 TV obzornik; 18.45 Dileme — serijska mladinska igra; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.30	Trenutek jazza; 20 40 Sprehod skozi čas; 22.00 Največja predstava na svetu — serij, film; 22.50 Zadnja poročila.
je s hvaležnostjo sprejelo velikodušno darilo Egipta, hkrati pa ne ve, kaj naj odgovori, ker ((nameravamo odgovoriti pritrdilno, hkrati pa menimo, da moramo Kairu sporočiti tudi, kaj bomo s templjem storili« — kot so izjavili v Washingtonu.
Kot smo že povedali, se za spomenik poteguje kakih dvajset ameriških mest in vse kaže, da bo moral predsednik ZDA Johnson imenovati posebno komisijo, ki naj o tem odloča. Med me-sti-kandidati so na primer. Kairo, majhno mestece v držayi Illinois, ki meni, da je njena kandidatura upravičena zaradi ijj^ena, ki ga nosi. Nadalje so je med najbolj znanimi kandidati mesta Phoenix, Miami in Fila-delfia. Nekatera mesta iz ameriškega Juga menijo, da so upravičena zaradi svoje klime, ki da je podobna klimi v Nubii. Brez dvoma bi ta argument morali jemati v poštev.
Glavna tekmeca za nubijski tempel pa sta New York in Wa-shington, bolje povedano new-yorški ((Metropolitan Musseum« ter washingtonska «Smithsonian Institution«. Newyorški .muzej podčrtava , svdjo upravičenost z
Muzej ruskega življenja
Samostan iz 17. stoletja na o-bali reke Moskve je postal zbirališče članov kluba Domovina. Moskovski ljubitelji ruske umetnosti so si zadali nalogo, da bodo propagirali starinske spomenike ter proučevali starodavno slikarstvo in zgodovino.
Med 500 člani tega kluba bi našli mlade znanstvenike-lingvi-ste, delavce, fizike, arhitekte, študente in dijake. Povezani so z zgodovinskimi in lokalnimi muzeji, prirejajo razstave v vaseh in delavskih klubih ter organizirajo predavanja.
Slikar Pavel Korin, kipar Sergej Komenikov, konstruktor letal Antej Oleg Antonov in pevec Ivan Kozlovski pomagajo temu klubu, ki so ga na pobudo študentov ustanovili, pred enim letom.
Pred kratkim se je dr. Jože Brilej, predsednik Zveznega komiteja za turizem, udeležil otvoritve nove Kompasove žičnice na Ljubelju in Zelenici. Ob tej priložnosti je tudi odgovoril na nekatera vprašanja novinarjev, zadevajoča na razvoj jugoslovanske, ga turizma.
Takoj v začetku je poudaril, da je eden od ciljev gospodarske reforme tudi vključitev Jugoslavije v mednarodno delitev dela tam, kjer za to obstajajo najugodnejši pogoji.
In na področju turizma zagotovo obstajajo takšni pogoji, je dejal. Ta gospodarska panoga ima vrsto prednosti: vložena sredstva se naglo vračajo in, kar je najvažnejše, devize se ne trošijo, marveč pritekajo.
2e samo dejstvo, je nadaljeval dr. Brilej, da število turistov, ki obiskujejo Jugoslavijo, od leta do leta narašča, opravičuje takšno »tališče. Vzemimo si za zgled Avstrijo: ta nima niti metra morske obale, je pa 1. 1965 na mnogo manjšem teritoriju realizirala o-krog 706 milijonov dolarjev. Mi pa nameravamo do 1. 1970 doseči 40Q milijonov dolarjev, kar nam pravi, da je jugoslovanski načrt več kot skromen.
V zvezi z vprašanjem o možnostih vlaganja tujih sredstev v jugoslovanski turizem, pa je dr. Brilej dejal:
Ce je moč tuji kapital v naši deželi vložiti v razne železarne, hidroelektrarne in ostale objekte, potem ga je še toliko bolj v turistične objekte. Vsekakor pa objekti, ki bi postali trajna last tujih vlagateljev, na našem o-zemlju ne prihajajo v poštev.
Zatem je dr. Brilej govoril še o raznih drugih možnostih vlaganja tujega kapitala, kot na primer o raznih tujih kreditih, graditvi objektov, ki bi se dali na razpolago tujcem, objektov, ki bi jih tujci sami gradili in potem za določen čas izkoriščali ipd. Se razume, vse to ob določenih pogojih. In če upoštevamo, da naši krediti, namenjeni turizmu do leta 1970, znašajo skupno komaj 4 do 5 odstotkov vseh investicij, potem postane še bolj jasno, kako potrebna so nam takšna vlaganja.
Razgovor je zatem stekel o možnostih čedalje večje zasebne pobude v turizmu.
Danes bi ne smele več obstajati motnje v razvoju zasebne pobude na področju turizma — je rekel dr. Brilej. Mislim, da smo storili veliko napako, ko smo prepovedali privatne obrate v o-brtništvu in gostinstvu. Družbeni sektor ni vedno rentabilen, ker se dogaja, da so tu že v obsegu prav majhnega poslovanja potrebni kar veliki upravni aparati. Moje «heretično» stališče je, da je povsem neosnovana bojazen, da bi privatniki utegnili o-groziti socialistični sektor in socialistična načela.
Zgodilo se je — je omenil predsednik Zveznega komiteja za turizem — da so mnogi naši ljudje, ki so delali v tujini, hoteli odpreti lokal v domovini, ker pa jim je to bilo onemogočeno, so ga odprli v inozemstvu ter zaslužene dlvize naložili v tujih bankah. Mi pa smo spričo takšnega zaviranja zasebne pobude imeli dvojno škodo: izgubili smo devize, ker so ostale v tujini, in pa dobiček, ki bi ga bil dal objekt, če bi bil odprt doma. Vtem pa je splošno znana resnica, da smo turističnih objektov nasploh zelo potrebni.
Dr. Brilej je tudi poudaril, da b; se z dobro in razumno davčno politiko, ki bi spodbujala razvoj privatnega sektorja v turizmu in gostinstvu, lahko družbi zagotovili lepi dogodki,
Na vprašanje, kaj bi bilo treba nuditi tujim turistom, od katerih se pričakujejo devize, je dr. Brilej dal naslednji odgovor:
Zelo razširjeno je mnenje, da je tujemu turistu dovolj dati dober «šnlcl», ustrezno posteljo in še kak spominček, pa bi se s tem že moral povsem zadovoljiti. S tem pa se, seveda, postavljamo na stališče, da bi odmor moral nekako predstavljati samo spremembo hrane in postelje. To pa ni res: sodobni tempo življenja utruja ljudi tako psihično kot fizično, zato se ti na odmoru žele tako fizično odpočiti kot psihično razvedriti. Lani je Jugoslavijo obiskalo 8 milijonov turistov — 8 milijonov novih potrošnikov. Ce želimo, da jih bo letos več, jim moramo nuditi tudi višjo raven turistične kulture. Dokler tega ne bomo dosegli, se bodo tudi devize pretakale le mimo nas.
Z žičnico na Zelenico
Mirno kolonijo kozorogov na Be-gunjščici je prvega januarja preplašilo drdranje številnih motornih vozil, ki so hitela navkreber, tja proti Ljubelju. Po evidenčnih tablicah se je razbralo, da so bili to večinoma ljubljanski smučarji, ki so šli preizkušat novo Kompasovo žičnico na Zelenici. V dolini je bilo tistega dne malo snega, zato pa ga je bilo kar precej na vrhu, tako da je žičnica že prvi dan obratovanja delala s polno paro
, Ob vhodu v predor, kjer Je obmejni prehod za Avstrijo, stoji prenovljena Kompasova restavracija (tu je vse Kompasovo!); zelo okusno opremljena, iz katere Je krasen razgled — smo namreč na nadmorski višini 1026 metrov — na vijugasto cesto spodaj in na nasprotno Košuto ter druge vrhove. Menda ni lepšega obmejnega
prehoda kot je ljubeljski, in to bodisi zaradi naravnih lepot, ki ga obkrožajo, kot tudi zaradi zelo modeme carinske postaje. Upoštevanja vredno je še dejstvo, da ima tukaj tujec, ki pride z avstrijske strani, takoj na razpolago vse najnujnejše, kar pomeni za vsakega tujca najboljšo dobrodošlico. Le bencinska črpalka manjka; kot se zdi, Korošci ne hodijo kupovat bencina v sosedno republiko, kakor delamo v Trstu in Gorici. Sicer je že na drugi strani Karavank črpalka in če vozniku zmanjka v Ljubelju gorivo, bo prav gotovo tudi z ugašenim motorjem dosegel Tržič. Isto bo lahko storil, če je namenjen na Koroško. Le škoda, da Je vijugasta cesta na avstrijski strani pozimi zelo ozka in večkrat poledenela, kar ovira dotok še večjega števila avstrijskih ljubiteljev Zelenice. Si-
dejstvom, da je njena zbirka egipčanske umetnosti najpomembnejša tovrstna ustanova v ZDA in da ji zato pripada tudi ta spomenik. K temu dodaja’ še zagotovilo, da namerava svoje velikansko poslopje še razširiti, da bi moglo sprejeti novi spomenik v primerne prostore. Pri tem poudarja, da mora biti nubijski spomenik postavljen pod streho in to iz dveh razlogov: zaradi drugačnih klimatskih razmer, v kakršne bo spomenik prišel in zaradi dejstva, da bi nubijski spomenik, ko bi bil postavljen na odprtem sredi new-yorških palač izgubil na svojem zunanjem videzu, kar vsekakor drži,
Washingtonska ustanova pa meni, da je upravičena na to arhitektonsko dragocenost in da bo zato zahtevala arbitražo posebne znanstvene komisije, kar zadeva morebitnega vpliva drugačnih klimatskih razmer, ki vladajo v Washingtonu v primerjavi s klimatskimi razmerami v Nobii. Ker washingtonska ustanova razpolaga s kosom templja, ki so ji ga poslali pred meseci, bo ta kos egipčanskega kamna dala v kemično enalizo, da bi z morebitnimi ugotovitvami mogla odgovoriti na trditve vodstva newyorškega muzeja.
Vtem ko se v ZDA prepirajo glede lokacije nubijskega templja, čakajo kosi dendurskega templja že tri obilna leta v E-giptu.
........................................................
mogli biti kas. Ogibajte se brezplodnih razgovorov.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.)
Na ljubeljskem obmejnem prehodu
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne dovolite, da bi vas na delu obvladovala čustva. Z dokajšnjo lahkoto vam bo uspelo odpraviti neki spor med sorodniki.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekdo vam bo z vsemi sredstvi skušal preprečiti uresničitev nekaterih vaših pobud. Pazite, da si v nekem čustvenem vprašanju ne opečete prstov.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Utrdili boste svoj gmotni položaj in ugled, vendar bo pri tem trpela vaša osebna svoboda. Zvezde so vam naklonjene glede vseh čustvenih podvigov.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Prenehal se bo spor, ki je v dobršni meri okmjeval vaš socialni ugled. Utrdili boste svoje prijateljske vezi. i LEV (od 23.7. do 22.8.) Izvrstno ' boste opravili neko nalogo in s
HOROSKOP
tem onemogočili nekega svojega tekmeca. Skušajte se poglobiti v duševno stanje nekega družinskega člana.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes bodo deležni zadoščenja predvsem umetniki ter obrtniki. Postavite se po robu neki krivični obtožbi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Obstajajo možnosti uspeha za vse, ki se nameravajo udeležiti kakega natečaja. Uveljavili boste neko svoje stališče med prijatelji.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nikar si ne ustvarjajte sovražnikov, ker še niste v položaju, da bi jim
Dan je primeren za vse trgovinske transakcije. Upoštevajte bolj nasvete starejših.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uporabiti boste morali vso svojo potrpežljivost ter izkušnje, če hočete uspešno rešiti nekatera organizacijska vprašanja. Vaše srčne zadeve se bodo ugodno razvijale.
VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) U-stvarila se bo neka sijajna priložnost, ki jo morate nemudoma izkoristiti. Vaša širokosrčnost vam bo omogočila veliko notranje zadovoljstvo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sprejmite vse potrebne ukrepe, da bi preprečili nevarne načrte nekoga, ki vam je močno nasproten. Zagotovite si nekaj potrebnega miru.
cer so tamkajšnje oblasti obljubile, da bo cesta stalno plužena. Zelenica bo torej postala pravo slovensko-avstrijsko zimsko središče, saj je le 27 km oddaljena od Celovca ter 50 km od Ljubljane. Sneg traja tu do poznega poletja, in ker je smučišč dovolj, bodo prav gotovo tudi Tržačani vzljubili Zelenico.
žičnica je razdeljena na dva dela: najprej se pelješ do Vrtače (1291 metrov), nato pa prestopiš in po vsega 14 minutah dosežeš vrh (1544 metrov), kjer je zgrajen nov planinski dom z dobro opremljeno restavracijo. Nad njim pa obratuje vlečnica. Tu je dovolj prostora tudi za sankarje in za tiste smučarje, katerim se ne ljubi ali pa se ne upajo spustiti se po strmi progi proti spodnji postaji. Sicer je gorski reševalec povsod prisoten! Kdor pride na Zelenico brez opreme, si v Kompasovem turističnem uradu izposodi vse, kar je potrebno: čevlje, nogavice, smučke, palice in sani.
V	planinskem domu je tudi 75 ležišč Ni pa prenočišča v spodnji restavraciji. Turisti, ki prihajajo na obisk v Slovenijo skozi ljubeljski predor, imajo najbližje prenočišče v Podljubelju in Tržiču. V lepi vasici Podljubelj dobiš prenočišče pri prijazni gospe Ankele v gostilni Pod Košuto. Kdor išče pristnega gorenjskega okolja, se bo prav gotovo tukaj ustavil. Skoda in nerazumljivo je, da na cesti ob vstopu v vasico ni nobenega napisa, ki bi tujca opozoril na to staro gostilno s prenočišči. Od Zelenice morajo imeti korist tudi dolina Sv. Ane in njeni prebivalci. Zato je treba turistično izkoristiti vsakršno zanimivost in jo tudi ohraniti. Mislim pri tem predvsem na razne stavbe v starem gorenjskem slogu, potna znamenja in drugo, kar krasi in daje pravo harmonijo gorski okolici. Vse to je preveč zanemarjeno in celo razpada. Upoštevati je treba, da turist ne išče le (vsaj vsi ne) modeme udobnosti, temveč tudi takega okolja, ki ga spominja na preteklost, v kateri današnji človek išče zavetja pred pretirano civiliziranim svetom. Za prijatelje hoje naj še omenim, da iz Podljubelja vodi pot na Kofce, krasno planino ob Košuti, ki ima tudi pozimi polno ljubiteljev. Tu ni ne žičnice ne avtomobilov, temveč vladata tu tišina in sonce. Odlično boš postrežen v planinskem domu. To so Kofce, planina nad Podljubeljem, kjer je še ostala romantika.
V	Ljubelju je spričo nove žičnice nastala potreba po večjem parkirnem prostoru za avtomobile, kajti tisti pred predorom ne zadostuje več. Morda bi se dalo v ta namen preurediti zemljišča, kjer so sedaj vojaške barake; slednje že itak motijo lice turističnega naselja in ne bi bilo težko jih prestaviti malo niže, kjer je dovolj prostora.
Na kraju, kjer so nekoč korakale rimske legije in kjer so pred nedavnim, med zadnjo vojno, umirali interniranci podružnice Mauthausna, stoji sedaj zimsko-športno središče, ki razveseljuje mlade rodove in združuje narode. Tako j* prav in tako naj bo za vedno.
D. SEDMAK
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.7, najnižja 4, ob 19. uri 6.4; vlaga 76 odst., zračni tlak 1021.2 narašča, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 29. Januarja
Franc
Sonce vzide ob 7.30 in zatone db 17.06. Dolžina dneva 9.36. Luna vzide ob 11.22 in zatone ob 1.06,
Jutri, NEDELJA, 30. januarja
Martina
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Zavrnjena resolucija o postavitvi spomenika odporniškemu gibanju v mestu
Za resolucijo so glasovali svetovalci KPI, PSIUP in LSS, proti svetovalci KD, PSDI, Pil in MSI, socialisti pa so se vzdržali
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je bila zavrnjena resolucija, ki sta jo predložila svetovalca Arturo Calabria (KPI) in dr. Bruno Pincherle (PSIUP) o postavitvi spomenika padlim borcem v odporniškem gibanju v središču mesta. Za resolucijo so gla-tovali svetovalci KPI, svetovalec dr. pincherle (PSIUP) in svetovalec dr. Simčič (LSS); proti resoluciji so glasovali svetovalci KD, PSDI, FLI in MSI; svetovalci PSI pa so se glasovanja vzdržali.
Resolucijo je obrazložil svetovalec Calabria, ki je najprej podal kratek prerez zgodovine protifašistične borbe Italijanov in Slovencev v Trstu od leta 19-19 do dokončne zmage nad nacifaši-zmom leta 1945. Nato (je omenil, da so tudi v najmanjših italijanskih občinah že postavili spomenike padlim borcem v odporniškem gibanju in da ima zato tudi Trst dolžnost, da dostojno počasti njihov spomin. V tej zvezi je Calabria pripomnil, da so pred nedavnim v Sovodnjah v goriški pokrajini odkrili spomenik padlim borcem v odporniškem gibanju z dvojezičnim napisom Slovesnosti so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti v pokrajini in vojaški predstavniki. Tam nobeno nadzor-ništvo nad spomeniki ne delegacija za zgodovino domovine nista imeli ničesar oporekati temu spomeniku, za razliko od sramotnega dogodka, ki se je pripetil glede miljskega spomenika.
Svetovalec je nadaljeval, da danes ni več nobenega dvoma, da je bilo to, kar se je dogajalo z milj-skim spomenikom, politična samovolja slabo zakrinkanega po skusa nacionalističnega nasilja, dejanski napad na odporniško gibanje tistih, ki so na naše pripombe, da smo dobili zagotovila socialističnega ministrskega podtajnika Caleffia, odgovarjali, da če imajo socialisti podtajnike, imajo oni ministre, ki o zadevi lahko drugače ukrepajo. In tako se je tudi zgodilo. Nato ie Calabria izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo državnega sveta, ki je pred nekaj dnevi sporočil tržaškemu pokrajinskemu odboru ANPI, da ni nobenih ovir več za odkritje spomenika v Miljah z dvojezičnim napisom.
Glede postavitve spomenika padlim borcem v odporniškem gibanju v središču mesta je Calabria poudaril, da je odbor že svoj čas obljubil svoje zanimanje in izjavil, da to zadevo proučuje poseben odbor tehnikov in umetnikov. Potem ko je poudaril nujnost in upravičenost takega spomenika v Trstu, kjer je toliko protifašističnih borcev dalo svoje življenje, kjer je toliko-ljudi trpelo v zaporih in konJinacijah, se borilo na najrazličnejših frontah po svetu proti fašizmu, kjer so padle žrtve na streliščih v okolici Trsta, kjer so nacifašisti obesili antifašiste na Proseku, v Ul. Ghega, v Ul. Mas-simo D’Azeglio, vse trpljenje v zloglasni vili Colottija in v bunkerjih SS, ter tragično Rižarno pri Sv. Soboti, je predlagal, naj bi postavili spomenik na Trgu O-berdan.
Za njim je spregovoril na kratko še svetovalec dr. Pincherle, ki je poudaril, da je treba postaviti spomenik padlim borcem v odporniškem gibanju v središču mesta, ker ne gre samo za borbo po 8. septembru 1943, ampak za borbo, ki se je začela že takoj po prvi svetovni vojni proti škvadristič-nim tolpam v obrambo demokratičnih ustanov in slovenskih sede žev v Trstu. Tudi on je poudaril velik krvni davek Tržačanov v tej dolgi protifašistični borbi. Kot na vsakem obmejnem področju je dejal dr Pincherle — kjer živi prebivalstvo raznih narodnosti, je bila tu pri nas včasih borba proti naci-fašizmu otežkočena zaradi sporov narodnostnega značaja. Spo rov, ki so bili umetno po-dneteni že za časa Avstrije in ki jih je fašizem do skrajnosti zaostril s svojo divjaško politiko do manjši-re. Kljub temu pa, je dejal dr. Pincherle, naj omenim samo širokosrčno -pomoč slovenskega in hrvaškega prebivalstva našim zapuščenim vojakom v Jugoslaviji po 8. septembru, ko jim je grozilo, da bi jih nacisti poklali; hkrati pa naj omenim tudi velik krvni prispevek, ki so ga nekateri od teh vojakov dali, ko so se po 8. septembru borili v vrstah slovenskih partizanov in so s tem črtali
srca velikega dela tistega pre bivalstva spomin na fašistične zločine. Tudi on se je strinjal, da je treba postaviti spomenik v središču mesta in je pripomnil, da je prebivalstvo po naših okoliških vaseh že postavilo lepe spomenike v spomin svojih padlih.
Odbornik za javna dela Mocchi pojasnil, da je občinska uprava - namenom, da bi dala svoj prispevek pri ureditvi Rižarne kot narodnega spomenika, že leta 1964 začela postopek za priznanje Rižarne za narodni spomenik, kar se je tudi zgodilo z dekretom predsednika republike od 15. aprila lanskega leta. Potem ko je omenil, da so lastniki vinkuliranih nepremičnin v Rižarni dekretom o proglasitvi narodnega spomenika darovali te nepremičnine občinski upravi, je govoril o načrtu natečaja, ki ga je občinska uprava razpisala za ureditev Rižarne. Odbornik je sporočil, da bo sestavljena posebna komisija občinskega sveta, ki bo v prihodnosti proučila vse načrte, ki jih bo občina prejela.
Glede predložene resolucije pa je odbornik Mocchi dejal, da se ne izključuje možnost, da bi ta resolucija prišla v poštev v bodočnosti. Za sedaj, je dejal odbornik, moramo skrbeti, da bomo čim lepše in čim boljše uredili Rižarno, ki mora postati evropski spomenik. Zato je zaprosil predlagatelja resolucije naj jo sedaj umakneta in naj
jo ponovno predložita, ko bo po-
znana potreba po postavitvi spomenika in zato naj bo ta resolucija kot obveznost za občinsko upravo. Demokristjanski svetovalec Stop-per je nato izjavil, da jim je žal, da njihov predlog o preklicu resolucije ni bil sprejet in da bodo zato glasovali proti resoluciji, ker menijo, da so se z ureditvijo Rižarne odločili za večjo stvar, župan pa je dejal, da sl odbor za sedaj, ko ima samo še deset mesecev življenja, ne more prevzeti obveznosti za še eno pobudo, ker se je že obvezal, da bo uredil Rižarno.
«Dan počitka», včeraj za člane stalne mešane italijansko-jugoslovanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma. V dopoldanskih urah so si ogledali zgodovinske znamenitosti Ogleja, na po vrat-
................................................................................................
polnoma urejena Rižarna.
Vodja demokristjanske skupine Stopper pa je dejal, da je ureditev Rižarne najbolj primeren način za počastitev odporniškega gibanja. Zahteva naj se občina obveže za še en spomenik, je za sedaj prerana. Danes je treba zgraditi velik spomenik v Rižarni. Nato je tudi on povabil svetovalca Calabrio in dr. Pincherla naj umakneta resolucijo in izjavil, da če tega ne bosta storila, bodo demokristjani glasovali proti njej.
Socialistični svetovalec Pittoni je najprej izrazil zadovoljstvo za pobudo sedanjega občinskega odbora za ureditev Rižarne v narodni spomenik. Mi socialisti, je dejal Pittoni, želimo, da se odpor proti fašizmu in vsi antifašistični padli borci častno počastijo. Z zadovoljstvom sprejemamo na znanje, da je prav ta odbor sklenil urediti Rižarno v harodni spomenik in da je v tem pogledu tudi sprejel ustrezne u-krepe. čeprav ureditev Rižarne ne more biti nadomestilo za spomenik, je to častna obveza, ki je bi la sprejeta ob dvajseti obletnici odporniškega gibanja. Nato je Pittoni dejal, da soglaša s predlogom odbornika Mocchija, da se bo lahko razpravljalo o vprašanju spomenika po ureditvi Rižarne. Tudi on je predlagal svetovalcema naj umakneta resolucijo in naj jo predložita potem, ko bo zgrajen muzej pri Sv. Soboti, želim, je dejal Pittoni, da bi kolega sprejela ta predlog, ker bi ne želel, da bi prišlo do napačnega tolmačenja tega našega stališča med tistimi, ki priznavajo vrednote odporniškega gibanja. V nasprotnem primeru pa, je izjavil svetovalec, se bom vzdržai glasovanja.
Po posegu v diskusijo misovca Morellija, ki je skušal postaviti na isto raven ljudi, ki so se borili vrstah fašistov in protlfašiste, je spregovoril še liberalec Morpurgo, ki je dejal, da ima Trst velik spo menik odporniškega gibanja v Ri žarni, ki mora biti v opomin vsem za bodočnost. Soglašal je z odbo rom za pobudo, da se Rižarna primerno in dostojno preuredi v narodni spomenik in je izjavil, da bo glasoval za predlog odbora.
Svetovalec Calabria je nato po udaril, da Rižarna ni samo nacionalni, ampak celo mednarodni spomenik, ki presega meje našega mesta. Potem ko je še enkrat poudaril, da bi ne bilo oboroženega odpora proti fašistom če bi ne bilo poprej dolgoletne borbe proti fašizmu je dejal, da je Trst dolžan postaviti padlim borcem svoj spomenik. Nato je izjavil, da skupno z dr. Pincherlom ne zahtevata, naj bi občina takoj zgradila spomenik padlim v odporniškem gibanju, ampak naj se ta resolucija izglasuje kot obveznost, da bo spomenik bodočnosti zgrajen, kot sta to izjavila tudi Mocchi in Pittoni. Ker je priznano, je dejal Calabria, da Rižarna ne more nadomestiti spomenika, nama je nemogoče umak niti resolucije, ker je bila že pri-
Včeraj dan počitka za mešano komisijo
ku z izleta pa so se ustavili v Mira-maru ter imeli kosilo v neki taverni ob morju. Na trgovinski zbornici so se zbrali šele proti večeru, zasedanje pa je trajalo le dobri dve uri. Na vrsti so bila predvsem vprašanja, ki zadevajo cestni in pomorski promet med obmejnimi področji, in sicer je o tem razpravljala podkomisija, ki je pristojna za promet in vzporedna vprašanja, na višini stalne komisije pa so razpravljali o vseh važnejših vprašanjih na dnevnem redu. Po programatič-nih stikih je lahko predvidevati, da bodo vsa vprašanja na dnevnem redu ugodno ali vsaj zadovoljivo rešena. Kakor smo že omenili, naj bi do končnega sestanka odnosno plenarne seje prišlo že prve dni prihodnjega tedna. Krajevne turistične organizacije so sinoči povabile člane stalne komisije na grad Sv. Justa, kjer je bila večerja. Delo stalne mešane komisije bo nadaljevalo danes dopoldne na trgovinski zbornici.
Odgovor na vprašanji senatorja Vidalija in poslanke M. Bernetič
Pripravljen zakonski osnutek o tržaški pristaniški ustanovi
Koncesijo družbi SI0T so izdali z medministrskim odlokom
Minister trgovinske mornarice je odgovoril senatorju Vidaliju na vprašanje o ustanovitvi tržaškega pristanišča. Minister je najprej o-menil tako imenovane »funkcionalne avtonomije*, ki so tesno povezane s cenami pristaniških storitev, katere so po ministrovih trditvah v Italiji dražje kot v ta j-ni. Minister je tudi poudaril, da po njegovem mnenju »funkcionalne avtonomije« ne ogrožajo zaposlitve in zaslužka pristaniških delavcev, včlanjenih v pristaniških družbah.
Kar se tiče pristaniške ustanove, je minister omenil, da jo predvideva člen 70 deželnega statuta ter da se je že razvila okrog tega vpiaša-nja živahna dejavnost. Sam senator Vidali je predložil v zvezi s tem zakonski osnutek, drug zakonski osnutek je predložila poslanka Marija Bemetič; končno sta predložila svoj zakonski osnutek tudi poslanca Beici in Bonacina, medtem ko je tržaška trgovinska zbornica pripravila študijo. Tudi ministrstvo je pripravilo zakonski osnutek. Parlamentarne pobude sta daia v zadnjem času tudi sen. Zanier in sen. Vallauri.
Po proučitvi vseh teh osnutkov so menili, da bi bilo treba osnutek ministrstva predelati. Na podlagi o-
snutka bodo tržaško pristanišče končno klasificirali. Kar se finančne plati tiče, so na sestanku na zakladnem ministrstvu 12. meseca 1965 sklenili, da bodo prispevali za pristaniško ustanovo po poldrugo milijardo lir na leto ter dali tudi 2 milijardi izrednega prispevka za kritje primanjkljaja Javnih skladišč. Deželna uprava pa bo prispevala po pol milijarde na leto. Ta osnutek bodo poslali vsem prizadetim ministrstvom, da izrečejo o njem svojo mnenje.
Ministrstvo za industrijo in trgovino pa je odgovorilo poslanki Mariji Bernetičevi, da so izdali družbi SIOT koncesijo za skladišče mineralnih olj v Dolini z medministrskim odlokom št. 8076 od 24. 11. 1965. Kar se tiče služnosti za zemljišča, po katerih pojdejo cevi naftovoda, se vodijo zasebna pogajanja, ki zadevajo prizadete stranke.
Senator Vidali sporoča, da je ponovno zahteval čimprejšnji odgovor na njegovi interpelaciji o pravicah slovenskega prebivalstva in o gospodarskem položaju v Trstu.
SKUPŠČINA PSI IN SESTANEK VODSTVA PSDI
PSI in PSDI obtožujeta opozicijo zaradi krize v pokrajinskem svetu
Podtajnik PSI Apih je dejal, da je ostal pokrajinski odbor dosleden svojemu demokratičnemu programu
Predsinočnjim je bila v Ul. Mazzini skupščina mestnih sekcij PSI, na kateri so razpravljali o političnem položaju v zvezi s krizo v pokrajinski upravi.
Pokrajinski svetovalec inž. Pečenko je podal obširno poročilo o programu in dejavnosti pokrajinskega sveta. Pri tem je poudaril, da se je v dejavnosti, v delovnih metodah in v razpravah pokrajinskega sveta zrcalil njegov prenovitveni in demokratični značaj, še posebno je pribil zavzetost PSI, ki je odločilno pripomogla k novemu političnemu toku.
Podtajnik federacije prof. Apih, ki je predsedoval skupščini, je poudaril pozitivno dejstvo, da je ta «težki odbor« podvržen pritisku z raznih strani, ostal zvest in dosleden svojemu programu in politični usmeritvi ter sprejel tudi razpustitev sveta, s čimer se je pokazala bistvena trdnost politične osnove leve sredine.
Sledila je razprava, v kateri so diskutanti odobrili strankino linijo v tej okoliščini. Tajnik Pittoni je še posebno kritiziral protislovno politiko apriorne opozicije manjšinskih svetovalskih skupin.
Danes bo na sedežu PSI v Ulici Mazzini 32 sestanek pokrajinske konzulte socialističnih upravljalcev. Dnevni red predvideva odobritev pravilnika, izvolitev izvršne komisije, imenovanje tajnika ter sestavo programa bodoče dejavnosti.
Tiskovni urad PSDI sporoča, da se je sestalo v Trstu pokrajinsko vodstvo stranke, ki je proučilo naj bolj važne in pereče politične in upravne zadeve v zvezi z interesi mesta, dežele in države. Tajnik je najprej poročal o poteku in rezultatih vsedržavnega kongresa PSDI, na katerem so položili temelje za združenje socialistov.
Med vprašanji mestnega interesa so dali poseben poudarek nedavni preosnovi občinskega odbora z vključitvijo še enega socialdemokra ta, to je občinskega svetovalca Giu-seppa De Gioie. Tako se je zaključila na pozitiven način po obrazcu leve sredine preosnova občinske u-prave.
Vodstvo PSDI je sprejelo z globokim obžalovanjem na znanje, da je raznolika koalicija opozicije, ne sposobna za kakršnokoli alternativo za upravljanje pokrajine, preprečila nadaljnje delo odbora, čeprav je tudi opozicija glasovala za posamezne sklepe, s katerimi se je uresničeval upravni program. Pierandrei je naprtil odgovornost za komisarsko upravo na pokrajini, komunistični, liberalni in misovski svetovalski skupini.
PSDI se zaveda nevšečnosti in
težav, ki jih bo prinesla s seboj komisarska uprava ter je zato poudarila zahtevo, ki jo je že postavil vodja skupine Giuricin, da se čim-prej razpišejo volitve, vsekakor pa v roku, ki ga določa zakon.
Glede usmeritve socialdemokratov zvezi z deželnimi vprašanji, se je tajnik zahvalil Giorgio Cesareju, ki zapušča mesto deželnega tajnika, za zagon, ki ga je dal socialdemokratski politiki z enotnimi pogledi na deželon stvarnost. Novemu tajniku poslancu Zucalliju je voščil uspešno delo in mu zagotovil popolno sodelovanje.
Kar se tiče pogajanj za razširitev deželnega odbora in za programske obveznosti, je vodstvo pohvalilo delo podpredsednika deželnega odbora Dulci ja. Glede vladne krize« je poslalo brzojavko tajniku Tanassi-ju, v kateri je izreklo želje po čimprejšnji sestavi vlade leve sredine. Vodstvo je vzelo z zadovoljstvom na znanje, da je bil poklican v novo vsedržavno vodstvo PSDI senator Attilio Zannier, ki zastopa tri fede-
racije iz naše dežele. V okviru sklepov in zaključkov neapeljskega kongresa je vodstvo mnenja, da je treba na ravni izvoljenih predstavništev navezati stike s PSI.
Občni zbor združenja turističnih vodičev
Na sedežu Pokrajinske turistične ustanove je bil te dni občni zbor turističnih vodičev iz tržaške pokrajine. Dosedanji predsednik je prebral daljše poročilo o delovanju organizacije v preteklem letu, nato pa so sledile volitve v vodstveni odbor. Za predsednika organizacije je bila izbrana g. L. Mancini Crusizio, za podpredsednico pa g. E. Giacomello Maržam, za tajnika A. Zingale, za svetovalce pa A. Sussa, E. Messa Anmahian, A. Montini Del Piccolo in N. Escof-fier-Rosani. Novi odbor je bil izvoljen za dobo dveh let.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V KULTURNEM DOMU
CARLO GOLDONI
GROBIJANI
( GRCJBJANE )
komedija v dveh delih
Prevedla; MARIJA KACINOVA — V tržaški dialekt prestavila: LELI NAKRSTOVA — Scena: JOŽE BABIC in DEMETRIJ CEJ — Kostumi: ALENKA BARTLOVA
Režija: Jože Babič

PONOVITVE
DANES, 29. januarja ob 21. uri (abonma prva ponovitev)
V	nedeljo,	30. januarja	ob	16.	uri	(abonma nedeljski popoldanski)
V	sredo,	2.	februarja	ob	20.	uri	(študentski
V	četrtek,	3.	februarja	ob	21.	uri	(invalidski
V	petek,	4.	februarja	ob	21.	uri	(sindikalni
abonma)
abonma)
abonma)
Prodaja vstopnic za vse predstave vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
t
F
t:
I
S
VVilliam Shakespeare
SKOZI ŽIVLJENJE
Priprave za pustovanje v Miljah, Boljuncu in drugod
Letos je pustni torek, zaključek pustne dobe, 22. februarja. Imamo torej še dobre tri tedne za pustne zabave in za priprave na zaključne prireditve. V nekaterih krajih, kjer se bolj •svečano» poslovijo od pusta, pa so začeli s pripravami že pred tedni.
V Miljah, kjer imajo ze tradi-Ini •karneval*, so sklenili, da
cional ni
bo pustna povorka alegoričnih vozov in mask v nedeljo, 20. jebruarja. Prijavile so se že nekatere skupine in dve godbi na pihala. Prireditveni odbor sprejema prijave do 5. februarja (Tiskovni u-rad na občini). Kot vsako leto, bodo tudi letos podelili razne nagrade. Prva nagrada znaša 1X0.000 lir. Skupno bodo podelili 530.000 lir in druge nagrade, ki jih bodo prispevali trgovci, podjetniki in razne ustanove.
Temeljito se pripravljajo tudi v Boljuncu, da bodo nudili prijetno zabavo in razvedrilo gostom na pepelnično sredo, 23. februarja, ko bodo z •Boljunikom* spustili pusta v vesolje. Podrobnosti nam niso še znane, gotovo pa je, da bodo spustili pusta, kot prejšnja leta, in celo še bolj svečano in z izpopolnjeno tehniko. Vse kaže, da bodo tudi letos gostom, ki ne bodo zamudili jpfave ure, brezplačno nudili kozVrec domačega vina, kos polente in kuhano repo. Tajne priprave so tudi v Skednju in na Padričah.
Recital
Izvaja JOŽKO LUKEŠ Danes, 29. t. m. ob 20.30 v ljudskem domu v
1
i :
....... ......... __ _____ .	Križu
V nedeljo, 30. t. m. ob 16. uri v prosvetni dvorani «Igo Gruden« v Nabrežini
Gledališča
VERDI
blagajni gledališča Verdi se
nadaljuje prodaja vstopnic za prvo gala predstavo Sa-int-Saensove opere »Samson in Daiila«, ki bo danes 29. tm. za red A v parterju in ložah ter za red B na balkonih in galerijah.
Opero bo dirigiral Arturo Basile, nastopili pa bodo: Irene Companez (Daiila). Dimitrij Usunov (Samson), Sil-vano Carroli, Vito Susca, Giuseppe Botta, Vi.to Brunetti, Raimondo Bot-teghelli in Enzo Vi-ario. Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Prva plesalca Ines Micucci in Adriano Vi-tale Režija Carlo Piccinato, koreografija Ria Teresa Legnani, zborovodja Giorgio Kirscnner.
AVDITORIJ
Gostovanje igralske skupine Rlcci-Magni s Pirandellovo tridejanko »Tutto per bene«. Začetek ob 20.30.
VAŽNO OBVESTILO ZA OBRTNIKE
Obrtniška sekcija Slovenskega gospodarskega združenja vabi svoje člane obrtnike, naj se čim prej uradih združenja.
zglasijo v
...............................................................................
ČRPALK NA TRŽAŠKEM JE BILO VČERAJ ZAPRTIH
126 BENCINSKIH
Ponovna zahteva upraviteljev črpalk po dodelitvi bencina po znižani ceni
Včeraj je točila bencin samo ena črpalka in ie ta samo po 10 1 izključno zdravnikom
Danes zjutraj bodo upravljalci bencinskih črpalk na Tržaškem ponovno pričeli točiti gorivo. Zapora črpalk, s katero je kategorija ben-cinarjev hotela opozoriti oblasti in osrednjo vlado na potrebo, da se tržaškim avtomobilistom prizna mesečni kontingent bencina in diesel goriva po znižani ceni, da bi zagotovili tudi tukajšnjim črpalkam vsaj minimalni zaslužek, je trajala ves včerajšnji dan. Na našem področju je 127 bencinskih črpalk, po sporazumu med stanovsko organizacijo, v katero so organizirani u-pravljalci črpalk, in tržaškim uradom Italijanskega avtomobilskega kluba, pa je ves dan delovala ena sama črpalka na začetku Ul. Fabio Severo, In sicer je še ta točila le po deset litrov goriva poklicnim zdravnikom, ki so morali dokazati, da pripadajo zdravstvenim organizacijam.	'
To je že druga zapora v letoš-

V RIMU SESTANEK PARITETNE KOMISIJE
Na deželo bodo prenesli nadaljnje važne pristojnosti
S tem bo pomladi dežela izvajala oblast skoraj na vseh področjih, ki jih določa statut
Prihodnji teden bo v Rimu vrsta ‘Stankov paritetne komisije, na aterih bodo razpravljali o zakoncem odloku, ki vsebuje nadaljnje vršiine določbe za uveljavljenje ežeinega statuta Furlanije-Julijske rajine. Predsednik komisije prof. elTAndro je določil prvi sestanek a 3. februar v uradu za dežšle ri vladnem predsedstvu. Nadaljnja va sestanka bosta v petek 4. fe-ruarja.
Osnutek odloka, o katerem se bo-
0	morali izreči člani komisije, sebuje predpise o prenosu držav-ih prisotnosti, ki jih imajo sedaj ržavm organi v Furlaniji-Julijski rajini, na deželo. Nekatere izmed ;h pristojnosti so zelo važne. Med rugim se izvršilne določbe tičejo igiene in zdravstva, zdravstvene
1	bolnišniške oskrbe, prevzgoje efektne dece, zdravljenje slabo-mnih, prevozov na žičnicah, avto-usih, tramvajih in filobusih dežel-ega obsega in pomena, obalnih omorskih prog v deželi, zadruž-lištva in nadzorstva nad njim,
vzdrževanja katastrskih knjig, ureditve in območja občin, krajevne, mestne in poljske policije in topo-nomastike.
Ko bo začel odlok veljati, kar se bo zgodilo pomladi, bo dosegla dežela važen cilj. Samo dve leti po njeni ustanovitvi bo razpolagala z izvršilnimi določbami v večini zadev, za katera je pristojna ter bo lahko skoraj v celoti izvajala oblast, ki jo predvideva statut. S prejšnjimi odloki predsednika republike so prenesli na deželo pristojnosti v kmetijstvu, industriji, trgovini, obrti, turizmu, gostinstvu, športu Javnih delih, krajevnih u-pravah ter podpornih in dobrodelnih ustanovah. Poleg tega so uredili finančne odnose med državo in deželo ter so prenesli na deželo državno premoženje, sestavljeno iz gozdov, rudnikov, slatin in toplic.
V paritetni komisiji zastopajo deželo poslanec Bressani, prof. Cri-safulli in prof. Amort; vlado pa prof. DelFAndro, prefekt Giovenco in prof. Ferrari.
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Lani pri nas več domačih in manj tujih turistov
Povečana proizvodnja v železarskih obratih in v čistilnicah nafte - Zaposlitev brez bistvenih sprememb
Po podatkih, ki jih je zbrala in objavila tržaška trgovinska zbornica, so v železarskih obratih našega področja v preteklem letu proizvedli nekaj čez 277.000 ton surovega železa in 96.000 ton železarskih posod. V primerjavi s prejšnjim letom je prva postavka zabeležila napredek za nekaj čez 100.000 ton. V lanskem letu so v tržaških čistilnicah predelali 1,774.000 ton surovega petroleja, kar predstavlja napredek za 12,5 odst. v primerjavi s proizvodnjo v letu 1964.
Na področju turizma je lansko leto prineslo znatno napredovanje kar se tiče gibanja domačih obiskovalcev, nekoliko slabša pa je bila konjunktura kar zadeva bivanja tujcev. Tako je število dni, ki so jih preživeli domači turisti doseglo skupno 387.000 (prejšnje leto je ta postavka znašala 360.000), pri tujcih pa je število dni, ki so jih ti skupno preživeli na našem področju, nazadovalo od 297.000 na 294.000.
Konec preteklega decembra je bilo v delovnem razmerju na Trža-
škem 93.016 ljudi, to je 161 več kakor konec novembra, a 3.500 manj kakor konec 1964. leta. Ob istem času je bilo brez dela na našem področju 7061 ljudi, 133 manj kakor konec novembra, a 140 več kakor konec decembra predlanskega leta.
njem letu, saj so upravljalci črpalk prvič zaprli svoje obrate 18. t. m., zahteva po kontingentu goriva po znižani ceni pa se je rodila že pred leti in že julija 1959 je tržaški občinski svet v posebni resoluciji po. udaril potrebo po olajšavi, ki naj se prizna tržaškim avtomobilistom. V zadnjem času se je prizadevanje tržaških bencinarjev v to smer še stopnjevalo, pa tudi druge organizacije so se postavile na njihovo stran. Tako je predsednik pokrajinske ustanove za turizem pred kratkim ponovno nastopil v tem smislu pri ministru za turizem in prireditve Coroni.
Po podatkih, ki jih objavlja ministrstvo za trgovino in industrijo, se je potrošnja bencina za pogon vozil v razdobju od 1961 do 1964 v Italiji dvignil povprečno za 71
vlada z zakonom št. 24 z dne novembra 1965.
Lambretist jo je povozil
odst., za deželo Furlani j o-Julijsko krajino pa kažejo podatki, da se je potrošnja v istem času povečala samo za 56 odst. in to kljub temu, da je število vozil v prometu narastlo od 70.827 na 125.594, to se pravi za 77 odst. Ta razvoj je bil še posebno viden v zadnjih dveh letih, to je v letih 1963 in 1964, ko je potrošnja bencina v deželi na-rastla le od 91.000 na 109.000 ton, to je za okoli 19 odst. medtem ko je število avtomobilov in drugih vozil v prometu narastlo, kakor že omenjeno, za 56 odst.
Sestanek
deželnega odbora
Potrošnja tobaka Je lansko leto nazadovala za 0,5 potrošnja mesa v samem Trstu pa za 0,4 odst. Pri drugih postavkah se je potrošnja na splošno dvignila.
Z motorjem trčit v avto
Ko se je na motorju TS 25701, 46-letni Carlo Suber iz Ul. San Lo-renzo in Selva 25, vozil po Ulici Locchi proti Pasaži Sv. Andreja, je nenadoma trčil v fiat 1100 TS 55324, ki ga je nasproti privozil Amaldo Parovel iz Ul. Cavour 1. Do trčenja je prišlo, ker je bil Suber nekoliko pijan. Zaradi sunka se je Suber prevrnil z motorja in se pobil in ranil po čelu in desni roki.
Včeraj se je pod predsedstvom dr. Berzantija sestal deželni odbor, ki je določil razdelitev 80 milijonov lir izdatka, nakazanega z zakonom št. 27 iz leta 1965 za prispevke za plačevanje obresti od najetih posojil za gradnjo, razširitev in »popolnitev občinskih odtočnih kanalov S tem prispevkom bodo lahko občine zgradile odtočno kanalizacijo v vrednosti 1 milijarde 600 milijonov lir.
Tiskovna konferenca
industrijskega pristanišča
Na sedežu ustanove za industrijsko pristanišče v Zavljah bo danes dopoldne ob 10.30 posebno srečanje z novinarji, katerim bodo predstavniki ustanove prikazali načrt o tem, kakor namerava pristanišče izkoristiti finančna sredstva, ki mu ga je dala na razpolago deželna
V Ul. Teatro Romano se je sinoči okrog 18.30 pripetila huda prometna nesreča. Ob tisti uri je 64-letna uradnica Maria D’Ancona iz Ul. Roncheto 132 v bližini stavbe štev. 9 in izven zebrastega prehoda prečkala ulico. V tistem trenutku je v smeri proti Korzu z lam-breto TS 31621 privozil 20-letni Ful-vio Devescovi iz Ul. della Galle-ria 8 in žensko podrl. Zaradi sunka je D’Anconova padla ter se pri tem pobila in ranila po čelu, nosu, desni nogi in kolenih ter si zlomila desno nogo.
Ponesrečenko so v bolnišnico odpeljali z rešilnim avtom in jo spre. jeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti dva meseca.
LADJE V PRISTANIŠČU
Irma, Lucrino, Pegaso, E, Cosulich, P. Toscanelli, A. Vespucci, L. Mon-tanari, Selene, Esperide, Saipa il, Esperia, C. Colombo, I. Teresa, Ca-ribia, D.A. Azuni, Craso (Italija), Korotan, Janina, Krka, Višegrad (Jug,), Leonidas (Niz,), Dlas (Liberija), Malka (Izrael), Ardahan (Turčija), Audax, Saint James (Panama).
Ljudska prosveta
V torek, 1. februarja ob 20.30, do v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predaval Mario Magajna o potovanju po Tuniziji in Alžiriji. Predavanje bodo spremljali številni barvni diapozitivi.
SLOVENSKO
DOBRODELNO
DRUŠTVO
priredi
^Slovanski plcs»
v soboto 5. februarja ob 21. uri v slovenskem Kulturnem domu. Vstop 2 vabili, katera se lahko dvignejo v Tržaški knjigarni m na sedežu HDD v Ul. Machiavelli 22-11., od 18 do 20. ure.
Igra razširjeni ansambel RTV Ljubljana Mojmira Sepeta, poje Majda Sepe.
Nazionale 16.00 »I Beatles in aiuto!« Eastmancolor. Beatles. Leon Mc-Kern, Eleanor Bron.
Arcobaleno 16.00 »Agente X77 ordine di uccidere« Technicolor. Gerard Barray, Sylva Kcscina.
Excelsior 16.00 »Oggi, domani, dopo-domani« Eastmancolor. Marcello Mastroianni, Virna Lisi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fentie 14.30 »Per duaiche ootlaro i-n piu« Technicolor. Clint Eastvvood Gian Maria Volonte.
Eden 16.00 «Amore di una calda esta-te» Technicolor. Melina Mercouri, James Mason. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattaclelo 16.00 «Colpo grosso ma non troppo« Eastmancolor. Lando Buzzanca, Beba Lončar, Alida Chei-11.
Alabarda 15.30 »Nude per amare« Nadia Tiller, Hildegarde Netf, Lili Palmer. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16,00 «7 uomini d’o ro» Technicolor. Phili-ppe Leroy, Rossana Podesta.
Aurora 16.30 «11 ritomo dt Prepovedano mladini pod tom.
Cristallo 16.00 «50.000 sterilne per tra-dire» Technicolor. Cliff Robertson Marisa Mell,
Garibaldi 16.30 «Duello a Thunder Rock« Technicolor. Scott Brady, Barry Sullivan.
Capitol 15.30	«1 morlturl« Marlon
Brando, Yul Brynner.
Impero 16.30 »Slalom«.
Vittorio Veneto 16.00 «La buglarda« Chaterine Spaak, Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Speedy Gonzales Supersonico« Barvne risanke.
Astra 16.30 «Questo pazzo, pazzo, paz-zo, pazzo mondo«.
Astoria 16.30 «11 filibustiere della Costa d’oro» Technicolor. Robert Mdt-chum, Carroli Baker.
Abbazia 16.00 »Soldati e caporali« Franco Franchi, Clccio Ingrassla.
Ideale 16.00 «James Tont operaztone U.N.O.« Technicolor. Lando Buzzanca.
Ringo« 14. le-
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
28. januarja 1966 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa Je 11 oseb.
UMRLI SO: 51-letni Bruno Valil. 78-letni Francesco Arichetta, 79-letna Angelina Munaretto vd. Bernardo, 84-letna Maria Delton vd. Fabro. 85-letna Anna Vascotto vd. Costanzo, 71-letna Elena Samsa, 60-letna Elena Caporal, 82-letni Marcello Ba-l-tz, 70-letni Alessandro Gerlanl, 57-letni Bruno Crosara, 59-letni Umberto Švara.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13, do 16. ure)
Davanzo, Ul. Bernlnl 4: Godina A11TGEA, Ul. Glnnastica 6; Al Lloyd Ul. Orologio 6-U1. Diaz 2, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan)
GLASBENA MATICA TRST
V nedeljo, 6. februarja ob 17. uri v Kulturnem domu
koncert orkestra Glasbene Matice
Solist:
DEAN BRAVNIČAR (violina)
Dirigent: OSKAR KJUDER
Vstopnice bodo na razpolago od četrtka, 3. februarja dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
TEČAJ
MODERNIH
PLESOV
ki obsega deset vaj po dve uri. Tečaj bo dvakrat na teden (torek —petek) od 20. do 22.
VVVZAVl«	MV, WV/
ure v Mali dvorani Kulturnega doma. Tečaj bo vodil plesni učitelj
IVAN PODGORELEC
Prva vaja v torek, 8. februarja. Vpisovanje na Slovenski prosvetni zvezi v uradnih urah. Ul. Geppa 9, tel. 31-119, v večernih urah pa v Slovenskem klubu.
Tečaj se bo vršil, če bo vpisanih vsaj 25 udeležencev
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - (11. sv. Trnnčišhn 3«
Novost:
GOLON:
Neukročena Angelika L 1.750.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 9.30 do 1.30)
Blasoletto, Ul. Roma 16: Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2: SanCAnna, Er-ta di S. Anna 10.
ŽIČNICA
ZELENICA
LJUBELJ
1.081 m — 1.544 m
k
Idealna smučišča • Vlečnic8 na Zelenici • Restavracij8 pri spodnji postaji • Samo 50 minut od Ljubljane P° moderni avtomobilski cesti-
Tudi letos tradicionalni «BELI TEDEN^
OD 27. JANUARJA DALJE PRI
MAGAZZINI TOLENTINO
TRST — TRIESTE, VIA XXX OTTOBRE 5 — TEL. 35521
BOGATA IZBIRA PLETENIN, PERILA,
BRISAČ, PRTOV, SRAJC IN MAJIC
BLAGO DOBRE KVALITETE — IZREDNE CEN®
Lz TRŽAŠKIH sodnih dvoran
Z avtomobilom je v Sesljanu treščil v motofurgon in povzročil vozačevo smrt
Po prvotni obsodbi na 4 mesece zapora in na odvzem šoferskega dovoljenja, ga je prizivno sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov
Na prizivnem sodišču (predsednik ranz, tožilec Mayer, zapisnikar fangi) je bila V£eraj ra2prava pro. j * ^-letnemu industrijcu Umbertu «ussu po rodu iz Errne, ki je lan-Julija zakrivil nenamerni u-j tro-r’-i^er Je v Sesljanu z avtom v motofurgon «ape» in po-JH,0®! smrt 30-letnega vozača mo-: ‘01urgona Antonia Giasettija.
Russo, ki je v tistem času ži-: ’el v Tržiču, Ul. Blaserna 12, je ' ?eKaJ dni kasneje bil obsojen na I ?,5lesece zapora in odvzem šofer-| izkaznice za dobo enega leta. •jeti obsodb: kazenskega sodišča « Russo vložil priziv in včeraj j “ Je znašel pred prizivnimi sod-ir®', ki so ga oprostili zaradi pomikanja dokazov.
[ . ugodilo se je 21. julija 1964, ko ; ■“ Russo v Trstu sedel za volan ?'°jega «ferrarija 250 GT» TS 60937 I ? zapeljal po obalni cesti pro-; ‘ ?esljanu. Kot je potem povedal kovalnim organom, je vozil s "itrostjo največ 70 km na uro, oči-uaci pa so trdili, da je avto drvel jT1 100 km na uro. Kakorkoli je bilo, dejstvo je, da je Russo vnvozil na ovinek, ki obrača na rano m koj za ovinkom opazil ®otofurgon. Prav tedaj je nam-Giasetti zapeljal z desnega ro-v? ceste, kjer je bil ustavljen in je malo prej dostavil zaseb-; g1®1 blago, ki ga je pripeljal iz jTO, ter začel obračati na levo, se vrnil proti Grljanu. Gia-' itfu.je opravil skoraj ves zavoj in iJ* ze na svoji desni, ko je pri-10 do trčenja. Russov «ferrari» je vso silo treščil v motofurgon in tl bato ustavil približno 50 me-0v od kraja trčenja.
Giasettija so tedaj nemudoma JS^ljali v bolnišnico, toda zdrav-2?®. so obupali, da bi mu rešili “jvijenje in res je nesrečnik na-tednjega jutra izdihnil zaradi po-! Jjodb po glavi in spodnjih udih.
I *jussa so policisti zaslišali in ga "■javili sodišču, ki ga je spoznalo ? krivega in obsodilo na 4 me-i t;Ce zapora. Pred razpravo pred Tinskim sodiščem, je Russo že I »skrbel za izplačilo odškodnine i ,‘asettijevi vdovi in šestletni hčer-i r*'zat° so sodniki pri sestavi raz-°°9be, upoštevali tudi to okolnost. .Sodniki prizivnega sodišča so sevi spremenili prvotno razsodbo, b,r so bili v dvomu o dejanski "Ussovi krivdi. Kot že rečeno, so
nut potem se je Bronzin počutil slabo in koj nato izdihnil. Ronza-nijeva je poklicala bolničarje, toda za nesrečnega Bronzina ni bilo več pomoči. O zadevi so bili obveščeni karabinjerji s postaje v Ul. Her-met in ti so uvedli preiskavo. Samo na podlagi obdukcije trupla bo mogoče izvedeti, kakšni so bili raz. logi Bronzinove nenadne smrti. Ni izključeno, da mu je zdravilo škodilo. O tem pa se bodo morali izjasniti preiskovalni organi.
V uradu umrl zaradi srčne kapi
Včeraj zjutraj je 39-letna Luisa Bonetti por. Battazzoli iz Ul. XXX Ottobre 5 poklicala bolničarje RK in jim povedala, da v neki sobi njenega stanovanja, ki ima izhodna vrata naravnost na stopnišče, leži na tleh neki moški. Bolničarji so prihiteli v Ul. XXX Ottobre in v omenjeni sobi, ki je bila opremljena za urad družbe «United Tim-ber Industrie e Vaduz», našli truplo 70-letnega Antonia Pastrovicha iz Ul. F. Severo 11, edinega uradnika družbe. Pastrovich se je verjetno nekaj prej počutil slabo in se mrtev zgrudil na tla zaradi srčne kapi, kakor je ugotovil zdravnik RK dr. Di Carlo. Truplo so odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
iimiiiiiiiitiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniinmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiittiitiliiiiiiimiiiuivHuiniiiiiiiH
Laboratorij za higieno in profilakso v decembru
2000 analiz v okviru borbe proti nalezljivim boleznim
262 pregledanih vzorcev raznih živil . Nadzorstvo nad vodo - Pohvale tujih izvedencev
zato se ji je izognil in zavozil za njenim hrbtom. Toda ni je še dokončno prehitel, ko se je Mazzuc-catova verjetno prestrašila, stopila nekaj korakov nazaj in dregnila v zadnji del Giurcovega avta. Šofer je ženskino početje zapazil v ogledalcu in videl, kako je Mazzucca-tova padla. Priskočil ji je na pomoč in jo v svojem avtu odpeljal v bolnišnico. Mazzuccatovo so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti od 10 do 20 dni zaradi hudega udarca po desnem kolenu in verjetnega zloma pogačice.
Po dobljeni injekciji se je zgrudil in umrl
Včeraj popoldne so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico truplo 60-letnega mizarja Giovannija Bronzina iz Ul. San Michele 29 in ga premestili v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Nesrečnika je v rešilnem avtu spremljala 39-letna Albina Ronzani por. Niegovan iz Ul. Molino a Ven-to 21, ki je povedala, da je malo prej bila v Bronzinovem stanovanju, kjer mu je neka bolničarka dala injekcijo streptomicina in penicilina. Ronzanijeva ni vedela povedati imena bolničarke. Nekaj mi.
Goriško-foeneškl dnevnik
V IMENU DOBREGA SOSEDSTVA
Župan iz Krmina povabil na obisk občinske predstavnike iz Nove Gorice
Srečali se bodo sredi februarja v Krminu in izmenjali svoje misli in načrte za tesnejše medsebojno sodelovanje
Krmin je imel že za časa stare nadaljnjega utrjevanja dobrih so-.ka pokrajinske umobolnice; 13.
figovi
-Ussa oprostili zaradi pomarijka-■a dokazov.
h 31. t. m. je treba obnoviti abonmaje u radio in televizijo
(1*'ihaneno ravnateljstvo opozarja, S. 3e treba do 31. jan. obnoviti pijdhiaje za radio in televizijo. ^Brezni abonmaji so naslednji: ■javadni radijski abonmaji za *rjate na domovih:
■ ‘rano 3.400.— ; 1 semester 2.200.—; /Minešter 1.600.— ;
aparate v avtomobilih z davč-, <h°čjo do 26 HP:
,‘etno 2.950.—; 1 semester 1.750.— ; /Minešter 1.150.—;
aparate v avtomobilih z davč-, Jhočjo nad 26 HP in na ladjah: .letno 7.450.—; 1 semester 6.250.—;
/Minešter 5.650.—.
(■navadni abonmaji za televizijo .domovih:
12.000.— ; 1 semester 6.125,—; /Minešter 3.190.—. pdsebni abonmaji ede posebnih abonmajev na ra-tJ? in televizijo je treba odgovarjat0'* kvote nakazati na preluknja, ^^formularjih, ki so v prijavni
tJ'*sti, ki do 31. Jan. ne bodo po-v.mali abonmajev, bodo kaznova-
Tudi v mesecu decembru je imel pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso polne roke dela. Zdravniško-mikrografski oddelek je analiziral 1999 vzorcev, od katerih se je 1646 analiz nanašalo na nalezljive in kužne bolezni in na raziskavo bolezenskih klic, ter je v tem okviru opravil veliko nalogo v borbi proti širjenju nalezljivih in kužnih bolezni.
Laboratorij je opremljen z najsodobnejšimi napravami, s katerimi lahko opravijo najtežje analize vseh bolezni. Tako so v preteklem mesecu analizirali 91 vzorcev, ki so jih odvzeli bolnikom v klinične namene, da bi nudili zdravnikom potrebne diagnostične elemente. V zavodu za borbo proti steklini so preventivno zdravih 16 oseb.
Na področju nadzorstva nad živili so v laboratoriju proučili 262 raznih vzorcev živil. Pri 7 vzorcih so ugotovili, da niso ustrezali mikrobiološkim predpisom.
V mesecu decembru so zdravniško-mikrografski oddelek obiskali italijanski in tuji predstavniki zdravstvenih oblasti ter znanstveniki, ki so se pohvalno izrazili o delovanju in napravah laboratorija. Kemični oddelek pa je v decembru opravil 316 analiz, od katerih 290 kemičnih in 26 mikroskopskih.
Zdravstveni funkcionarji pokrajinske uprave so obiskali 6 občin, opravili 15 pregledov in 341 ogledov. Hkrati pa so odvzeli 8 vzorcev za kemično analizo. Dnevni pregled vode v štivanskem in na-brežinskem vodovodu je dal popolnoma zadovoljive rezultate. V decembru je Trst porabil povprečno 124.241 kub .m vode dnevno.
Na področju nadzorstva nad pitno vodo je treba omeniti, da so pokrajinske zdravstvene oblasti pregledale tudi vodo v vodovodnih napeljavah v ulicah Svevo, Capodi-stria, na Greti in Scali Santi. Prav tako so pregledali tudi vodo na drugih področjih mesta in v okolici, zlasti v pogledu nadzorstva nad usedlinami klora. Pri nadzor: stvu nad mlekom niso ugotovili nobenih nepravilnosti in so vsi odvzeti vzorci vsebovali predpisano količino maščob. Tudi pregledovanje raznih vrst sira ni dalo povoda za kako pritožbo.
Na področju nadzorstva nad peko kruha so ugotovili, da je bilo 5 vzorcev slabo pečenih, ki so hkrati vsebovali preveliko količino vlage. Zato so kršitelje prijavili pokrajinskim zdravstvenim oblastem. Pri nadzorstvu nad drugimi živih, kot n.pr. nad oljem, maslom in mesom so ogledi in anahze dali zadovoljive rezultate. Precej dela so imeli pokrajinski zdravstveni ..=*,* »j-	organi Pr* nadzorstvu nad vinom,
»Giurco je že preračunal, da bo; zlasti v borbi proti antifermenta-avtom zvozil za priletno žensko. I cijskim snovem v vinu. Pri tem
v- 2 dodatno takso, ki Jo predvide-v* ?akon o radijski službi in za-l>a -° vladnih koncesijah, možne
So
SO tudi višje kazni.
Usodna neodločnost Priletne ženske
U^olebanje in neodločnost pri jJGtanju ceste sta bili včeraj do-jjjjdne usodni za 72-letno upokoji/**0 Giustino Mazzuccato por. De ■“Mia iz ui. San Giorgio 5. Zenska pri stavbi štev. l/c hotela preč-
delu so ugotovili, da samo en vzorec ni ustrezal predpisom.
V filobusu je padla
Ko je včeraj zjutraj 30-letna Luciana Jerincich por. Santin iz Ul. Tigor 6, na postajališču na Kor-zu, pred «Banco di Napoli», stopala v filobus proge št. 11, so se nenadoma zaprla vrata filobusa in jo stisnila. Zaradi tega je Jerin-cicheva izgubila ravnotežje in padla v notranjost filobusa. Pri tem se je pobila po levem kolenu in si verjetno povzročila kostne poškodbe. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti od 8 do 20 dni.
Na robu neke dpjipe blizu begunskega taborišča na Opčinah so predvčerajšnjim pobiralci razstreliva odstranili dve 21-milimetrski bombi za možnar italijanske izdelave, ostanka pretekle vojne, ki sta bili še dobro ohranjeni. Bombi so še v sredo popoldne našli a-genti s komisariata na Opčinah in obvestili zadevne organe, da so ju odstranili.
Avstrije vlogo nekakšne metropole goriških Brd. Tu so imeli na tedenskem trgu Brici svoja srečanja in kupčije, tu je bilo tudi njihovo kmetijsko in upravno središče. Zato ni nič čudnega, če je še vedno ostalo nekaj od tradicionalnih vezi med Krminom in njegovim naravnim briškim zaledjem. Sedaj, ko je nova državna meja vedno lažje prehodna in se zopet navezujejo stari stiki, ni torej nič čudnega, če si tudi Krmin želi navezati stare dobre sosedske odnose s svojim zaledjem.
V tem smislu moramo razumeti tudi neuradni obisk, ki ga je imel krminski župan Benetti te dni v Novi Gorici. V spremstvu občinskega svetovalca Edija Sfiligoja je obiskal predsednika novogoriške občine dr. štruklja. V prijateljskem razgovoru, kateremu je prisostvoval tudi predstavnik občinske SZDLJ Milo Vižintin, sta si predsednik in krminski župan izmenjala prve misli o navezavi tesnejših stikov in sodelovanja med obema sosednjima občinama.
Benetti Je ob tej priliki povabil predstavnike novogoriške občine na prvi uradni obisk na krminskem županstvu. Predsednik dr. štrukelj je vabilo sprejel in načelno so se sporazumeli da bo ta obisk v sredini prihodnjega februarja.
Obrnili smo se do župana Benet-tija ob njegovem povratku s tega prvega srečanja v Novi Gorici, da bi ga vprašali o njegovih vtisih in bodočih perspektivah sodelovanja.
«želimo si sodelovanja z upravitelji novogoriške občine,« je dejal župan, «predvsem z dveh vidikov. Najprej bomo z medsebojnim sodelovanjem začeli reševati drobne gospodarske probleme, ki se tičejo obeh občin. Med temi so šole, ceste, trgovinska izmenjava itd. Drugi problem je širšega, lahko bi rekli mednarodnega značaja; v tem okviru bomo skušali razviti dobre sosedske odnose z Novo Gorico na civilnem, socialnem, kulturnem in splošno gospodarskem področju, po tistih smernicah, kot so bile postavljene na državni ravni ob priliki obiska predsednika vlade Mora v Beogradu.«
župan nam je še povedal, da niso za bližnji uradni obisk postavili nobenega omejenega programa glede tega, o čem bodo govorih odnosno razpravljali. Vsi problemi, M se tičejo obeh občin in njihovih med-bojnih odnosov, bodo lahko prišli v poštev. Prav tako bodo dobrodošli vsi predlogi, ki imajo namen koristnega doprinosa za prebivalstvo in
sedskih odnosov.
Tudi predstavniki iz Nove Gorice so izrazili podobne želje in težnje. Spričo obojestranske dobre volje obstajajo torej dobre osnove, da bodo temu prvemu napovedovanemu u-radnemu obisku sledili še nadaljnji na obeh straneh ter da bodo rodili sadove, ki bodo prinesli obojestransko korist, predvsem pa bodo služi-miru in prijateljskemu sožitju na najbolj odprti meji na svetu.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor pri goriški prefekturi je na svoji zadnji seji med drugim odobril naslednje ukrepe:
Pokrajinska uprava: Plača za 1965 bolničarjem nekroskopskega oddel-
iiiiiiiiiiiiumiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiinHiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZA ZAPAHI DVA NEPOBOLJŠLJIVA TATOVA
Iz razbitega izložbenega okna odnesla računski in pisalna stroja
Sprva sta tajila, potem pa sta svoj greh iz Ul. Cavana priznala
Hiif TrS Allo Squero vecchio. Stori/® je s pločnika in prišla do sreče fCM.A l_____- TT1 J.lVOrn
cestišča, ko je iz Ul. dell’Oro 4eT°> -ln namenJen proti Ul Pozzo
'Pito
Mare, s fiatom 600 TS 64898, i* 30-letni Domenico Giurco m ”1- Diaz 21. Mazzuccatova je za-5t»ala avtomobil in se je ustavila L	fr ga, potem je zapazila, da
v Giurco zmantšal hitrost, zato je Jegliči stopila naprej.
lil tllO ..|KIW» P KOŠ* Eli
Predvaja danes, 29. t. m. z začetkom ob 19.30 zabavni film po r°manu F. Crommelyncka «Le Cucu Magnifique»
II magnifico cornuto
tgrata
(VARANI MOŽ)
(Mladini pod 14. letom vstop prepovedan) CLAUDIA CARDINALE — UGO TOGNAZZI
Kate na
MMUkn
predvaja danes, 29. t. m. z začetkom ob 18. uri senzacionalni barvni film:
Igrajo:
ELISABETH TAYLOR RICHARD BURTON REX HARR1SON
Po enem letu je agentom letečega oddelka policije uspelo, da so prijeli in prijavili sodišču tatiča, ki sta lanskega januarja iz izložbe papirnice «Facau» v Ul. Cavana 8, ukradla dva prenosljiva pisalna stroja in računski stroj. Tatiča sta 28-letni pek Antonio Cotterle iz Ul Fortino 5 in 29-let-ni delavec Giuseppe Platanija iz Ul. del Bosco 23, oba že stara znanca kvesture.
Tiste noči je nekdo poklical a-gente m jih obvestil, da je v Ul. Cavana zapazil razbito steklo izložbe papirnice. Policisti so prihiteli v Ul. Cavana in nekaj minut kasneje je prižel tudi lastnik papirnice Ezio Capellari, ki je ugotovil, da so iz izložbe izginili stroji. Medtem ko so karabinjerji z bližnje postaje v Ul. del Pešce pričeli s poizvedovanji, so agenti letečega oddelka zasumili, da morata biti avtorja tatinskega podviga omenjena znanca.
Ko so ju privedli na kvesturo, sta se Cotterle in Platanija delala, kot bi padla iz nebes. Vztrajno sta zanikala vsakršno krivdo, vendar nista računala z vztrajnostjo policistov In vztrajnost je dala svoje sadove. Agentom je uspelo, da so zbrali več podatkov o sumljivem kretanju obeh nepridipravov. In končno jim je uspelo, da sta začela Cotterle in Platanija v vseh podrobnostih pripovedovati, kaj sta tiste noči počenjala.
Iz neke gostilne v Starem mestu sta Cotterle in Platanija pospremila znanca na Trg Unita, potem sta se vrnila in v Ul. Cavana je Cotterle pobral kamen in razbil izložbeno okno. Sam je pobral računski stroj, njegov pajdaš pa pisalna stroja. Nato sta odšla v Ul delle Mura, kjer se je Platanija spomnil, da bi šel domov po kovček, da bi laže nosila plen. Toda ko se je vrnil, o Cotterlu in o strojih ni bilo nobenega sledu več. Zaradi tega se pajdaša nista sporekla Naslednjega dne sta stroje spravila v kovček in se s taksijem odpeljala v Ul. Torrebianca, kjer sta plen skrila pod stopnišče ne ke stavbe.
Toda s tem zadeve še ni konec. Treba je bilo stroje prodati in • zaslužiti« nekaj denarja. Cotterle je ie našel kupca, vendar je ta zasumil, da nekaj ni v redu in je kupčijo odpovedal. Potem je Cotterle prepričeval tri moške, ki b' lahko kupili omeniene stroje, In pri tem se je nudila ugodna priložnost, da so morali moški odpo tovati v Brescio, kar pomeni, da bi se Cotterle odkrižal nadaljnjih skrbi. Toda tudi druga možnost se ie izjalovila. In ko je Cotterle uvidel, da plena ni mogoče *pla sirati«, ga je zanesel na samotno
cesto in tam odvrgel. Tako vsaj trdi Cotterle, agenti pa v te njegove trditve zelo dvomijo, ker se zdi nemogoče, da bi kar tako pustil tri pisarniške stroje, za katere bi bil lahko dobil več težkih tisočakov.
Bodi tako ali drugače, agenti so medtem izpolnili zapisnik in o zadevi obvestili sodne oblasti Cot-teria in Platanijo so predvčerajšnjim aretirali ter ju prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževal-nimi okoliščinami.
Z motorjem je trčil v parkirana avtomobila
Včeraj ponoči nekaj minut eni uri, se je v Ul. Carpineto pripetila dokaj nenavadna nesreča. 32-letni cevar Salvatore Pontel iz Ul San Lorenzo in Selva 80, je syojim motorjem zavozil na levo, treščil v parkiran avto. nato zavozil na desno, trčil v še en parkiran avto in se nato prevrnil z motorja.
Ob omenjeni uri je Pontel proti Ul. Valmaura vozil motor TS 27176, ko pa je privozil v bližino stavbe št. 18 v Ul. Carpineto, iz nepojasnjenih razlogov najprej zavil na levo stran cestišča. Tam je trčil v fiat 1100 40109, ki ga je pustil Alfio Gali iz Ul. Carpineto 18. Zaradi sunka je Pontel zavozil na desno in 25 metrov dlje trčil v ustavljen fiat 500. Po zaporednih sunkih, se je nato prevrnil z motorja in ranjen obležal.
Nekaj časa potem so Pontela rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ne vrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi udarcev po glavi, ran po čelu desnem sencu ter verjetnega zloma levega stopala Pontel je po tem v bolnišnici povedal, da se je hotel izogniti avtu, ki je privozil nasproti, toda agenti cestne po licije dvomijo v Pontelove izjave ker bi sicer moral zavoziti na des no in ne na levo stran ceste.
Zbežal je z doma
Ker ga je mati po krivem ob dolžila, da ji je izmaknil 1000 lir je mladoletnik Giuseppe B. užaljeno zapustil dom in malo peš malo z avtobusom prišel do Pavie. Brez denarja in z veliko koto v želodcu se je Giuseppe B zglasil na policiji v Pavii, kjer ga je dr. Gianella, nšpektorica ženske policije zaslišala. Zensko policija v Pavii se je pozanimala v Trstu, če je fant povedal resnico. Ko so ugotovili, da Giuseoce m lagal, aa je v Trst pospremil a gent letečega oddelka v civilu.
plača pokrajinskim uslužbencem.
Gorica: Reklamni stroški za Andrejev sejem za 1962 in 1963.
Ronke: Spremembe v bilančnem proračun za 1965.
Števerjan: Izplačilo 13. plače občinskim uslužbencem.
Sovodnje:	Sprememba v občin-
skem proračunu za 1965.
Seja mestnega odbora PSIUP
Mestni odbor PSIUP za Gorico je imel pred dnevi na svojem sedežu v Gorici sejo, na kateri so izvolili za sekcijsko sekretarko profesorico Gianno Pirella. Seji so prisostvo vali tudi trije člani pokrajinskega odbora stranke. Med drugim so sklenili, da bodo vsak petek imeli sekcijske sestanke na sedežu.
ZANIMIVA POBUDA IZ VIDMA
Delegacija živinorejcev je odpotovala v Zagreb
Skušali bodo uvesti izmenjavo izbrane plemenske živine
Te dni je iz Vidma odpotovala delegacija predstavnikov furlanskih živinirejcev v Zagreb, kjer se je sestala s tamkajšnjimi kmetijskimi predstavniki.
Delegacija, ki jo vodi pokrajinski odbornik za kmetijstvo Mario Luc-ca, hoče ob tej priliki navezati neposredne stike z jugoslovanskimi živinorejci, da bi neposredno proučili možnost eventualne izmenjave plemenske živine ter splošne blagovne izmenjave med Jugoslavijo in videmsko pokrajino, posebno glede na trgovino z živili. Kot znano uvaža Italija precej živine za zakol iz sosednje države. Furlanski živinorejci pa bodo proučili tudi možnost ,da bi prodali in izvozili nekaj svoje plemenske živine.
Na programu imajo ob tej priliki ogled jugoslovanskih plemenskih postaj in temeljito bodo proučili zdravstveno stanje tamkajšnje živine in ukrepe, ki so jih sprejele Jugoslovanske oblasti v tem smislu.
Na osnovi tako pridobljenih iz-I kušenj bodo potem lahko povečali
.....Mlini.............
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Zaradi okvare na poltovornjaku so tatovi padli v roke policije
Vračali so se v Treviso z blagom, ki so ga nakradli v Tržiču
medsebojne stike in ukrepe z namenom, da hi z medsebojnim sodelovanjem izboljšali plemensko vzrejo goveje živine na tej in na drugi strani meje.
Pobuda je vsekakor vredna pozornosti tudi od strani goriških živinorejcev in krajevnih organov, saj je naša pokrajina na takem sodelovanju še bolj zainteresirana kot videmska tudi spričo uvoza živine preko goriške postaje, ki ga bodo končno le morah urediti.
Na zatožni klopi pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj dopoldne sedeli trije že prej kaznovani stari znanci policije, ki so doma iz Trevisa. V obtožnici je rečeno, da so v noči od 2. na 3. januarja lani vdrli skozi dvoriščno okno v toba-karno Norme Pinat v Tržiču ter odnesli iz nje 38.000 lir v gotovini in cigatere ter vrednostne papirje vrednosti 920.000 lir.
Trije obtoženci: 46-letni Fortuna-to Gaccetta iz Trevisa, 50-letni Giuseppe Cazzola iz Santa Bona pri Trevisu ter 39-letni Ferdinando Massutti prav tako iz Trevisa, so se okrog 1 ure po polnoči dne 3. januarja lauii peljali s poltovornjakom fiat 1100,-Tri je bil vpisan na ime Gaocettove hčerke po državni cesti proti Trevisu. Nedaleč od tega mesta pa se je avto pokvaril in niso mogli dalje. Gaccetta, ki je šofiral je navezal na vozilo vrv in čakal, da bo prišel mimo kak avtomobilist, na katerega vozilo bi ga navezal. V resnici je prišel po cesti neki avto in trojica je dala znamenje, naj se ustavi. Ko pa se je avto ustavil, so videli, da je v njem policija, ki je vse tri potnike dobro poznala.
Dva od trojice, Cazzola ln Masut-ti, sta jo brž ubrala po polju ter izginila v temi, Gaccetta pa ni u-tegnil in ni mogel pustiti vozila v rokah policije. Ta je preiskala tovor in našla blago, ki Je bilo ukradeno v Tržiču in ki ga je gospodar naslednji dan spoznal za svoje. Gaccetta se je sicer izgovarjal, da je oba pajdaša srečal slučajno na svoji poti in da ju je naložil z njuno prtljago vred. Vendar pa njegov izgovor ni držal. Pridržali so ga v zaporu, čez 11 dni pa so izsledili še oba ubežnika in ju tudi zaprli, čez pet mesecev, ki je bila prva preiskava zaključena, so vse tri Izpustili na začasno svobodo.
Pri včerajšnji razpravi so zaslišali vse tri obtožence, ki so le delno priznali svojo krivdo, ter nekaj prič. Potem pa je sodišče sprejelo predlog branilca Pascolija in raz-pravo odložilo na 18. februarja od 16. uri, da bi se obramba lahko pripravila na zagovor.
Drž. tož. dr. Baiti; preds. sodišča dr. Cenisl, sodnika Balani in Man-cuso.
vozilom. To se je zgodilo 13. oktobra 1964. Obsojen je bil na plačilo 5 tisoč lir globe in sodne stroške.
Sodnik je s polno formulo oprostil 24-letnega Valterja Frandolija lz Ronk Ul. Gorizia 15, ki je bil obtožen, da ni zmanjšal hitrosti pri vožnji z avtom na nevarnem ovinku. To se je zgodilo dne 9. avgusta 1964 v Ronkah.
Izpred sodišča v Tržiču
Pred okrajnim sodiščem v Tržiču se je moral zagovarjati 62-letni Romano Visintin iz Gorice Ul. Pasco-11 2, ker ni znižal svojih avtomobilskih luči, ko se je križal z drugim
Občni zbor prosvetnega društva v Sovodnjah
Danes zvečer ob 20. uri bo v prostorih prosvetnega društva v Sovodnjah redni letrii občni zbor članov z naslednjim dnevnim redom:
Poročilo vodstva-in ■ nadzornega odbora, poročilo športnega odseka, volitve novega odbora in slučajnosti.
Ker bodo na zborovanju govorili tudi o bodočem delu društva in je treba izvoliti nov odbor, so vabljeni vsi člani, da se ga zagotovo in polnoštevilno udeležijo.
se je malo prej vrnila in ju iskala. Tragična nesreča je globoko presunila vse vaščane.
Zadnja pot Alojzija Petejana
Včeraj popoldne Je bil na Peči pogreb pokojnika Alojzija Petejana. Na zadnji poti ga je spremljalo zelo mnogo znancev in prijateljev s Peči in drugih okoliških krajev, kjer je udeležbo omogočilo tudi 'e-po vreme. V sprevodu, ki se je razvil od doma v cerkev ter nato na domače pokopališče so nosili tudi lepo število vencev. Krsto so nosili vaščani na ramenih.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 30. januarja bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71.
Danes v Števerjanu kino predstava
Prosvetno društvo «Briški grič« iz števerjana priredi danes, v soboto ob 20.30 uri na svojem sedežu na Valerišču zanimivo kino predstavo za svoje člane. Predvajali bodo film «V pekel in nazaj«, ki prikazuje doživljaje vojaka v zadnji vojni v Evropi in Afriki. Odbor vabi k obilni udeležbi.
40 milijonov za okrepitev razsvetljave v Ronkah
Vprašanje glede izplačila odškodnine razlaščencem za letališke
Otrok iz Kaprive umrl zaradi opeklin
Danes bo v Kaprivl pogreb komaj 3-letne Patrizie Brandolin, ki je podlegla včeraj dopoldne v krminski bolnišnici opeklinam, katere Je dobila ko je predvčerajšnjim popoldne povzročila skupaj s svojim 5-letnim bratcem Giorglom ogenj v domačem svinjaku, kjer sta pri igri z vžigalicami zapaliia dve bali slame. Oba so takoj odpeljali v krmin-sko bolnišnico, kjer mali Giorgio še vedno ni izven nevarnosti.
Otroka sta izkoristila odsotnost staršev in izmaknila iz predala starega očeta škatlo vžigalic s katero sta potem zažgala slamo v domačem svinjaku ter se nato z gorečo obleko prebila skozi plamen se zatekla v kuhinjo in se nezavestna zgrudila pred prestrašeno mater, ki
IHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHUlIllIlllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIItMIIIII
NOČNA NESREČA NA MAJNICI
Trije dijaki hudo ranjeni ker je avto zavozil s ceste
Tudi na fiatu 850 je za pol milijona lir škode
Predsinočnjim nekaj pred polnočjo Je na Majnlci zavozil s ceste avto fiat 850 ter se prevrnil. Pri nesreči so bili ranjeni trije goriški študentje in eden od njih precej hudo.
Ob tisti uri se je peljal z avtom fiat 850 od Gradiške proti Gorici proti 20-letni dijak Enrlco Zampl iz Gorice Ul. T. Grossi 19. Z njim sta bila v vozilu še 20-letni Sergio Grasselli iz Ul. Morelli 34 in 18-letni Vito Bagi iz Largo 27 maržo št. 2.
Pri km 1 na Majnlci je šofer iz še nepojasnjenih vzrokov izgubi) kontrolo nad vozilom, ki je zaplesalo proti desni strani ceste ter se kakih 70 metrov dalje ustavilo tik nad škarpo. Pri tem so bili ranjeni vsi trije potniki, ki so jih z avtom Zelenega križa odpeljali v go-
riško civilno bolnišnico. Najhuje jo Je izkupil Sergio Grasselli, ki si Je pri nesreči prebil lobanjo, pretre sel možgane in se ranil nad očesom Zdravniki so st glede njega pridržali prognozo. Zampi se je tudi udaril na lobanji, ima pretres možganov in rano nad očesom; o kreval bo v 40 dneh. Bagi pa ima številne praske po obrazu in nogah ter se bo zdravil 15 dni.
Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Ul. Sauro v Gorici, ki so ugotovili za okrog ool milijona lir škode na vozilu, ki pa je zavarovano. Sedaj skušajo ugotoviti vzrok za nesrečo, pri kateri Je bil edini očividec skuterist Aldo Staž-zolo iz Selc pri Ronkah, ki se je ravno takrat peljal tam mimo s svojo vespo na poti lz Gorice proti domu.
Seja kmetijskega odbora pri trgovinski zbornici
Pretekli četrtek je bila na sede?u trgovinske zbornice v Gorici seja kmetijskega odbora pri zbornici, ki jo je vodil predsednik prof. Marsano. Prisotni so bili načelniki vseh uradov, ki imajo opravka s kmetijstvom, živinorejo in gozdarstvom, ter predstavniki kmetijskih sindikatov.
Po pozdravnem govoru predsednika in nekaterih upravnih zadevah so prišla na vrsto poročila načelnikov posameznih uradov o delovanju na njihovem področju. Poročila so podali načelnik pokrajinskega nadzor-ništva za kmetijstvo dr. Vianello, načelnik urada za gozdarstvo, ravnatelj kemičnega agrarnega zavoda, pokrajinski živinozdravnik in načelnik urada UMA.
Zaradi pozne ure in da bi se lahko razvila tudi diskusija o danih poročilih, so sklenili, da se bo seja nadaljevala prihodnji četrtek. Takrat bodo nadaljevali s poročili dr. Germinetti za živinorejo in dr. Sanchietti. Po teh poročilih bo sledila debata.
Interpelacija županu zaradi slovenskega imena
Občinski svetovalci v Tržiču, Sag. gini, Zorzenon in poslanec Franco so poslali županu Romaniju interpelacijo v zvezi z odklonitvijo imena Davorin, ki ga je predložil oče za svojega novorojenčka in ga je matični uradnik odklonil.
V resoluciji navajajo, da so odklonili tako ime italijanskemu državljanu slovenske narodnosti Zanie-ru in zdi se, da so našli kompromisno rešitev s tem, da so dali otroku ime Davorino, ki ne spada niti med slovenska niti ne med italijanska imena. V interpelaciji zahtevajo odgovor, zakaj matični uradnik ni hotel vpisati imena, ki ga je predlagal | otrokov oče.
iiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiMimiimumiimiiiiiiiimniiiiiiimiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiintiitiiiiiiiiii
IZ TRŽIČA IN OKOLICE
Občinski svet v Ronkah je na svoji zadnji seji, ki jo je vodil župan Trevisan, odobril med drugim izdatek 40 milijonov lir za okrepitev poulične razsvetljave v Ronkah, Vermeljanu in Selcah. Ze prej so določili v ta namen 12 in pol milijona lir.
Na seji so sprejeli tudi sklep, da se občina pridruži Posoškemu ko-nzorciju za gospodarski in socialni razvoj (CIPES) ter konzorciju za industrijski razvoj v Tržiču. Kot svoj delež pri tej industrijski coni so določili po pol milijona lir letno. Izglasovali so tudi resolucijo v kateri se zavzemajo za zaključek vojne in sporazum v Vietnamu. Svetovalec Pelos pa je postavil vprašanje županu, kako je z zadevo izplačila odškodnine kmetovalcem, ki so jim razlastili zemljišča za povečanje letališča.	—
Jutri uradna otvoritev vlečnice v Črnem vrhu
Jutri, v nedeljo 30 t. m. ob 10. uri dopoldne bo v Črnem vrhu nad Idrijo uradna otvoritev nove vlečnice, ki so jo postavili v tem kraju na prizadevanje domačega turističnega društva. Ker so ugodne snežne razmere, saj so včeraj zjutraj namerili okrog vasi 40 cm snega in pa zaradi vlečnice same, ki ima precejšnjo kapaciteto, pričakujejo za jutri v Cmem vrhu precej smučarjev tudi iz Trsta in Gorice.
Snežne razmere na goriških smučiščih
Po podatkih, ki nam jih Je poslala Goriška turistična zveza lz Nove Gorice, Je bilo včeraj zjutraj stanje snega na raznih goriških smučiščih naslednje:
Lokve —4 in 20 cm srena; Lažne —5 in 30 cm srena; Črni vrh nad Idrijo —4 in 38 cm pršiča; Vojsko nad Idrijo —5 in 40 cm pršiča; Li vek —5, in 20 cm pršiča; Log pod Mangartom —5 in 20 cm srena. V Bovcu so imeli 2 cm pršiča, v Ko-bardiu 3 cm in v Idriji 5 cm srena.
V pogonu so vlečnice na Lokvah, Laznah, v Črnem vrhu in na Livku
stilni tovarni v Sovodnjah 49-letna Marija Poberaj iz Sovodenj, Ulica Ex Impero 135. V goriški civilni bolnišnici so ji ugotovili rano na mezincu leve roke. Nudili so Ji prvo pomoč; okrevala bo v 6 dneh.
Z avtom Zelenega križa pa so ob 9.30 pripeljali v bolnišnico 45-letnega Rodolfa Mascolija iz Ulica Battisti 3, ki je šofer pri občinskih podjetjih v Gorici. Ko je v Drevoredu XX. septembra razkladal s tovornjaka premog, se je z lopato ranil na desnem očesu. Pridržali so ga opazovanju
Dve nezgodi na delu
Včeraj zjutraj nekaj po 6. uri se je ranila na delu pri stroju v tek
Smučarski izlet v Sappado
Danes ob 18. uri se zaključi vpisovanje za avtobusni izlet na smučarje v Sapado. Vpisovanje se vrši v potovalni agenciji Appiani in v trgovini «Primasport». Voznina po 1000 lir. Odhod ob 6.30 iz Ul. Garibaldi.
Gorica
CORSO. 16.30:	«La meravigliosa
Angelica«, M. Mercier in Robert Hossein; italijansko - francosko -nemški barvni kinemaskopski film.
VERDI. 17.15:	«Agente	007 Thun-
derball (Operazione tuono)«, Sean Connery in C. Auger; ameriški barvni kinemaskopski film.
MODERNISSIMO. 16.30: «Madami-gella di Maupin«, C. Spaak, R. Hossein in T. Milian Francoski kinemaskopski film v barvah. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.00: «Speddy Gonzales, il supersonico«, ameriška barvna slikanica.
CENTRALE. 16.30:	«Sette contro
tutti«, Roger Brovvne in L. de Ha-villand; ameriški barvni kinemaskopski film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI — BASSI v Raštelu št. 26; tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11,2 stopinje ob 15. uri, najnižjo minus 2,9 stopinje ob 7.30; povprečne dnevne vlage je bilo 75 odstotkov.
fi	p*- - N
a
j|iji|l&j8g8£gggfi8llli^
|||||||^	PRVENSTVO MOŠKE B LIGE
Jutri vModeni nov poraz borovcev?
Za juniorsko prvenstvo Kras proti Libertas 'm ENAOU
V osmem kolu italijanskega prvenstva druge lige si je Borova še-sterka zapravila še poslednje upe na končno dobro uvrstitev. Izgubila je po dolgi in trdi borbi proti moštvu Goggi iz Piacenze, ki se je pa izkazalo kot zelo solidno. Dobro v napadu in obrambi, vrhu tega pa razpolaga še z odličnim blokom. Tekma, ki je trajala dve uri in pol, to
je čas, v katerem se normalno odigra pet setov, je pokazala na velike vrzeli v slovenski ekipi, ki je prav v najbolj kritičnih trenutkih popustila in tako prepustila nasprotniku set. To popuščanje pa nam še enkrat postavlja problem treninga. Fantje namreč, zaradi šolskih obveznosti, bolezni in tudi malomarnosti ne trenirajo vestno, kar se jim maščuje.
Milanski CSI, ki je tudi pretendent na prvo mesto, je na domačem igrišču gladko odpravil Celano. Rezultat 3 0 in velika razlika v posameznih setih nam jasno postavljata razmerje med obema ekipa ma.
Bolonjskemu Zavattaru letos ne gre od rok. Tudi nedeljsko sicer lahko tekmo je izgubil, čeprav po petih setih. Zmagovalec dvoboja gasilci Pagnin iz Padove so tako dokončno obsodili na izpad drugega tržaškega predstavnika CRDA, ki je v nedeljo podlegel v anticipirani tekmi ekipi Gobbi, ki je izrabila svoje gostovanje v Trstu in si tako zmanjšala stroške za še enkratno gostovanje.
Kot vidimo torej, je položaj ekip na lestvici precej razčiščen. Medtem ko na dnu ni več problemov, se je skupinica na vrhu omejila le na tri ekipe, ki se bodo potegovale za vstop v prvo ligo.
Izidi petega kola Gobbi — »Bor 3:0 (17:15, 18:16, 15:12)
»CSI — Čelana 3:0 (15:7, 15:9, 15:11)
►Pagnin — Zavattaro 3:2 (15:11, 16:18, 15:9. 12:15, 15:6) Gobbi — »CRDA 3:1 Menegola — »Codognato 3:0 * * *
Jutri bo borova ekipa nastopila v Modeni proti Menegoli, ki je trenutno skupno z Gobbijem na prvem mestu lestvice. Nastop za slovenske odbojkarje je skoro brez upanja, ker se jim odpira možnost gladkega poraza. Menegola je namreč premočna, saj je to jasno dokazala v svojem zadnjem nsatopu, ko je gostovala v Mestrah in premagala tamkajšnje gasilce s 3:0. Bor pa je pred dvemi tedn; podlegel istemu nasprotniku.
PRIHODNJE KOLO Bergamo: Čelana — Codognato Piacenza: Gobbi — Pagnin Modena: Menegola — Bor Trst: CRDA — CSI
v. f.
Jutri se bo v telovadnici peterke ENAOLI nadaljeval juniorski odbojkarski turnir. Tokrat ho nastopil le zgoniški Kras, medtem ko bo Bor prišel na vrsto 2. februarja, ko bouo nastopili tudi zgoniški odbojkarji. Razpored dveh naslednjih kol je: Jutri — igrišče ENAOLI — z začetkom ob 9. uri
AS Libertas — KRAS ENAOLI — KRAS
AS Libertas — ENAOLI 2. februarja — igrišče Bora — ob 20. uri SZ BOR — CRDA CRDA — KRAS
VATERPOLO
ZAGREB, 28. — V prvi tekmi polfinala turnirja v vaterpolu za evropski poka! prvakov je beograjski Partizan premagal Dinamo iz Bukarešte 3:1 (1:0, 0:0, 1:0, 1:1). V drugi tekmi pa je Dinamo iz Magdeburga premagal Duisburg 10:2 (2:0, 1:1, 3:1, 4:0).
* * *
GENOVA, 28. — V genovski skupini polfinala za evropski pokal se je tekma med Pro Reccom in Fe-rencvarosom končala 1:1 (0:0, 1:1, 0:0).
DOMAČI NOGOMET
Fortitudo- Primorje Don Bosco-Breg
II. AMATERSKA KATEGORIJA Jutri ob 14.30 v Miljah
Jutri ob 14.30 v Miljah Fortitudo — Primorje • * *
III. AMATERSKA KATEGORIJA
Jutri ob 14.30 na igrišču Ponziane zaostala tekma Bon Bosco — Breg
MLADINSKI TURNIR
Jutri ob 10.45 na igrišču Pftiziane Ponziana — Primorje
Goriški nogomet
Sovodenjska nogometna ekipa igra na domačem igrišču proti ekipi iz Medeje. Začetek tekme ob 14.30' uri.
Dopoldne ob 11. uri pa bo mladinska ekipa nastopila na igrišču v Podgori proti nogometni ekipi Montesanto iz Gorice. Igralci te ekipe naj se zberejo ob 10. uri na igrišču v Sovodnjah za odhod v Podgoro.
Ekipa Juventina pa igra jutri na domačem igrišču v Štandrežu proti ekipi Libertas. Začetek tekme ob 14.30 uri.
JUTRI V ČRNEM VRHU
Tekme v slalomu
za kombinacijo SPDT
Jutri, 30. tega meseca se bo v Črnem vrhu začela prva faza tekmovanja za alpsko kombinacijo SPDT. Tokrat bomo postavili količke za navdušene slalomiste. Tekmovalci bodo seveda razdeljeni v kategorije:
Moški: člani — to je smučarji z dokajšnjo rutino, saj bodo morali prevoziti progo s 30 do 35 vratini;
začetniki — z njim ustrezno progo.
Ženske bodo tekmovale v enotni kategoriji, proga bo imela od 10 do 15 vrat.
Tekme se bodo začele ob 10.15. Vpisovanje za tekmovanje se bo zaključilo ob 9.45.
Da bi se izognili gneči in da bi omogočili prireditvenemu odboru jasnejšo sliko o številu udeležencev, prosimo tekmovalce naj se vpišejo in poravnajo vpisnino 100 lir na sedežu SKGZ Ul. Geppa 9.	___________
PRIJAVE SAMO SE DANES
Ob priliki tekem SPDT organizira avtobusni IZLET V ČRNI VRH. Vpisovanje je na sedežu SKGZ Ul. Geppa 9 ob uradnih urah samo še danes. Cena 1000 lir za člane, 1100 za nečlane. Odhod avtobusa ob 6.30 iz Ul. F. Severo.
špm-m-»j*	4 .. 4	' v/ ^	x :*■** . #--w tk Rt
Tako jutri moštva na igriščih
:7' '1*.	■	.
. .........................................................................................................................................................................................................................................................................................................
BRESCIA
B r o 11 o; Robotti, Fumagalli; Rizzolini, Vasini, Bianchi; Salvi, Beretta, Manfredini, Bruells, Pagani.
FIORENTINA
Albertosi; Rogora, Castelletti; Pirovano, Ferrante, Brizi: Mor-
rone, Merlo, Brugnera, De Si-sti, Chiarugi.
JUVENTUS
Anzolin; Gori, Leoncini; Ber-cellino I., Castano, Salvadore; DeirOmodarme, Del Sol, Tra-spedini, Cinesinho, Menichelll.
ATALANTA
Cometti; Pesenti, Anquilletti; Casatl, Gardoni, Signorelli; Da-nova, Canuti, Savoldi, Mere-ghetti, Nova.
SPAL
gni, Dotti; Mari, Sacco, D’Ama-to, Governato, dccolo.
TORINO
Vieri;® Poletti, Fossati; Puia, Cereser, Rosato; Simoni, Bol-chi (Ferrini), Orlando, Moschi-no, Meroni.
BOLOGNA
Negrl; Furlanis, Roversi; Tum-burus, Janich, Turra; Perani, Bulgarelli, Nielsen, Fogli, Pa-scutti.
Cantagallo; Pasetti. Bertuccio-li; Bagnoli, Colombo, Bozzao; Carrera, Massei, Innocenti, Re-ia, Muzzio.
ROMA
Cudicini; Carpeneti, Ardizzon; Carpanesi, Losi Benaglia; Fran-cesconi, Tamborini, Da Silva, Spanio, Barison.
CATANIA
Branduardi; Buzzacchera, Ram-baldelli; Cella (Fantazzi), Lam-predi, Bicchierai; Fanello, Fantazzi (Cella), Petroni, Calvane-se, Facchin.
NAPOLI
Cuman; Nardin, Girardo; Ron-zon, Panzanato, Emoli: Cane, Juliano, Altafini, Sivori, Bean (Postiglione).
LAZIO
Cei; Zanetti, Vitali; Carosi, Pa-
Z nedeljske tekme za juniorsko prvenstvo Bor — Kras
VARESE
Da Pozzo; Soldo, Maroso; Ma-gnaghi, Beltrami, Ossola; Ba-gatti, Gioia, Ferrario, Vetrano, Volpato.
FOGGIA
Moschioni; Tagliavini, Valade; Bettoni, Rinaldi, Faleo; Favai-li, Micheli, Nocera, Lazzottt, Maioli.
MILAN
Barluzzi; Schnellinger (Pelagal-li), Trebbi; Santin (Pelagalli), Maldini, Trapattoni; Benigni, Angelillo, Amarildo, R i v e r a, Sormani.
• SAMPDORIA
Battara; Vlncenzi, Delfino: Ca-talano (Dordoni), David, Mori-
		
		
Bologna—V arese		i
Brescia—Fiorentina		2 X
Catania—N apoli		2
Foggia—Milan		2 X
Inter—Vicenza		1
Juventus—Atalanta		1 X
Lazio—Torino		X 1 2
Sampdoria—CagUari		1
Spal—Roma		X 1 2
Udinese—Biellese		1
Rimini—Arezzo		1 X
Lecce—Cosenza		X
Pescara—Sambened.		1
		
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1 2 2 1
1 2 2 1 1 X
1	X
2	1
1	X
2	2
2 2 1 X
ni; Salvi, Giampaglia, Pienti, Frustalupi, Novelli.
CAGLIARI
Plan ta; Martiradonna, Longo-ni; Cera, Vescovi, Longo; Visen-tin, Rizzo, Cappellaro, Greatti,
Riva.
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-din, Guameri, Picchi; Cappel-lini, Mazzola, Peirb, Corso, Do-menghini.
LR VICENZA
Reginato; Volpato, Rossetti; Tiberi, Zoppelletto, Carantini; Menti, Demarco, Vinicio, Cola-usig, Maraschi.
SMUČANJE
ZELL AM SEE, 28. — Nemka Sieglinde Brauer je danes zmagala v slalomu Memonala Toni Mark pred rojakinjo Hiedi Mittermayer.
MEGEVE, 28. — Švicar Jacob Tischhauser je nepričakovano osvojil prvo mesto v slalomu tekmovanja za smučarsko nagrado alpskega smučanja. Drugi je bil Francoz Jean Claude Killy, tretji pa Švicar Wil!y Favre.
SMUČARSKI SKOK/
PONTE Dl LEGNO, 28. — Jutri se bo začelo tekmovanje za trofejo Kongsberg. Na današnjih treningih so najdaljše skoke zabeležili Schrin-ze (Nemčija) 108 m, Eržen (Jugoslavija) 103 in G. Aimoni (Italija) 102 m.
Zabeleženo po tekmovanju na Pohorju
Mlada Kanadčanka Nancy Greene
ima v Portillu največ možnosti
Največje jugoslovansko tekmovanje v alpskih disciplinah mednarodne smučarske FIS A tekme so za nami. Napisanih je bilo že nič koliko komentarjev o uspehih in neuspehih jugoslovanskih in tujih smučark, o organizaciji, o neresnih tekmovalkah in še in še. V našem
komentarju pa bom poskušal vse no barvitost in ton dogodkom, ki so bili v neposredni zvezi z dogajanji na mariborskem Pohorju.
DISKUSIJA
OKOLI ORGANIZACIJE
Ko sem se pogovarjal po tekmovanju z stanovskimi kolegi na zaključni prireditvi in na tradicionalnem smučarskem plesu o organizaciji, sem prišel do zaključka, da ljubljanski novinarji o nji niso preveč navdušeno razpravljali. Toda sam nisem tega mnenja, za kar navajam dvoje poglavitnih dejstev:
• prvič: organizatorji so se na ta veliki dogodek pripravljali že od decembra dalje z vso skrbnostjo.
to strniti v celoto in dati potreb-
Predsednik smučarskega kluba Branik Dušan Senčar je bil pri organizaciji z dušo in telesom. Svetovno smučarsko «smetano» je neutrudno lovil v Badgasteinu in prav njemu se imamo zahvaliti, da smo na Pohorju gledali najboljše.
• drugič: «višja sila» neugodne snežne razmere, lahko «pristavijo» svoj «lonček» povsod, ne samo v Mariboru. Spomnimo se samo, kako so bila ogrožena velika mednarodna tekmovanja drugod po Evropi in zakaj bi potem krivda morala pasti ravno na mariborske organizatorje.
In še nekaj je, kar na vkljub sla-
Marielle Goitschel med slalomom na Pohorju
GORIŠKA
Na Goriškem, Tolminskem in Bovškem je v vseh krajih dovolj prostora. Zaprti sta cesti na Mangartsko sedlo in na Vršič. Cesta Bovec-Predel je sicer prevozna, vendar je srečavanje skoraj onemogočeno. V Idriji ima hotel Nanos 32 prostih postelj. V Cerknem gostilna Lovec 10 in planinski dom Rudar na Vojskem 25 prostih postelj. Avtobus na Vojsko ne vozi. Cesta je prevozna za osebne avtomobile. Na črnem vrhu nad Idrijo imajo zasebniki 56 prostih postelj; gostišče pri Pagonu jim ima 8, Pri Metki pa 15. Vlečnica obratuje vsak dan, če je dovolj smučarjev.
GORENJSKA
V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Zasebniki dajejo 15 odst. popusta. V Mladinskem domu stane penzion 25 do 27.05 novih dinarjev. Mladina in študentje imajo 20 odst. popusta. Vlečnica pri domu obratuje, v domu samem pa izposojajo smučarsko opremo. Vlečnica pri hotelu Jezero tudi redno obratuje. Na Bledu je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. V Kranjski gori je do. 2. februarja zaseden hotel Razor. Hotel Prisank ima 30 prostih postelj, Erika 6 in motel 12. Pri zasebnikih so zasedene vse ogrevane sobe. V Podkorenu je v hotelu Vi-tranc 15 prostih postelj. Dom v Planici je zaseden. V Gozd Martuljku je v hotelu špik 8 prostih postelj, v gostilni Pri Jočici pa 2. Na Vršiču je zasedena Erjavčeva koča, Tičarjev dom Je zaprt. V Mihovem domu je 16 prostih postelj, dovolj prostora pa je tudi v Koči na Gozdu. Na Jesenicah je v hotelu Korotan 16 prostih postelj, v hotelu Pošta pa 59. V Domu pod Golico je 22 prostih postelj, v smučarskem domu na črnem vrhu 2, pri spodnji žičnici 5, pri srednji žičnici 6, v počitniškem domu Ljubljana-transport .5, pri zasebnikih na Planini 12, v
Žirovnici 60, v Hrušici 4 in na Potokih 6. V Kranju je v hotelu Evropa 30 prostih postelj, v hotelu Jelen 30 in pri zasebnikih 15. Nekaj prostora je še v Domu na Joštu, medtem ko je v hotelu na Smarjet-ni gori 30 prostih postelj. V hotelu Airport Brnik je 15. prostih postelj. Na Jezerskem je v domu 30 prostih postelj in pri zasebnikih 48. V Preddvoru je v Gradu hrib 40 prostih postelj, pri zasebnikih pa jih je 30.
V	Domu na Krvavcu je 150 prostih postelj. V Škofji Loki je v gostišču Krona 25 prostih postelj, pri zasebnikih pa jih je 36, Planinski dom na Lubniku ima 20 prostih postelj.
V	Poljanski dolini je pri zasebnikih v Poljanah 50 prostih postelj, v Srednji vasi 25, v Gorenji vasi in v Trebiji 24. Dom pod Planino v Trebiji ima 40 prostih postelj. V Loški koči na Starem vrhu je 30 prostih postelj. V Selški dolini imajo zasebniki v Selcah 22 prostih postelj, v Železnikih pa 30. Na Soriški planini je pri zasebnikih v Sorici 30 prostih postelj, v planinskem domu Litostroj pa 40.
Prireditve: V nedeljo 30. januarja se bo pričelo ob 9. uri republiško prvenstvo v smučarskih tekih. LJUBLJANA Z OKOLICO
V Ljubljani je v vseh hotelih in pri zasebnikih še dovolj prostora. Na Vrhniki je v hotelu Mantova 52 prostih postelj, pri zasebnikih pa 34. V Logatcu Je še nekaj prostora v hotelu Krpan in pri zasebnikih. Prostor je tudi pri zasebnikih na Rakeku. Gostišče v Rakovem Škocjanu je zaprto. V Cerknici imajo zasebniki 4 proste postelje, v restavraciji Jezero pa Jih je 6. V Domu na Slivnici je 40 prostih postelj. Zasebniki v Begunjah imajo 4 proste postelje, v Loški dolini pa 10.
V	žilcah ima gostišče Baudek 6 prostih postelj, gostišče Miklavčič na Velikih Blokah pa 15. Dovolj prostora je pri zasebnikih v Loškem potoku. Turistični dom na Travni
gori ima nekaj prostih postelj v sobah, medtem ko so skupna ležišča zasedena. Dovolj prostora je na Kureščku. Dom na Polževem ima še nekaj prostora; za šolske izlete pripravljajo enolončnice po znižanih cenah. V Domžalah je dovolj dovolj prostora pri zasebnikih. Prostor je tudi pri zasebnikih in v restavraciji Pošta,-v Litiji.
Prireditve: V Mestni galeriji je odprta razstava Udruženja likovnih umetnika Hrvatske. V Mestnem muzeju je odprta razstava, ki prikazuje osvoboditev Ljubljane leta 1945. V Moderni galeriji je v spodnjih prostorih odprta razstava italijanskega projektanta in oblikovalca arh. Angela Mangiarottija.
V Narodnem muzeju je odprta razstava portretnih miniatur in prikaz modeme britanske keramike.
DOLENJSKA
V Novem mestu je prostor v ho-n<
telu Metropol in hotelu Kandija. Prostor je na Otočcu, šmarjeških in Dolenjskih toplicah, planinskem domu na Mimi gori, planinskem domu na Bohorju in v gostišču na črmešnjicah.
bi organizaciji, ki pa je ni bilo, privlači svetovno elito v Maribor. Izredno gostoljubje, pravi šarm za nastopajoče, odtehta mogoče tudi dejstvo, navzlic temu, da pohorski tereni niso tako tekoči, kot tisti v Grindelwaldu ali Oberstaufenu. Intimno domače občutje za tekmovalke v Mariboru pa je protiutež tej slabosti.
Karavana deklet je odpotovala s Pohorja v Sportinio (Italija) in nato naprej v Meribelle (Francija). Toda ne v takšni sestavi kot je bila na Pohorju, kajti ta dva centra še nimata slovesa tradicionalnih tekmovanj in kaj lahko se pripeti (kot se je to lansko leto na Pohorju), da bo v Italiji in Franciji nastopila drugorazredna smučarska velesila. In kaj potem pomeni organizatorju, če je tekmovanje še tako skrbno pripravljeno in organizirano, če pa ne bo na njem nastopila najboljša svetovna elita. Dekleta so včasih zahtevna tudi z druge plati in tako raje odpotujejo v Saint Germaine na tekme FIS B, kot na FIS A tekmovanje v Meribelle, saj jim organizatorji v Germainu nudijo boljše pogoje. Mariborski organizator Smučarski klub Branik si je zapomnil ta recept in za to po mojem mišljenju zasluži vso pohvalo.
Tudi glede prog se še mnenja vedno razhajajo. Medtem ko eni trdijo, da je pohorska slalomska proga samo za «kamikaze», prisega-
jo drugi, da so dekleta tako re** vsega sveta zmožna voziti taki strmini. Pogoj pa je: ® smejo biti utrujena, ker je pot®1 mariborski slalom res prezahtev® Res je, da je bilo doslej tekem **
ruccb j c, ua jc uhu uuoruj	,
precej, vendar še vse premalo, J* od začetka tega mesec?
/
bi vožnje uu iaveiKa Lega —,1 do 23. januarja tako zdelale oa“” no pripravljene Francozinje, švii>' ke, Avstrijke in druge	|
NOVA ZVEZDA S KANADSKEGA NEBA Dve zlati lisici so osvojile teM*: valke popolnoma različnih kvali»M Prvo — Fernand Bochatay, ki kakor ne spada med najboljšo ° seterico na svetu v slalomu. V V* riboru so jo imenovali »otrok sre#’ saj so bile v prvem dnevu kar tekmovalke boljše, vendar so *>•' naknadno diskvalificirane.	J
Bolj realno se mi je zdelo, ko J drugi dan zmagala in prejela grado 23-letna Tirolka Traudl » cher, ki je tudi po prikazani iiteti med najboljšimi.	.
Toda obe zmagovalki sta bili kakšni senci Kanadčanke Na® Greene. Ta 20-letna tajnica iz BP' landa v skrajnem zahodnem oe‘; Kanade, je bila na Pohorju v sN» šču pozornosti. Gledalci še ne morejo pozabiti njenega sijaji®
ga drugega teka v nedeljo, ko izboljša ®
bila kar za 3 sekunde vseh nasprotnic. Celo njene - . večje konkurentke Francozinje * izjavile, da je nova sijajna zveWJ na smučarskem nebu in da bo z®
avgustu tega leta na svetovnem.tj, venstvu v Portillu pobrala naj#1
kolajn.
ZA PORTILLO
SO VSE OPTIMISTIČNE
Ko sem se pogovarjal o svet®’ nem smučarskem prvenstvu, ki ® avgusta tega leta v čilskem s®*j čarskem centru Portillo, sem i®: občutek, da si prav vse «zvezde» ** lijo prvo mesto. Avstrijka Hech® jeva sicer ni hotela dati nok®: prognoze o tem, kdo bo zmagoval^ vendar, sem imel občutek, da ® najraje izjavila, da bo prav 0l! zmagala v vseh treh disciplin8"; Marielie Goitschel: «Moi, mol ► Hecher». To se pravi, da bo gala v slalomu in veleslalomu. ' smuku pa prognozira prvo mesto ► Traudl Hecher. Tudi Kanadčan** Nancy Greene je prepričana, da ® osvojila zlati kolajni v slalomu ®
veleslalomu, medtem ko je lans*? zmagovalka Steurerijeva dala Pg. nost Marielie Goitschelovi in Fe‘ nande Bochatayjevi v veleslalom"1 v smuku pa Traudl Hecherjevi. M. GOITSCHEL TRENUTNO VODI PRED T. HECHER Veliki športni francoski dnevi® L’Equipe je razpisal veliko nagra® za najboljšo smučarko na tek®*: FIS A v Grindelwaldu, Oberstauj? nu, Badgasteinu, Mariboru in gevu. Po štirih tekmah vodi Man*, le Goitschel s 57 točkami Pr5 Traudl Hecher 40, C. Goitschel ' in Nancy Greene 30. Pred nami \ torej še veliko FIS tekmovanje' Megevu in letošnja velika turne” se bo zaključila.
JANEZ UJCIC

Snežne razmere v Sloveniji -1 r'4
Pohorska vzpenjača — 1, 5 cm pršiča na 40 cm podlage, žičnica obratuje; žičnica na Krvavec, —3, 85 cm, žičnica in vlečnica obratujeta; žičnica na Vogel, —1, 200 cm, žičnica in vlečnica obratujeta; žičnica na Veliko planino, —5, 90 cm, žičnica in vlečnica obratujeta; žičnica na Vitranc, —3, spodaj 50 cm, sredina 75 cm, vrh 130 cm, žičnica obratuje; Kranjska gora, —3, 50 cm, pršič; žičnica na Zelenici postaja Ljubelj 70 cm, Vrtača 110, Zelenica 160 cm, žičnica obratuje, temperatura —2; žičnica na Španov vrh, —4, 50 cm, žičnica obratuje; Bled, —3, 10 cm, jezero zamrznjeno, sedežnica in vlečnica obratujeta; Pokljuka, 130 cm, vlečnica obratuje; Rakitna, —5, 30 cm, vlečnica obratu-je;Logatec, —5, 23 cm, vlečnica obratuje; Lokve-Lazno, —5, 30 cm, vlečnica obratuje; Bovec, —2, 12 cm; Log pod Mangartom, —5, 20 cm; Livek, —5, 20 cm, vlečnica obratuje; Vojsko, —5, 40 cm, vlečnica ne obratuje; Erjavčeva koča-Vršič, —3, 180 cm; Planica, —6, 70 cm; Dom na Komni, —1, 150 cm; Jezersko, 15 cm; trni vrh nad Idrijo, —4, 38 cm, vlečnica obratuje; Zaplana, —6, 20 cm.
lf
Traudl Hecher
V'
V
V
's*

CECILIJ
URBAN:
ZGODBA O VIKU
y
x
**
0
A
%
V
A
1
W»«M»«»<<»«M»CK 5. HHKMKHMHHJ
In velika skušnjava je bila prevelika za tako majhnega človečka. Viko je potegnil vase sapo in stegnil roko. In ker je pri tem zatisnil oko, da bi ne videl lastnega padca v greh, roka ni našla prtiča in druga, ki bi ji naj pomagala, se je odtrgala od ročice okenskega okvira, pručica se je zamajala, za njo se je zamajal še Viko in celotna zgradba se je s truščem porušila. V tistem trenutku pa so se odprla vrata in vstopil je stric.
Prestrašena Marija je planila k sinu in ga, potem ko ga pobrala s tal, najprej nagradila z nekaj klofutami, potem pa ga je vprašala, kam se je udaril, ob koncu pa, ko je postavila rjovečega sina pred visokega, suhega moškega, dejala:
((Pozdravi strica in mu poljubi roko!»
«No, no, no!... Nikar ne joči, junak! Obriši mu nos, Marija,« je rekel stric in gledal skozi velika, okrogla očala prestrašenega malčka. «No, vidiš, zdaj je s teboj vse v redu, junak. Kako pa ti je ime?«
«Vi-i-ko,» je spregovoril in težko hlipal.
«Ljudevit,» je pojasnila Marija.
«Zakaj mu nisi dala našega, slovenskega imena, temveč tuje ime?« je nezadovoljno vprašal stric.
Vdova, ki jo je oblila rdečica, je ponovila:
«Tako mi je svetoval župnik. Saj se je vendar malček rodil istega dne, ko je umrl njegov oče — mir in pokoj njegovi grešni duši! In ker je bil tistega dne god svetega Ljudevita, moj ubogi Jožef pa je umrl brez pokore, sveti Ljudevit...«
«Dobro, že dobro,« je pohitel stric in prekinil pogovor, ko je videl, da so Marijine oči prepolne solz in ji ustnice že drhtijo, ((Ljudevit, pa naj bo Ljudevit, še dobro, da ti ni tvoj pater svetoval, da bi mu dala ime Franc v čast cesarju: Ljudevit je vendarle Francoz in ne Nemec.«
Potem pa je stric še vedno hlipajočega malčka pogladil po razmršenih laseh in se začel slačiti: počasi je slekel siv plašč iz jadrovine z velikimi, koščenimi gumbi, razmotal dolg, progast šal in poprosil, če se lahko umije. Ko mu je Marija podala skledo za umivanje, je striček snel očala; svetle, kot košček od burje umitega neba, sinje oči so zrle na vse naokrog, tudi na jokajočega otroka, tako spokojno in ljubeznivo, da je Viko prenehal hlipati.
Striček ni bil čisto tak, kakršnega si je bil Viko predstavljal: na nogah je imel visoke čevlje in zaradi njih materin pod ni bil prav nič prizadet; nikjer ni bilo nobene mornariške majice, oblečen je bil v cimetasto obleko, ki je bila za Vika vrhunec razkošja in okusnosti, ker je jopič krasila množica žepov in svetlečih gumbov.
Med kosilom je malček sedel poleg strica. In med obedom je stekel pogovor, ki je za dolgo odločil njegovo usodo.
«Veš kaj, Marija, je spregovoril stric, ko je pojedel ribo in začel jemati solato, z mojo materjo in tvojo babico sva sklenila, da bova vzela k nam v Srpenico tvojega malčka. Cim dlje boš z njim, tem težje bo zate, pri meni pa je hiša velika, otroci so že zdavnaj zrasli, vnukov pa nam Bog ni dal. Gorski zrak bo zanj koristnejši od pristaniškega smradu, učiti pa se bo začel pri meni v šoli. Samo tvojo privolitev bi rad.«
In Marija je privolila, čeprav je tudi zajokala. Malčka pa tako nihče ni nič vprašal.
V gore
Velik, pokrit tovorni voz se je s težavo premaknil z mesta in se težko, ropotaje z železom obitimi kolesi, premaknil po dolgi, ozki ulici, ki se je dvigala proti goram. Poleg postajnih vrat, na umazanem pločniku, založenem z zaboji in steklenicami, je ostala Marija Oblak vsa bleda v črni vdovski obleki; z mokrim robčkom od solza, ki ga je držala v tenki, drgetajoči roki, je mahala v slovo odhajajočim.
Viko Je sedel poleg polkrožne odprtine, ki je služila kot vhod v to gorsko diližano in se trdno držal za železno palico, ki je podpirala platneno streho ter gledal mater, ulico ki je ostajala čedalje bolj spodaj s slehernim korakom konj. Rad bi zajokal in strašen občutek ga je prevzel: peljejo ga v gore tako, kot je lisica odnesla petelinčka, tako, kot je sorodnica odpeljala tetko Ne. Toda sram ga je bilo jokati pred stricem, ki mu je rekel, da je junak. Ko pa je ulica ostala čisto spodaj in se je za ovinkom nenadoma odprlo na eni strani morje, na drugi strani pa so se do neba začele dvigati gore, mu že ni bilo več do joka in strahu. Dokler se ni stemnilo, je malček samo vrtel glavo in strmel v neobjemljivi svet, ki se je bil na široko odprl pred njim.
Ko že ni bilo mogoče več ločiti morja od neba in so gore postale črne in se začele sklanjati nad voz, je stric vzel malčka k sebi. Znotraj Je bil voz postlan s slamo, v njegovi globini pa se je dvigal ogromen sedež iz sena, ki se je s sleherno postajo zmanjševal, ker je postopno prehajal h konjem, tako da so se ob koncu imenitnejši potniki, za katere je bilo predvideno to častno mesto, izenačili z navadnimi potniki. Poleg strica je bil na sedežu še debeli, belolasi možakar v zelenem jopiču in klobuku s peresom, poštar z veliko torbo čez rame in majhna, zgrbančena starka z visokim klobukom in cofom. Ostali potniki, kmetje in obrtniki iz bližnjih in daljnih vasi, so sedeli s podvitimi nogami prav na dnu voza skupaj s svojimi nakupi, zavoljo katerih so tudi odšli v Trst.
«Ali si postal lačen, junak?« je vprašal ded, posadil mal$® med sebe in zeleni jopič ter potegnil iz potne vrečice pleten1*0 z vinom in dal Viku spočetka izpiti «zaradi večerne vlaSe*j potem pa mu je dal v roke velik kos kruha z maslom, in pečenko — vse, kar se je skrbnim materinim rokam srečilo vložiti v razrezani hlebček. Ko je Viko mlel za4®
grižljaj, mu je stric dal v usta kisli bonbon, potem ga |i
in mu svetoval, nf.
zasukal na stran, ga stlačil za svoj hrbet zaspi «do jutri«. Omamljen od vina in gorskega zraka
jifl
Viko zaspal kot ubit med škripanjem koles in monoton: priganjanjem voznika.
Ko se je zbudil in pogledal iz voza, je bilo znova svet' j
Morje se je bilo skrilo, gore pa so se z rožnatimi vrb0^
zaradi prvih sončnih žarkov, spustile prav do ceste kot
i«
pozdravljale prihajajoče. Gore so bile različne — velike . majhne .odete v zelene odeje in čisto gole s štrlečimi izbo1* nami in kamni, ki so bili kot kosti suhih starcev. Da, gore ’ bile stare in mlade, vesele in mračne in čisto naravno je b*11
da so morale imeti, kot ljudje in živali, svoja imena.
«Kako pa jim pravijo,	striček?«	^
Učitelj, ki je sedel k malčku, se je nasmehnil, toda ** zumel je:	..
«Vidiš, tisto Je Stol, tam Grintavec, to Je Površnik, t19 tam, z belo čepico, pa je naš Triglav.«
«Kaj druge niso naše,	striček?«	jj
«Vse so naše, junak, tvoje in moje in ostalih Sloveb®^,’ saj se vendar vozimo po slovenski zemlji, zapomni si to, K nak,» je tehtno dejal stric in se ozrl na ostale potnike, k1 .j, dremali v globini voza in zdelo se je, da niso slišali dx^ besed starega učitelja.	m
Cim dlje so se vozili, tem strmejša je postajala in konji so že zdavnaj šli korakom. Gore so naraščale, 8*^, se je gostil in Viko je bil že utrujen od opazovanja W čudovanja.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1-U., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA »t. 20 - Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - VnaP^, Četrtletna 2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 7 700 Ur - SFRJ- posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 g p SFRJ- ADIT DZS ’ Ljubljana Stari trg 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržašK"
goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk PubbUcitk ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Zsložnlštvo tržaškega tiska, Trst.___________________________________________________