19. številka.
Izdanje za torek 12« febpuvarlja 1895.
(v Trstu, v torek zjutraj dne 12 februvarja 1H9.*»)
Tečaj XX.
„E0IN03T" iibaja po trikrat na ted^n t š'-»tili 17-tonjih ab (orkih, četrtkih
is tobotRh. /jutranje Udiinje izhaja ob (i. uri zjutraj, Tef t-rnu pa ob 7. uri T»r«r. — Obojno i/.i1nnj»' mune : ia jnim ■!■■•« . f. — .«0, i»Trn Avatrij* t 1.41 »a tri tn«*e« . . , 2.B0 , „ , t ,— sa pol lata , , .	... i1.—
aa ti« lato . , , 10 — . , . jtf,— Nt naroobe brez priložene naročnin« s«
ne jemlje ozir. Potamičim it«>vilku no dobivajo t pro-dajslnirah tobak« t' Tiw tu p.> SS im'., izven Trat* po 3 n»č. Sobotno Teretno 1« Janjo v Iratu 4 n<V. izvem Trsta S nč.
EDINOST
O^lus 1 ••• rrt. uie po Urifu v petitu; m nanl^TH s .it«bj|imi črkami pUiuj* proator, k.')1!k>>r ob«>>ifa r ar« l.tih »r«»ie. i'otiiana atmrtn ca in j»TH»7.aliTal«, a*-itiaći umlati itd ia ra.'unajo povogadbi
T»i dupini naj ko poiiljnja «rt>lniilri: ttlioa ('»aeriua	Y*a!io piiai.t ma-1
biti frank<)T:tn.<, k^r oafrftnkovtRft n« iproj^ntajo. R ikopiti »• 114 Trajajo.
Naročnino. r«kli»rg\-ij« it) oglat« »prejem* ujn firiiiitro ul.au Muliae ptf-•ol» bit. 3. II. n*4st. Odprta reklamaeij* •o proi'e poitnina.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
, r ttflnt 1*4 J• fl*M I'
Dolenjska državnozborska volitev.
Prijeli inio naslednji oklic: Častiti volilci v Novem Mestu, Krhkem Kostanjevici, Metliki, Črnomlji, Kofcevji.
Ribnici iu Višnji Gori!
Pretekla sta že skoraj dva meseca. odkar mi je došel t Dolenjskega glas, da bi s«pri bližnji državnozborski volitvi utegnili z j e d i n i t i o 1) in o j i skromni osebi dolenjski spoštovani volilci.
I)o danei na strugo nepolitičnem stalu delujočega me je nenavadno osupnil tak časten poziv »red izmej Viis.
Nekaj časa nn to se je v resnici odpovedal svojemu državnozborskemu mandatu Vaš dosedanji čast. poslanec iu kmalu potem je vis. deželna vlada razpisala volitev.
Mnogo sem mislil to anamovano dfibo: aH naj bi si upal še na politično ozemlje, ali ne.
Slednjič sem s« odločil, da sprejmem državno poslanstvo, ako me Vi — častiti volilci — za to izberete.
Moje edločitve vzrok je pa to ponavljano zatrdilo in ta ponavljana Želja, da bi se merda uprav ob tej volitvi z j e d i n i l i Kranjski do sedaj n® z jedi njeni Slovenci.
Častiti volilci! moje dosedanje delovanje n« nepolitičnem polju Vam je več ali manj znano.
Kot državni poslanec bi se pa v državnem zboru potegoval za verske potrebščine in zlasti za versko šolo ; za naše narodne p r a v i c e in posebej za razširjeno uporabo slovenskega jezika v šoli in v uradu; za socijalno reorganizacijo na krščanski podlagi. Trudil bi se po vsaj moči za zboljšanje gospodarskih razmer poljedelskega, trgovskega, obrtnijškega in delavskega stanu; za ugodneje stalo državnih uradnikov. Deloval bi torej kar najustrajneje za raznovrstne gmotne in duševne potrebe našega meščana, tržana, poljedelca in uradnika. S posebnim ozirom na Vas bi bil za podaljšanje dolenjske železnične proge skozi Vaše pokrajine proti jugu. — Največa skrb bi mi bila vse ono dobro vseh stanov, ki bi v resnici osrečiti moglo Vas in ves naš ljubljeni slovenski narod.
Sinu iz prostega ljudstva mi je bila vseskozi prilika spoznavati skrbi in potrebe slovenskega poljedelca; v malem mestu na deželi in v stolnem našem mestu ves čas svojega stanovskega poslovanja bivajoč sein pa spoznal vse življenske potrebe našega tržana, meščana in uraduika.
Spoštovani volilci! Če se torej dan volitve, 85. februvarja t. I., z j edin i to ob meni obe zadnja leta neljubo razdvojeni
PODLISTEK. .
Gradišćarjeva Francika.
(Izr. iiovoliea).
Bližal se je konec zadnjih mojih počitnic v rojstveni vasi, preduo sem moral v latinske šole. — Mati je skrbno spravljala mojo obleko, šivala perilo ter je zlagala v kovček, oče pa mi je z resnim obrazom za-bičeval, kako naj se vedem v Ljubljani, s kom naj občujem, kain naj zahajam in kam ne.
Mož je vidno trpel pri misli, da ga kmalu zapustim. Pozabil je na vse moje hudomušnosti, odpustil mi že davno vse prestopke doma iu v šoli ter se bal dneva, ko me odvede voz. —
Otroci smo spuli s postanio deklo na jedni strani šole, mati in oče pa na drugi.
In tako se je zgodilo jedno noč — pravila mi je mati —, ko moj oče samih skrbij in žalosti radi mojega skorajšnega slovesa ni mogel zatisuiti očesa. Nenadoma je vstal, ogrnil si spalno suknjo in v temi šel k svojemu harmoniju. Odprl ga je tur začel igrati
stranki slovenskega naroda — počastili ste s tako zedimbo sicer mene; a bolj ste oveselili svoj narod, ki inu je domača needinost sedaj hirajoča bolezen, a mu postane konečna smrt.
Na strogo krščanskem, strogo avst rij-s k o - d i n a s 11 č n e m ter strogo n a r o 1 n e m braniku stoječ bi kot državni poslanec ostal to, česar sem si prizadeval do sedaj biti vselej in povsod: ne up ognjen značaj.
V	Ljubljani, 9. februvarja 18i>5.
Profesor Tomo Zupan.
V	priprostih besedah besedah, brez ble-tečih fraz in gostobesednih obljub nam je g. prof. Zupan razvil svoj program. Že pred par dnevi, doznavši, da je tn gospod vsprejel kandidaturo, izjavili smo se zanj brez poini-slikov in brez obotavljanja.
Polemizujč z našim ribniškem dopisnikom, ki se je sicer toplo a ne posebno spretno zavzel za kandidaturo g. sodnika Višnikkaija? povedali smo svoje od davna že utrjeno me-nenje, da Slovenci ne potrebujemo na Dunaju samo talentov, ampak tudi — značajev, neizprosnih značajev, kojih ne morejo upog-niti viharji politiških borb, niti jih morejo zvabiti s pravega pota razni vplivi: mi potrebujemo poslancev, kojim so stalna in utrjena verska in narodna načela ter politiški nazori.
Kdo ne ve, da poslancu treba sposobnosti in bistrega razuma ? Ali kaj nam hasnejo vse sposobnosti, ako jim nedostaje trdne in neizprosne volje — ako ne moremo namreč računati ?, absolutno gotovostjo, da bodo vse poslančeve sposobnosti služile k o ne č nem u cilju v s e n k u p n e g a naroda?!!
Ne preostaje nam torej druzega, nego da si poiščemo takih poslancev, ki bodo družili v sebi zmožnost s trdnim značajem in jekleno voljo.
Vsi ti pomisleki so nas naveli, da smo se zavzeli za kandidaturo gospoda profesorja Tomo Zupana in jo danes vnovič naj-topleje priporočamo čestitim volilceiu dolenjskim.
G. Tomo Zupan nam obeča, da hoče nepremično strogo stati na krščanskem, strogo a v s t r i j s k o - d in a s t i š k e m in strogo n a r o d nem braniku ter da hoče kot poslanec ostati: neupognjen značaj.
To nain zadošča, tak program odgovarja povsem našim nazorom : kakov bodi slovenski poslanec! Mirnim srcem smemo torej priporočati gospoda Zupana, tembolj, ker so v njem s trdnim značajem jekleno voljo in kristalnočisto nesebičnostjo združene tudi — potrebne zmožnosti in popolno poznavanje potreb in nadlog naroda slovenskega.
Nas pokrajinske Slovence pa sili še jeden
tiho in otožno, vlivajoč v akorde vso svojo tugo in bolest.
Tema je bila, niti glasu slišati le mehki, otožni inol-akordi so doneli tiho skozi sobo . . . Nakrat preide očetovo sanjarenje v znano krasno, priprosto žalostinko: „Kako grenek, tužen je ločitve britke čas , . .!" — trepetali so mu prsti, trepetajoč so brneli grobno žalni glasovi v temi, vmes pa se je zdajci začulo — ihtenje, ihtenje moža, očeta . . .
Ako sem mu za kaj hvaležen, ne pozabim mu nikdar te noči, nikdar njegovih solz! —
Tudi meni je postajalo tesno pri srci, ko se je bližal bolj in bolj dan ločitve. — Še zadnjič sein šel k svojej Franciki. — Bati se je opravila, da pojde v Drago po dve steklenici mleka k teti, ki je imela slovite molzne krei,ri.
Spremil sem jo. — Malo sva govorila po poti, saj se je nama obema stiskalo srce, — saj jutri odpotujem ! —
„Francika," — sem dejal, — „jaz ne bom gospod"! —
drug pos< buo tehten vzrok, da se ogrevamo za kandidaturo tega uzornega duhovnika in rodoljuba. Kot načelnik naši družbi sv. Cirila in Metoda dokazal je g. Zupan, da oklepa se svojim plemenitim in idejalnim srcem ves narod slovenski, da mu je torej tuj tisti nesiečni lokalni p atrij o-t iz eni kranjski, kojega v sedanji dobi zmešnjave v pojmih iu nezdravega oportunizma smatrajo kot posebno državniško modrost.
Vso plemenito mišljenje in čutstvovanje, vsa plamteča ljubezen tega g. kandidata do milega ndroda slovenskega se nam pa zrcali v onem odstavku, v kojem ta blagi mož izreka željo, da bi se ob njegovi volitvi zedinili do sedaj n e z je d i n j e ni S 1 o-v e n c i.
Mi razumemo iti cenimo to željo g. kandidata Zupana, saj je mož duhovnik po božji velji in narodnjak po božji in narodovi volji. Kdor spaja v sebi take lastnosti, ta ve najbolje, koliko trpe vsled nesrečnega razpora prvi in glavni svetinji slovenstva: vera in narodnost.
Gospod profesor Zupan nas poživlja na zjedinjenje; z isto željo v srcu obračamo se tudi mi do dolenjskih volilcev: združite s« o rotit v i t/, profesorja Tomo Zupana .trojim zastopnikom na Dunaju — volite neupogljivega in tmlt res neupognjentga znctčaj-inoža!
Politiške vesti,
Dr. M.Lagiiija pred svojimi volilci.
Včeraj dopoludne dobili smo nastopno brzojavko :
„Včerajšnegashoda volilcev v Bademi, mestne občine pore&ke, udeležilo se je nad 2000 mož. Ta po svoji udeležbi ogromni shod izrekel je soglasno in ob neopisljivim navdušenjem popolno priznanje in neomejeno zaupanje posla n ce m a S p i n č i d u in dru. L a g i nj i. Predložene resolucije so se vsprejele soglasno. Zajedno je ta impozantni shod izjavil svojo nepremično u d a n o s t Njeg. V e I i č. c e s a r j u i n kralju!"
Tako brzojavka, kojo priobčujemo veliko radostjo in čestitamo na sijajnem vspehu tako dru. Laginji kolikor vsem udeležencem. Kjer vlada tako prisrčno razmerje med zastopniki iu zastopanci in kjer se združujejo srca v toli diven in harmoničen akord; tam je zmaga gotova !
1/. Gorice nam poročajo: V soboto od 3, pop. do 7 Vi zvečer je imel sejo italijanski klub. Pripoveduje se, da so se gospodje prav hudo prepirali, kajti furlanski poslanci niso toliko nasprotni deželnemu šolskemu za-
„Moj Bog, Francek, zakaj na?" „Francika, ti bos moja žena, — boš ?" „Tiho, tiho, Francek !" — prestrašeno se je ozrla na okoli in rdeča je bila v lici kot velikonočni piruhi. „Kaj porečejo tvoja gospa mama !* —
„Saj ne bo vedela, Francika! - študiral bom latinske šole in potem . . ,w „In potem?*
Poj dem na Dunaj študiral za doktorja 1* „Oh, nikari, nikari! — Ubogaj svojo mater, postani rajie svet mož, kP~boš držal Boga v rokah . . . Francek, ne, ne . . .!"
Prišla sva baš do neke ozke brvi in tedaj sem jo prijel z obama rokama za glavo ter jo poljubljal brez konca jn kraja. — Bila sva poleg zapuščenega ribnjaka iu nikjer žive duše. Ni se me mogla ubraniti Francika, ker je držala pod vsako pazduho veliko steklenico. To priliko sem torej izrabil ter poljubljal svojega dekleta, kar sem ž«lel in sklenil že tedaj, ko sva čitala še skupno, kako je objemal iu poljubljal Zoriti svojo Delo!---
logu po Gregorčičevem načrtu, ker bi po vsej pravici le Gorica nekaj doplačevala za deželo, od katere živi in jo molze. —
Vlada je pritisnila na laške poslance in oni so umaknili za sedaj svoje izredne predloge, t. j. „Agro Monfnlcone.se" iu furlanske tramvvaje. Zato ostanejo v razpravi le navadne točke, ki niso dalo še nikakega povoda raz d rojenj it. Danes od 11. do 2. pop. je bilo posvetovanje zaupnih mož od obeli stranij; prisoten je bil tudi vladni zastopnik. Danes popoludne imate obe stranki zopet posvetovanja. Zdi se, da jo krizs s tem r e š e n a. V dveh ali treh sejali bodo rečene vse navadne stvari, med katerimi je od slovenske strani mnogo takih, ki bi jako trpele, ako bi bil deželni zbor odložen. (Za reste okoli 15 000 gobi., dijaške podpore, Tren tanka cesta podpore za slov. obrtno-nadaljevalno solo, ki ne s p a d a j o m e d izredne zahteve v kompenzacijo za „A gro", kakor ste poročali včeraj.)
Tako stojč stvari danespopohulne. Kako bo dre v i, to je še v božjih rokah.
Deželni zbori. Konservativni nemški poslanci v deželnem zboru štajerskem so baje jako zlovoljni, ker jim slovenski poslanci niso prijavili svoje izjave, prodno so zapustili zbornico. Klerikalni poslanci so stavili »ninolo soboto predlog, v katerem izrekajo nado, da vlada tako uredi srednje šolstvo na južnem Štajerskom, dn bodo dijaki razumeli oba deželna jezika, ko zapuste učni zavod.
Papež in car. Lev XIII je poslal ruskemu carju pismo, v katerem se zahvaljuje poslednjemu, da je dal na svobodo onih 14 katoliških duhovnikov, koje so bili zaprli ini-noli mesec.
Različne vesti.
Spomenik Valvazorju. Kakor poročajo iz Ljubljane, namerujejo temu velezaslužiiemn kronistu dežele Kranjske postaviti spomenik v obližju deželnega muzeja kranjskega. O ilotičnem predlogu razpravljal bode mestni svet ljubljanski v jedni prihodnih sej.
Razpisani štipendiji. Borzna deputacija Tržaška razpisuje iz ustanove .vitez Vicco", katero je osnovala trg zbornica v upomin pokojnemu svojt-mu predsedniku Antonu vitezu Vicco, tele I štipendije: 150 gld. za ubož-nega gojenca na ladijostavbarskom oddelku tuk. trg. akademije, ne gledo na narodnost, in vero prosilčevo. — ir>o gld. za ubožnega dijaka i/. Trsta ki študira kjer koli na ka-koršnem si bodi od države pripoznanem zavodu za inženirja. — 300 gld. za ubožnega Tržačana, ki je dovršil z dobrim vspehom
„Francika, ali si huda?" — sem jo vprašal. .Molčala je iu s sklonjeno glavo 5e hitrejše hitela v Drago. Molče sam stopal poleg nje, pa jo čez par minut zopet vprašal: „Francika, povej, ali si huda'?
Tedaj pa je obstala nakrat ter gledaje mi solznih očij v obraz trdo rekla: Ali ves, da sva storila velik greh !" —
„(4 rob!? — Francika, zakaj?"
„Moja mati so rekli jedenkrat, da storita fant iu dekle smrten greli, če se poljubita, preduo sta zaročena !il —
Osupnil sem. Tega še nisem vedel. A takoj sem jej odgovoril: „Saj sva vender že zaročena — pred Bogom, ne?" —
Odkimala je z glavico, kot bi hotela reči, to ne velja. — Prav malo sva še govorila do svoje ločitve, Ko pa sem jej dejal: „Zdrava Francika !" — tedaj je zailiteln iu zbežala v hišo.
Nisem je videl več. — Prugega jutra sem odpotoval s svojim kovčkom na latinske šole . . . .
(Dalje prik.)
trgovinske nauke ter lioč« potovati, da se naobraži nadalje v trgovinski stroki. — Prošnje t 4 tednih.
Pobalinstvo?! Minoli petek po noči raztrgali 10 neznani ,pobalini* v hrvatskem gimnaziju v Spletu po vseh razredih cesarjeve podobe in pa zemljevid« Avstrija. Našli so »Udove, ki kažejo, da so bili dotični ,poba-liui* dečaki od 15 do 18 let. Pričela je stroga preiskava. Občina Spletska objavila je razglas do meščanov, v katerem obsoja ta vandalizem in naglasa dinastičko čutstvo hrvatskega naroda. Zajedno obeča 200 gld. nagrade do-tičnemu, ki pripravi oblasti zlikovcsm na sled. Tako se je dogodilo v Spletu. Kako postopajo nekje drugje ob sličnih prilikah?! Kolikor se spominjamo uii: povsem drugače! Ne le, da s« trudijo v potu svojega obraza, kako bi olepšali taka lopovstva, ne le da se javno časopisje trudi, da bi vzbudilo simpatije do zločincev, ampak iiiterpelujejo celo v občinskem zastopu, zakaj sta župan in ravnateljstvo storila »vojo dolžnost s tem, da sta dogodek prijavila kompetentni oblasti!! Seveda : Altri paesi, altri roatumi! Splet j« v hrvatski Dalmaciji, neko drugo mesto pa je v dragi pokrajini — kje? to je gotovo že pogodil čestiti čitatelj.
Sramota za Trot! Minolo soboto pozvali so g, Trevosa v hišo št. 3 ulice Fabio Severo. Tanj je našel omenjeni gospod na dvorišču pod milim nebom (v dežju!) udovo Josipino Butazzoni s tremi otročiči. Gospodar dotične hiše (sram ga bodi!) pometal namreč siromašno prtljago uboge udove na dvorišče, ker mu ni mogla plačati stanarine. Gospod Treves konatatoval je, da je 3 i., pol letna hčerka Butazzonijeve težko in nevarno bolna. Vzel jo je v svoj voz in odpeljal v bolnišnico. Tam pa so mu rekli, d a ne morejo v s p r e j a t i na pol m r t-v e g a otroka, ker — nimajo prostora!! Tudi to je nečuveno, sramotno za Trst ! G. Treves moral se je torej vrniti z bolnim otokom! Naprosil je neko milosrčno žensko, daje vsprojela otroka v svojo oskrb.
Tej stvari tii treba komentarja. Mestni »vet dovolil je že zdavno potrebni denar, da se nakupi 100 novih postelj za bolnišnico : zakaj se tega še ni storilo ? A za bolnega otroka bi se bilo že našlo prostorček, samo, — ako bi se hotelo. Ta nečloveški, brezsrčni faktum zabeležimo v trdni nadi, da se kaj jednakoga ne pripeti nikdar več.
Slovensko bralno in pevsko društvo „Vodnik" v Dolini priredi svojo veselico s peljem, igro, plesom itd. dne 514, februvarja t. I. Obširni in zanimivi program se objavi v par dneh.	OPBOK.
Pogrebno društvo v Rocnlu imelo je v nedeljo dne lo. t. m. v društveni krčmi letošnji občni zbor. Zborovanje otvoril je gosp. predsednik s primernim nagovorom. Društvo štelo je letos 5-1 rednih udov in 2 dosmrt na. V odbor bili so jednoglasno izvoljeni: predsednikom in blagajnikom gosp. Jakob Purič, tajnikom g. Matija Slamič, odborniki: gg. Audr. Hrovatin, Franjo Nadlišek, Matija Lah, in Franjo Gerdol.
Iz Nabreiino nam pišejo prigodom veselice dne 3. t. m.: Veselje bilo je slišati lepi pozdrav gosp. predsednika pevskega društva „Nabrežiua1', župana Igu. Tance-ta. Mnogoštevilni prisotni — dvorana bila je doslovno »natlačena" — odzvali so se navdušenemu pozdravu z iz srca prihajajočimi, gro-movitiiai ,živio"-klii;i. — Buruo priznavanje žela jo gčna. učiteljica na svoji deklamaciji ,Stara mati". Deklamovala je z občutkom in tako razločno, da se je v skrajnem kotičku prostorne dvorane umela vsaka besedica. — t) petju našega krepkega in čilega pevskega zbora pa bi bilo menda n« potrebno poročati. Kdor je kedaj cul „Nabrežino", priznati mora brezuvetno, da temu pevskemu zboru ni z lepa para med domačimi pevskimi zbori v tržaški okolici in sploh na sivem Krasu. A to ne velja le glede izbornih, zvonkih glasov, ampak tudi glede preciznosti in tehnike v težkih skladbah. Vsa čast pevovodju gospodu Avgustu Tancelu, ki je z neobično požrtvovalnostjo in ljubeznijo do stvari, izuril svoje pevce do take popolnosti. Popolnoma presenetila pa je poslušalce skladba „Plovi ladjo". To petje bilo je zares divno, segajoče globoko v srce. Marsikateremu bradatemu možaku zaigrala je solzica radosti v očeh! Nasprotno pa je probudila mnogo smeha šalo-igra „Kateri bo?" Igrali sojo domači dile-
tantje takii precizno, da je bilo slišati namesto kritike soglasno priznanje: Kaj takega nismo še videli v NAbrežini! Omeniti pa moram, da so izmed teh diletautov nekateri nastopili ta večer prvič na oder! In vendar so se vedli prav možko, vai od prvega do zadnjega. Bili so prav v „elementu* ; svojih ulog bili so sigurni, zato so zares pošteno in temeljito opravili svojo nalogo. Da si n. pr. videl „doktorja", kako ponosno in navdušeno je odpel svoj „šolo* v igri ne bi niti verojel, da imaš neiskn-šenega diletanta pred seboj. Hvala gospodu „režiserju" Tomšiču in vsem igralcem na prelepi zabavi! Le kmalu zopet kaj jedna-kega.
Po končanem viporedu rajala je mladina do ranega jutra v nedolžni zabavi. Vsa veselica vršila se je v splošno zadovoljnost in v najlepšem redu. Gostje bili so, ne omenjam domačega ljudstva, iz Komna, Sežane, Prošeka, Kontovelja, Sv. Križa itd. Nemilo pa smo pogrešali milih nam gostov iz Trsta. Ne znam, kaj je bil temu vzrok, ali slabo vremp, ali pa obilica narodnih vesele v Trstu samem. Menda poslednje, kaj no ? No, počastite nas pa prihodnjič ; zagotovljam vas, da vam ne bode žal. — Zaključujem z vskli-kom : Živela narodna Nabrežina!
1z Škrbino nam pišejo; Naše bralno društvo „Narodni dom" priredi svojo prvo veselico dne 17. t. m. točno ob 6 uri zvečer v dvorani g. Frana Cotiča h. št. 81. Vstopnina za osebo bode 10 nvč. (za otroke polovica), sedeži 10 nvč. Program obsega zanimive točke : petje, deklamacije in igro ; pev-t-ke točke bodo izvrševali domači pevci. Za obilno udeležbo se uljudno priporoča.
ODBOR.
Družbi sv. Cirilu in Metoda so darovali od 15.—31. januvarja t. 1. J G. Tosti, gostilničar v Ljubljani dragocen knjižni dar; živahna podružnica v Dornbergu 200 kron ; si. Corkniško-Planinika ženska podružnica dohodek veselice v znesku 120 kron; g. dr. Silvin Krašovec, c. kr. avskultant v Novem Mestu 27 kr. 20 h, nabranih na Silvestrov večer v novomeški čitalnici; g. M. P. v Ljubljani 12 kron, nabranih v družbi mladih domoljubov in g. Ant. Mavric ob neki poravnavi 4 k. — Za slovensko šolo v V e 1 i k o v c u so nam v tem času poslali: SI. uredništvo „Mira" prvi pri nas koroških Slovencev za slovensko Velikovško šolo v znesku 1000 kr. 30 h. Večje svote darovali so: Preč. g. k. Kinspieler stolni kanonik v Celovcu, 100 K.; vč. g. profesor Ivan Hutter v Celovcu 100 k ; SOletni župnik v Celovcu 100 Iv., trije rodoljubi, ki pa nočejo imenovani biti 100 K.; vč. g. Valenti Šu-laah, župnik v Smihelu pri Pliberku 100 K.; rodoljubni župnik na mali in ubožni fari v Pliberški dekaniji, ki pa noče imenovan biti 80 k., z željo, da ga prečastiti gospodje so-bratje v darežljivosti zdatno prekosijo; iz nabiralne puščice Celovškega slovenskega kluba 50 k.; preč. g. Simon Iniko, dekan v Žabnlcah 30 k. in čč. gg. slovenski bogoslovi v Celovcu 12 kr. i. t. d. — Dalje so darovali po vč. g. Fr. Korošcu v Mariboru: Preč g. dr. Ivan Mlakar profesor bogoslovja in ravnatelj dijaškega semenišča, 25 kron ; preč, g. Josip Zidanšek, prof. bogoslovja 10 K.; vč. g. Jakob Tajek, vojaški kapelan, 10 K. in pošiljavec vč. g. profekt Fr. Korošec 15 kr s pripisom: Bog živi slavno družbo našo skrbno mater! V jednak namen so darovali : Preč. g. duhevni svetnik -Jan. Sa-jovič župnik v Slavini, zbirko šolskih prija-jateljev v znesku 29 K.; vč. g. Janez Ker-šič župnik na Jesenicah 20 K. ; si. „Prva dolenjska posojilnica" v Metliki 20 K.; č. go-stje na godovanja g. A. Turnška, župana v Nazaretu na Stirskem 15 K.; g. Mart. Petelin, c. k. profesor v Novem Mestu lu K. ; vesela družba pri veselici „Narodne čitalnice" v Kostanjevici 8 K.; č. g. Martin Ulčnik, kapelan v Grižah pri Celji 2 gl. 70 kr. kot dar vesele družbe; preč. g. duhovni svetnik Tom. Hajdiž, dekan v Moravčah G K. in g. Josip Pavlin v Ljubljani 5 K. l*.ot del skupička za srečke na Silvestrov večer. Vedno množeči se darovi za Velikovško šolo so nam priča, da rodoljubno občinstvo smatra Velikovško šolo za jedno najnujnejših n a r o d u i h z a d e v. Zahvaljujemo se požrtvovalnim darovalcem, zlasti še prečastiti duhovščini z željo, da bi našli mnogo posne-malcuv. Bog povrni vsem dobrotnikom!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Meteda.
Žrtve — snega. Z Reke poročajo: Po noči na 4. t. m. pripetila se je grozna nesreča v okolici Senjski. Kakih pet kilometrov od Senja, ob poti v Novi stoji blizo morskega obrežja na griču osamljena kmetska koča. V tej koči prebival je nje lastnik s svojo ženo in tremi sinovi. Ogromna teža snega, ki se je nakopičila poslednjih dnij na strehi, udrla je isto ter porušila tudi zidovje. Sneg in ruševine pokopali so nesrečnike in živino v hlevu poleg koče. Ko so prihodnjega dne mimoidoči ljudje opazili, kaj se je zgodilo, lotili so se urno dela, da izgrebejo živo pokopane nesrečnike, Ženo izvlekli so mrtvo izpod snega, mož je bil sicer še živ, toda tako strašno poškodovan, da ne ozdravi več. Trije sinovi, ki so spali na senjaku, ostali so popolnoma nepoškodovani. Najstarejši sin, 20 leten, krepek mladenič, hitel je po nesreči v noč, da bi pozval ljudij v pomoč, toda siromak obtičal je v snegu. Našli so ga zmrznjenega ob cesti. Poleg teh nesrečnikov poginilo je 7 krav, 30 ovac, jeden konj in jedna mula, a»a čreda last nesrečnega kmeta.
Poskus samomora. 241etna Terezija Schnabel, bivajoča v ulici Cavana štev. 15, povžilaje v danes nekoliko strupa z namenom da se usmrti. Prihitevši zdravnik dr. Gold-hammer podelil jej je prvo zdravniško pomoč ter jo potem dal prevesti v bolnico. Temu poskusu samomora je baje vzrok neozdravljiva bolezen.
Izginil parnik. Dne 26. januvarja t. t. odplul je iz Havre (Francoska) parnik „Ga-seogne", kateri bi bil moral dospeti dn6 3. t. m. v Novi Vork. Na parniku bilo je vkrcanih 174 popotnikov (po drugih poročilih nad 200) ; z mornarji vred nad 300 ljudij. Parnik pa ni dospel v Ameriko in tudi iz drugih znanih pristanišč ni nikakoršne vesti, kam je. izginil. Sorodniki dotičnih popotnikov so seveda v velikih skrbeli; isto tako paiobrodno društvo „Compagnie Transatlan-tiquo*, katerega last je parnik „Gascogne", jeden najlepših pamikov omenjene družbe.
Policijsko. Neznan tat ukradel je iz trgovine jestvin trgovca R. Mayerja na Acque-dottu hst. 25. sodček sardel, vreden 6 gld. Dotičui tat ima menda dosti vina na razpolaganje, da „prigrizne" slane sardele k pijači.
—	2lletno bezposelno deklo Marijo M. iz Ljubljane prijeli so stražarji v veži hiše šr. 4. ulice Cologna ter jo odpravili v zapor,. ker si služi svoj „kruhtt z nesramnim življenjem. — Zaprli so 561etnega brezposelnega Josipa K. iz Postojne in 521etnega Josipa C. iz Trsta, ker sta prosjačila po mestu. — Poleg teli zaprli so 4 pouličnjake, ki so po noči razgrajali po ulicah.
Koledar. Danes (12.): Kvlalija, devica; Melecij, škof. — Jutri (13.): Katarina, dev.; Jordan, biaž. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 15 uiin., zatoni ob 5. uri 16 min.
—	Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 5 3 stop., ob 2. pop. 7 stop. C.
Loterijsko številko izžrebane 6. t. m.: Dunaj	9, 85, 36, 29, 51.
Gradec	87, 58, 29, 45, 54.
Temešvar 10, 78, 2, 60, 7.
Najnovejše vesti.
Zader 10. Poizvedovanja o dogodku na gimnaziju v Spletu se nadaljujejo. Ravnateljstvo gimnazija je odredilo, da so se danes zaslišali vsi dijaki. Dosudaj še niso dobili nikakili konkretnih podatkov, po katerih bi mogli sklepati o osebah storilcev.
Splet 11. Danes predpoludne so v vseh razredih gimnazija na svečan način obesili nove podobe cesarja. Pred zbranimi profesorji in 300 učencev izustil je vodja patrijo-tišk govor. Dijaki so peli cesarsko pesem.
Dunaj II. Cesar je odpotoval včeraj zjutraj v Carp Martin. Vladar je došel na zapadni kolodvor ob T/, uri v spremstvu generalnega odjunta Paara. Tu ga je pričakovalo več dostojanstvenikov. Cesar in vsi
drugi gospodje so bili v civilni obleki. Cesar se je ustavil v \Velsn ▼ rodbini nadvojvode Frana Salvatorja do danes zjutraj. Ob 8 uri zjutraj je nadaljeval svojo pot. Cesar utegne ostati v Cap Martinu kakih 14 dni, koja doba se pa morda podaljša za jeden teden. V Cap Martin dospe cesar v torek ob 11. uri predpoludne.
Dunaj 10. Danes se je vriilo tu 10 shodov socijalno-demokratiške stranke ▼ prilog splošnemu in direktnemu volilnemu pravu. Shodov se je udeležilo 5000 oseb in so se isti završili povsem mirno. Le na jednem mestu se je jedna gruča delavcev nekoliko spoprijela z redarji.
Dunaj 11. Državni zbor je sklican na dan 19. februvarja.
Liibona 10. 800 delavcev iz delavnic kraljevih železnic je ustavilo delo. Redarstvo je ukrenilo potrebno, d^se ohrani mir.
Paril 10. Na progi soverne železnice trčila sta dva vlaka drug ob druzega. Strojevodja in jeden potuik sta lahko ranjenaVsled to nezgode so imeli vlaki večje zamude.
Arco 10. Nadvojvoda Albrecht se počuti nekoliko slabo. Njegovo stanje pa ni nikakor vznemirljivo.
Trgovinah« braojavk«.
Buliapalta. Pionlea t• spomlad SfO-SBl Pienioa ca jesen 1893 0 87 do K.H9 O to« *a see-tnlad 6.— S.OJ Iti nove »40 -i>4f>. Kornie s a maj-ju ni H-31 8 2«.
Pivnic« lin*« od 78 kil. f. « 54—« 00, od 7S kil. T. 6aO-flR?V od 80 kil. f. « 85-6 70, oi «1 kil. f. «70 -6 7» od S'i kil. for.fi-7ft-S.it. lečmen H 3<> -815; proso 020—6«0. Plenica: Dobro ponudbe. porpraieraaje jako neznatan. Trg mla*«n Prodalo se je tOOOO mt. •t. Vrtina: blago.
Praga. Norminirani aladkor ta fabruar t. 1185 •ara 11-90, maj 13*05 nova letina !2.*;o. —•/.*/„ niije Praga. Centrifuga! novi, ponavljan t Trat in a carino vred, odpoiiljate* precej f, 28.25- -29 Fabr.
Avg.f. 29.50 ---- Concasac za februar-mara t».*0
—•—. Četvorni ca fabr, 10 71. f tlavak (sadik) aa fabr u t ar 30 75
Sam. Kav« ttantoi geod averaga aa fabnvar 95. — , ta juni 04 25 atalno.
Ha.mturg. Bantoa srood aterage ta mara 77.75 ma| 78 — aaptember 76 45 »talno
DunasJakUi bovaa 11. februvarja 1SOB
predvfaraj	4aaee
Držami dolg v papirju .... 101.15	101*15
„ » » arabru . . . .10140	1015»
Avstrijska renta t alata , . . 12H-—	ltft',30
, „ v kratiak . . . «9 20	SSHft
Kreditna akcija.......415 30	41»'—
London 10 Lat........114.35	12445
Napoleoni.........fc-86''	raO'/,
100 mark ........ 60 7IV,	60.7»
100 italj. lir........ 46 80	40 9V/,
Razpis služba.
I'ri okrajni bolniški blagajni v Nabrežini ima se namestiti s 1. majem t. 1 blagajnični zdravnik z letno plačo 1000 gld. in s potnim pavšalom 300 gld., sknpaj 1900 gld.
Blagajnični zdravnik mora biti zmoien slovenskega in italijanskega jezika in dr2ati domačo lekarno s potrebnimi zdravili; prostor in potrebne utenzilije za to preskrbi brezplačno okrajna bolniška blagajna.
Za sedaj se namesti blagajnični zdravnik za dobo 2 let s trimesečno medsebojno odpovedjo.
Ako bi blagajnični zdravnik preskrboval tudi službo občinskega zdravnika, namreč ogled mrtvih in mesa, lečenje siromakov v občini in splok saniterne agende v občini, dobi od Nabrežinske občine nagrado v letnem znesku 350 gld.
Prosilci itn^jo odposlati dotične prošnje s potrebnimi prilogami vred do najdalje 15. marca t. 1. podpisani bolniški blagajni. V Nabrežini, 8. februvaarja 1895. Okrajna bolnlika blagajn«.
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po 4umat'e ,pri Prvačkavoa") ▼ Trata,
ulio« lolltarlo i*. 19
toči kolikor t gostilni, tolikor pri veaeliesk r »okoliki telovadnici, radno 1« prlitna vipavika, Prv&ika ln kratka W.a ln trna vina. -Sladki rlailing r steklenicah, in modro fran-klnjo, TfcaliH steklenica drii 1 lit -r in velja f>0 novd. — Postrežba je poltena, eena anaeraa. Kuhinju je preskrbljena a temnimi, toplini ia inrr.limi jodili.
Priporoča ae vojakom r Trstu ia a rfeiele Toči fino tudi družinam 4 nvč. renejt, ako »* odezamt najmanj i litrof.
BanraBgMgt^nsiramiroiraBimBinBaiiMBaMiBMji
Zahvala.
Podpisani se zahvaljuje presrčno vsem onim, ki so se sočutno spomnili njega in uji-gove družine povodom nenadomestne zgubo vsled smrti nepozabnega mu sina
ALOJZIJA.
Posebno se zahvaluje svojemu dragemu bratu, Tvanu Mariji Vatoveu in ostali rodbini, prečastiti duhovščini na lepem sprevodu, gg. pevcem na krasnem petju in vsem onim, ki so se v tolikem številu udeležili pogreba.
Prisrčna hvala vsem.
Sv. Ivan pri Trstu, dne 11. februvarja 1895.
Jožef Vatoveo.
Laiinik prilične društvo .EdiuestV — lzdavatulj in odgovorni ureduik : Julij Mikota. — Tiskarna Delene v Trstu.