Poštnina plačana v fOtOTteL
Leto XV., štev. 83
c pjavuisivo. i_juDijtuut. Knalljeva oUca 6. — Teleton št 3122, 3123, 8124. 3125, 3126. mseratni Jddelefc: Ljubljana, 8elen-burgova ul 3. — Tel 8492, 24»2 podružnica Maribor: Gosposka ulica
It 11. — relelon 8L 2455 podružnica Celje. Kocenova ulica it
j. — Telefon St 190 tLačuni pri pošt 'iek zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga člslo 78.180, Wit»r> 4t 105 241
Ljubljana, petek 13. aprila 1934
Cena Z.— Din
Naročnina zna£t* meoečni Uin 'ib.-Za Inozemstvr Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 reletoi 8122. 3123. 3124. 3125. 3126 Mariboi Gosposka ulica 11 Telefon St 2440 Celje, Stro8smayerjeva ulica Štev 1 Telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p< tarifu
Uredbe o dravinjskih dokladah
za omozene uradnice
Finančno ministrstvo je včeraj objavilo podrobne odloke o znižanju klad omoženim uradnicam ter samskim uradnikom m uradnicam, ki žive pri starsih
Uredbe stopijo v veljavo 1. maja
Beograd, 11. aprila. AA. Ministrski svet je na seji 11. t. m. razpravljal o prehodnih ukrepih, ki naj jih izda za izvedbo določb čl. 64 finančnega zakona za leto 1934-35. Te določbe nalagajo ministrskemu svetu, da izvrši vse potrebne ukrepe, ki naj ustvarijo prave pogoje za zmiselno in racionalno varčevanje v državnem in samoupravnih gospodarstvih. V zvezi s temi pooblastili je finančni minister predložil ministrskemu svetu celo vrsto ukrepov. Ministrski svet je sklenil, naj tudi ostali resorni ministri v najkrajšem času predlože v zmislu čl. 64 finančnega zakona za leto 1934-35 potrebne ukrepe, da se v vseh panogah državne uprave dosežejo kar največji prihranki.
Ministrski svet je na včerajšnji seji odobri] znižanje osebnih draginjskih doklad v tistih primerih, kjer je zaposlenih več oseb iste rodbine, dalje znižanje potnih stroškov v inozemstvo za uradna potovanja in ukrepe o reorganizaciji upravnega odbora samostojne uprave državnih monopolov in državne sladkorne tovarne na Cukarici.
I.
Rodbinske dravinjske dokiade se zmanjšajo samo tedaj, kjer je v državni službi več članov iste rodbine. Tam kjer služi samo en član rodbine, ostane vse nedotaknjeno. Pri spremembi teh določb je ministrski svet postavil načelo, da se ženine dokiade znižajo, odnosno črtajo v tistih primerih, kjer mož in žena stanujeta v istem kraju, (in je mož državni ali samoupravni uradnik, služitelj ali upokojenec. Dokiade se znižajo za 20 do 50 odstotkov v skladu z razredom in prejemki moža odnosno njegovimi dohodki od privatne službe, privatnega dela itd. Ženine dokiade. ako je kontraktualna uradnica ali honorarna, se znižajo po istih načelih. Slični predpisi veljajo za primere, ako je mož uradniški pripravnik, kontraktualni uradnik, honorarni nameščenec. uradnik in podobno.
Enako se znižajo nagrade ženam, kakor uradniškim pripravnikom in kontraktualnim uradnikom, če so jim starši ali možje uradniki ali nameščenci ali imajo posestvo ali sicer dosti dohodkov za vzdrževanje rodbine, če žive ti otroci s starši v skuonem gospodinjstvu.
Osebne dokiade žene se znižajo tudi tedaj, kadar sta mož in žena državna upokojenca po novem zakonu ali tedaj, ako je mož uradniški pripravnik aH dnevničar, žena pa upokojena po novem zakolu. Žena. ki preiema oseb-
no pokojnino, izgubi dokiade, kadar mož samostojno dela v pridobitne svrhe. Toda noben izmed teh primerov ne stopi v veljavo, ako mož in žena ne živita skupai bodisi, da sta uslužbeno na različnih krajih, bodisi da sta sodno aH samo dejansko ločena.
II.
Pri potnih stroških v inozemstvo se ukinejo razlike v predpisih, ki so doslej veliali za takšna uradna potovanja. Te nagrade so bile doslej predpisane za vsako posamezno stroko. Posledica je bila, da so bile nagrade v posameznih strokah različne. Zato ni bilo nikakega objektivnega razloga. Te neenakosti so zdaj odstranjene. To bo pa imelo za posledico tudi znatno znižanje izdatkov za te namene, ker se maksimirajo dnevnice po skupinah uradnikov.
III.
Reorganizacija upravnega odbora samostojne uprave državnih monopolov in državne sladkorne tovarne na Cukarici se izvrši tako, da se zniža število članov upravnega odbora in nadzornega odbora ter se določijo in maksimirajo nagrade članom teh odborov.
Znižanje dnevnic senatorjem in narodnim poslancem
Beograd, 12. aprila. AA. Na seji ministrskega sveta so nadaljevali diskusijo o delnih ukrepih za izvršitev pooblastil, dobizenih na podlagi čLna 64 finančnega zakona za leto 1934-35. V skladu s predlogi, izne-šenimi pri več prilikah na proračunski debati, tako v senatu kakor v Narodni skupščini, da se znižajo prejemki narodnih poslancev in senatorjev v teh dveh zakonskih telesih, je ministrski svet sklenil, da najnujneje predloži i v Narodni skupščini i v senatu, da se znižajo dohodki narodnih poslancev in senatorjev za 1.500 Din na mesec.
V z.czi s tem je ministrski svet odredil finančnemu ministru, da se prihranki, ki se dosežejo, dajo potom virmana na razpolago v prvi vrsti g. prosvetnemu ministru, da se omogoči iz-oopclnitev vsj 500 učiteljskih, odnosno profesorskih mest. Prav tako naj se tudi ostali prihranki, ki se bodo dosegli z nadaljnjimi uikrepi. ki jih bodo še predložili posamezni resorni ministri in ki naj se kar najhitreje predlože in izvrše v zmislu omenjenih zakonskih pooblastil uporabijo za izpopolnjevanje ori imenovanju kvalificiranih oseb za oosamezne široke državne službe, ki se iim doslei ni mogla dati zaposlitev.
delom (čl. 42 zak. o neposr davkih) aH Imajo dohodke od premoženja v mesečnih brut to-zneskih, večjih od 2500 Din. se znižaj«., osebne dokiade za 50%. in sicer tedaj, če žive z roditelji v istem gospodinjstvu V nasprotnem primeru se jim draginjske do-
kiade izplačajo v polni viSinl.
VIII.
Te izpremembe stopijo v veljavo 1. maja 1934.
(Iz splošnega oddelka finančnega ministrstva, St. 14.312).
Draginjske dokiade
poročenih upokojenk
Beograd. 12 aprila. AA (Iz sploSnipa oddelka finančnega ministrstva, §t. 14.310.) N.» podlagi čl. 31. uredbe o draginjskih dokla dali državnih upokojencev, št. 75.500/I. od 27 oktobra 1931. 51. 127 in 148. zakona o uradništvu od 31 marca 1931. 51. 143. in 144 zakona o prometnem osobju od 22. junija 1931. 81. 321.. 334. in 345 zakona o ustrou vojske in mornarice od 30 septembra 1931 51 113 in 119. zakona o o>"ožništvu od 6. novembra 1931 ter ?1 62 točk 5. 12. 13. 14 in 17 finančnega zakona za 1932./33. je mini strski svet na oredlog finančnega ministra odobril:
da 6e v uredbi o draginjskih dokladah držav upokojencem št. 11313/1. od 14. marca 1933 izvrše te-le izpremembe in dopolnitve.
I.
V 51. 1. se doda nov odstavek (3.), ki ee
glasi:	.
Upokojenec, ki se začasno mudi izven kraia 6vojeea stalnega bivanja delj kakor 2 meseca, dobi osebne draginiske dokiade po dravinjskem razredu tistega kraja, kjer se začasno mudi. če jie ta kraj v nižjem dra-ginjskam razredu od kraia njegovega red neera bivanja.
II.
Cl. 13. uredbe se izpremeni in e? glasi:
1. Mož in žena. oba upokojenca po zakonih. ki so dobili obvezno moč po 1. septembru 1923. ne moreta prejemati oba popolnih osebnih draginjskih doklad, temveč se ženine osebne draginjske dokiade znižajo:
a)	za ves znesek, če znašajo britto-me-sečni dohodki moža. ne vštevSi rodbinske draginjske dokiade. več ko 2500 Din;
b)	za 75%. ako znašajo mesečni brutto-dohodki moža. n-? vštevši rodbinske draginjske dokiade. od 1600 do 2800 Din;
c)	m 50%. ako znašajo mesečni brutto-
dokiade
Beograd, 12. aprila AA. Na podlagi čl. 2S zakona o uradništvu z dne 31 marca 1931, čl. 29 zakona o državnem prometnem osobju od 22 junija 1931, čl 282 zakona o ustroju vojske tn mornarice od 30 sept 1931 Ln čl. 2 zakona o ispremembah in dopolnitvah v zakonssib predpisih, ki se nanašajo na državno upravo, z dne 3. de cembra 1931, je ministrski svet na predlog finančnega ministra odobril:
čl. 4 uredbe o draginjskih dokladah dr Javnih nameščencev St. 10 990/1 od .12 marca 1930 se izpremetii in glasi:
1.
Mož in žena, državna uradnika v polo-žajni skupini ne moreta prejemati oba popolnih osebnih draginjskih doklad, temveč se ženi osebne draginjske dokiade znižajo
a)	za ves znesek, če prejema mož plači od vštete 6. do vštete 1 poiožajne skupim-
b)	za 75%, če prejema moi plačo sedme, osme ali devete poiožajne skupine,
c)	za 50%, če prejema mož prejemke de sete poiožajne skupine, in
d)	za 30%, če prejema mož plačo zvanič-oisa ali služitelja.
To velja tudi tedaj, ako je moi častnik ali vojaški uradnik. Posamezni čini in raz redi odgovarjajo tistim položajnim skup' nam, v katerih so glede višine osebnih draginjskih doklad Izenačeni z državnim uradniki in nameščenci civilnega reda pe 1, 3 ln 4 u-edbe.
n.
Ako je mož uradniški pripravnik, kon traktuain' uradnik honorarni služitelj al dnevničar, žena mu je pa državna name ščenka v položajni skupini, se ženine os^l> ne draginjske dokiade znižajo:
a) za ves znesek, ako je mesečna brutto-nagrada moža večja od 2500 Din,
b)	75%, ako je mesečna brutto-nagrada moža 1600 do 2500 Din,
c)	za 50%, ako je mesečna brutto nagra da moža 1100 do 1600 Din, in
d)	za 30%, ako je mesečna brutto-nagra da moža izpod 1100 Din.
HI.
Določbe I. in II poglavja se bodo izva jale tudi tedaj, če je mož banovinski urad nik ali uradniški pripravnik ali pa ak< dela v banovinski službi kot kontrastuai ni nameščenec, honorarni uradnik ali dne» ničar.
IV.
Ako je mož v kateri drugi samoupravni službi ali v privatni službi ali državni al* samoupravni upokojenec, ali ima dohodke od posestva se osebne draginjske doklad« ženi znižajo analogno z določbami gornji*-členov.
V.
Ako se mož bavi s samostojnim delom s pridobninskim namenom (§ 42 zakona •_> neposrednih davkih), žena nima pravice na osebne draginjske doulade
VI.
Določbe poglavij I. do V se nanašajo sa mo na primere, kjer mož in žena stanuje ta v istem kraju izjema je le tedaj, če živi žena ločeno od moža zaradi zakonskih razprtij, ne glede na to. ali je ločitven proces izvršen ali ne: v takem primeru nn bi žena poln znesek
VE
Neoženjenim državnim nameščencem neomo-ženim državnim nameščenkam, ka terib roditelji so državni nameščenci al kontraktualni uradniki honorarni name ščenci ali dnevničarji v službi iržave ar banovine, ali samoupravni ali privatn uradniki, ali državni ali samoupravni upo kojenci. ali pa se bavijo s samostojn i u.
dohodki moža. ne vštevši rodbinske draginjske dokiade 1100 do 1600 Din. in
d) za 30% ako znašajo mesečni brutto-dohodki moža ne vštevši rodbinske draginjske dokiade. manj ko 1100 Din.
2.	Ako je mož aktivni državni ali banovinski uradnik, žena pa upokojenka po zakonih. ki so dobili ob\-e®no moč po 1. septembru 1923. ee ženi osebne draginjske dokiade zniža5©:
a)	za ves znesek, če prejema m oz plačo od prve do šeste poiožajne skupine;
b)	za 75 %. če prejema mož plačo v sedmi. osmi ali devMi položaini skupini;
c)	za 50%. ako prejema mož plačo dee*t* ooložaine skmipine in
d)	za 30°/«. ako prejema mož plačo zva-
ničnika ali služitelja.
To velja tudi tedai. ako ie mož častnik ali vojaški iradnik. Posamezni čini in razredi voiaškega uradnika odgovarjajo tistim ooložajnim skupinam, v katerih so gl-Ni* osebnih draginiskih doklad izenačeni z državnimi uradniki civilnega reda.
3.	Ako ie mož kontraktualni uradnik ali honorarni uslužbenec v dižavni ali banovinski službi ali samoiprav. uradnik ali privatni nameščenec ali samoupravni inokoienec. ali ima dohodke od premoženja, žena ie pa osebna uookoienka. no zakonu, ki ie stopil » veliavo po 1 eeir>5 embru 1023. se ženi oseb na dTagin?ska doklada zniža analogno po določbah čl. 1.	.
4.	Kadar se mož bavi * samostojnim delom v pridobitne svrhe (čl. 42. zakona o ne-nosrMnih davkih), žena nima pravice do osebne dragim>ke dokiade. ne glede na to. oo katerem zakonu ie upokojena.
5.	Določbe odstavkov 1. do 4. se ne nanašajo na primer-1, kadar živita mož in »ena ln "pno zaradi zakonskih razprtij.
Te iznremembe in dopolnitve veljajo od 1. maia 19S4
»n kontraktualna uradnica, se ženina plača odnosno nagrada zniža:
a)	za 40 %, če prejema mož plačo v prvi do geste poiožajne skupine;
b)	za 30 %, ako prejema mož plačo v sedmi do desete poiožajne skupine;
c)	za 20 %, ako prejema mož plačo zva-nlčnika ali služitelja.
To velja tudi tedaj, kadar Je mož častnik ali vojaški uradnik. Posamezni čini in razredi odgovarjajo tistim položajnim skupinam. v katerih so častniki ali vojažkl uradniki glede osebnih doklad izenačeni z aktivnimi uradniki civilnega reda.
CL »•
Ako je mož uradniški pripravnik, kontraktualni uradnik, honorarni nameščene« ali dnevničar v državni ali banovinski službi, ali državni ali samoupravni upokojenec, ali samoupravni ali privatni uradnik, ali ima dohodke od premoženja, se plača žene kot uradniške pripravnice ali kon-traktualne uradnice zniža:
a)	za 40 % ako znašajo mesečni brutto dohodki moža več ko 2500 Din;
b)	za 30 ako znašajo mesečni brutto dohodki moža 1.2O0 do 2.500; Din
c)	ra 20 %, ako znašajo mesečni brutto dohodki moža manj ko 1.200 Din.
CL 4.
Ako se mož bavi s samostojnim delom ffil. 42. zakona o neposrednih davkih), plača žene kot uraduiške pripravnice, odnosno nagrada žene kot kontraktualne uradnice zniža za 50 odstotkov.
CL 5.
Odredbe 61. 1 do 4 veljajo samo tedaj, kadar stanujeta mož in žena v istem- kraju. Ako pa živi žena ločeno od moža zaradi zakonskih razprtij, se ji izplačajo popolni mesečni prejemki.
CL 6.
Neoženjenim in neomožcr.im uradniškim pripravnicam in kontraktualnim uradnicam, katerih roditelji so aktivni državni ali banovinski ali samoupravni uradniki, kontraktualni. honorarni ali dnevničarji v službi države ali banovine, ali so državni ali samoupravni upokojenca, ali samoupravni ali privatni uradniki, ali imajo dohodke od premoženja, ali se bavijo s samostojnim delom, se zniža plača odnosno nagrada po čl. 1 do 4. ako žive z roditelji v istem gospodinjstvu. V nasprotnem primeru se jim 'zplača plača odnosno nagrada v polnem obsegu.
Cl. 7.
Po določbah prejšnjih členov se bo odrejala plača odnosno nagrada t;st;m uradniškim pripravnikom in kontraktualnim uradnikom, ki se po obstoječih predpisih vzamejo ..v državno službo po uvejjavitvi tega odiloka. V vseh ostalih primerih pa ostanejo tudi nadalje v veljavi sedanji zakonski predpisi, ki se nanašajo na uradniške pripravnike in kontraktualne uradnike.
Cl. 8.
Ta odlok velja od 1. maia 1934.
Nagrade dnevničarjev In honorarnih nameščencev
Beograd, 12. aprila AA. Iz splošnega od-lelka finančnega ministrstva št. 14.313/1 Na podlagi čl 16-6 in 172 zakona o uradništvu od 31 marca 1931, čl. 172 in 178 zakona o državnem prometnem osobju orl 22. junija 1931, čl. 2S7 in 288 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od 30. sept. 1931, je ministrski svet na predlog finančnega ministrstva odobril tale odlon o velikosti nagrad dnevničariem in honorarnim nameščencem:
CL 1.
MošKi in ženske osebe, ki se nahajajv v službi države kot dnevničarji ali houo rarni nameščenci in katerih roditelji, o'l nosno možje so takisto azposleni v držav ni, samoupravni ali privatni službi, a. imajo sicer zadosti dohodkov za vzdrževa nje rodbine, ne morejo dobivati popoLnt nagrade, temveč se jim zniža po določilih tega odloka.
Cl. 2-
Ako je mož državni, banovinski ali sa moupravni uradnik, žena pa dnevničars« ali honorarna nameščenka se ženi nagradi, zniža:
a)	za 40%. če dobiva mož plačo ▼ Prv do šeste poiožajne skupine,
b)	za 30%. ako dobiva mož plačo v sed mi do desete poiožajne skupine, in
c)	za 20%. ako dobiva mož plačo zva ličnika ali služitelja
To velja tudi tedaj, kadar je mož čas: mk ali vojaški uradnik Posamezn: čini razredi odgovarjajo tistim položajnim sku pinam, v katerih so častniki ali vojask. uradniki glede osebnb draginjskih doslai izenačeni z aktivnimi uradniki civilnegi red*
CL 3.
Ako je mož uradniški pripravnik, koo traktualni uradnik ali honorarni name ščenec v državni ali banovinski službi ali iržavni, ali samoupravni upokojenec ali privatni nameščenec ali ima dohodke od posestva, se ženi nagrada zniža:
a)	za 40%. ako mesečni brutto-dohod* moža presegajo 2500 Din,
b)	za 30%. ako mesečni brutto-dohodk
moža znašajo 1200 do 2500 Din ln
c)	za 20% ako mesečni brutto-^-h •tnašajo manj ko 1200 Din
Cl. 4.
Ako se mož bavi s samostojnim lei-u v pridobninske svrhe <čl 42 zakona o a-nosrednib davkih), se ženi zniža nagrad za 50%.
Cl. 5.
Obveznosti čl. 1 do 4 se nanašajo wffl' na tiste primere, kjer stanujeta mož iu žena v istem kraju Ako pa živi žena loče no od moža zaradi zakonskih razprtij, 6t izplača nagrada v polnem znesku.
Cl. 6.
Neoženjenim uradnikom ln honorarnim uslužbencem ter neporočenim uradnicam in honorarnim uslužbenkam, katerih starši so aktivni državni ali banovinski nameščenci ali kontraktualni uradniki, honorarni uslužbenci v državni ali banovinski službi, ali dnevničarji, ali državni ali samoupravni upokojenci, ali samoupravni ali privatni nameščenci, ali imajo dohodke od premoženja, ali se pa bavijo s samostojnim delom se znižajo nagrade po čl. 1. do 4., s ko žive z roditelji v skupnem gospodinjstvu. V nasprotnem primeru se nagrade izplačajo v polni višinu
Cl. 7.
Po določbah gornjih členov se bodo do ločale nagrade tudi onim dnevničarjem in honorarnim nameščencem, ki se po obstoječih predpisih jemljejo v službo države po uveljavljenju tega odloka.
V vsem ostalem ostanejo v veljavi zakonski predpisi ki se nanašajo na dnevni-čarske in honorarne nameščence
Cl. 8.
Ta odlok velja od 1. maja 1PS'
Pripravniki
in kontraktualcf
Beograd, 12 aprila AA. (Iz splošnega oddelka finančnega ministrstva št. 14.311-I i Na podlagi odst. 1. do 3. čl. 64 finančnega zakona za 1934/35 je ministrski svet na predlog finančnega ministra odobril tale odlok o prejemkih uradniških pripravnikov in kontraktualnib nameščencev
Cl 1.
Uradniški pripravniki ln kontraktualni uradniki ki bodo na dan uveljavi 1en1a te-a-a odloka v državni službi in katerih ro litotji odnosno možje so v državni samo
ipravni ali privatni službi ali imajo za dosti dohodkov da lahko vzdržujejo rod bino ne moreir prejemati polnih orejem kov ursdniskiv. pripravnikov ali kontraktu itnih uradnikov
ci i
1« mo* aktivni rtržavn« aH banovin ski uradnik, žena pa uradniška prlpravnl-
Razšir jen je zaščite narodnih manjšin
Ženeva, 12. aprila, d. V krogih Društva narodov živahno razpravljajo o predlogu poljske delegacije, ki ga je izrodila javnemu tajniku in ki bo predložen jeseni skupščini Društva narodov. Poljska delegacija zahteva, nai se razširi zaščita narodnih manjšin, za katero so zavezane po mirovnih pogodbah samo nekatere države, na vse članice Društva narodov. Poljski predlog predlaga obenem, naj se najkasneje 6 mesecev po sestanku skupščine Društva narodov skliče komisija, v kater: w bile zastopane vse članice Društva narodov, da bi izdelala splošno konvencijo e mednarodni zaščiti manjšin.
Izprememba italijanske žitne oolitike
Rim, 12 aprila d Kakor poroča »United Press« iz zanesljivega vira. se mora letos pričakovati popolna izprememba italijanske žitne politike. Baje bo Italija opustila načelo avtarkije na področju preskrbe z žitom ter omejila obdelovalno povrsmo I>a-mesto tega namerava v bodoče v veliko večji meri gojiti živinorejo.
Sporazum Rumuniie z inoT^s^i unniki
Bukarešta. 12 aprila g Vlada ie danes dobila sporočilo da so pogajanja z inozemskimi upniki Rumunije dovedla do sporazuma na podlagi katerega se dovoli Rumuniji za plačilo gotovih dolgov odgoditev, dočim se mora stabilizacijsko posojilo brezpogojno izplačati Gre za posojila, za katera so prevzele jamstvo avtonomne ola-gajne Ako se vsote ne bodo mogle odpo-*lati se bodo morale položiti pri rumunsk' Narodni banki v prostih leiih.
Sestanek avstrijskega narlanmta'
Dunaf. 12. aprila g Od merodaine stran' <e bilo predlagano nai hi se Narodni sve« dclica' za 27 aprila k zasedanju da b« spre-•el poohlastilni «akon s katerim b? vlada iveliavila novo ustavo Z vladno naredho •v se rešila kriza predsedništva Narodnega <veta do katere ie D*?šlo zarad' denrsije treh nredsedn'kov dr Romeria Rameka >traffneria dne 4 marca 1933 Narodni *ve» b? imel dve ali tri seje in sicer vse 27. aprila.
Le še s na ledeni plošči
Herojski poleti ruskih letalcev, da rešijo ponesrečene „čeljuskince" — Rešitev v skrajni stiski — Stanje prof. S mi ta skrajno resno; prepeljali so ga na Aljasko
Moskva, 12. aprila, č. Vodja vladne komisij« za reševanje posadke »Čeljuskina« Ušakov je sporočil v Moskvo po radiju z rta Velena. da so v torek in STedo tri letala z dvanajstimi poleti rešila 62 ponesrečencev in da »o se morali opustiti nadaljnji poleti le zaradi hudih neviht in ker so se pričele ledene plošče lomiti in pokati.
V	taborišču na ledeni poljani jc ostalo še 28 članov posadke.
Junaštvo pilota Molokova
Največ zaslug pri junaškem reševanju ima pilot Molokov, ki je s svojim lahkim dvokrilnim letalom izvršil štiri polete z rta Vankarena k ponesrečencem in jih vsakokrat rešil po pet. V sredo se je ponovno odpravil v taborišče in pripeljal na celino še drugih pet brodolomcev. V njegovem letalu je prostora le za dve osebi, toda Mo-lokov je stvar uredil tako, da je spravil v letalo tri ljudi, dve osebi pa je privezal na gornja krila tako, da je bila na vsaki strani letala po ena. Zavil ju je v odeje in dal vsakemu še padalo za vsak primer. Druga dva pilota Kamanjin in Šljepnjev sta v torek izvršila vsak po en polet. Kamanjin je rešil 3 brodolomce, Šlepnjev 6.
V	sredo je Kamanjin izvršil več poletov z rta Vankarena, Molokov pa se je odpravil le enkrat v taborišče ponesrečencev. Skušal je še drugič odleteti, toda prehitela ga je noč. V sredo je bil Šlepnjev zaposlen s tem, da je prepeljal z Vankarena na rt Velen najskbotnejše rešence. Molokov in Kamanjin sta tega dne prevažala tudi gorivo. Če bo šlo tako dalje, bodo v četrtek rešeni še ostali.
$mit ima pljučnico
Prof. Snvit, vodja ekspedicije, je dobil hudo pljučnico. Z letalom so ga takoj prepeljali na Velen, od tu pa ga bodo pre-
Iieljali v neko bolnišnico na Aljaski. Osta-e brodolomce bodo z rta Vankarena od"
pravili na Velen s sankami in pasjo vprego.
Ušakov poroča nadalje: Pretekli teden sem bil sam v taborišču. Določili smo vrstni red, kako se bodo reševali posamezni člani posadke. Pri tem smo se domenili, da bomo rešili najprej slabotnejše in bolne, nato pa zdrave. Taborišče oonesrečen-cev je obkoljeno od velikih ledenih plošč. Posadka ima barako in 10 šotorov. Povsod okrog je sama ledena puščava. V svoje taborišče so znesli precej živeža in tudi goriva ter tople obleke. V sili so izumili celo bencinsko svetiliko za razsvetljavo ponoči. Na prvi pogled bi človek sodil, da je vse mirno in v redu, toda kmalu se opazi, da je ekspedicija v stalni živ-Ijenski nevarnosti. Neprestano so v skrbeh. da se ne bi plošča razklala na dvoje ali več kosov. Dne 9. aprila se je pričel led močno gibati. Neka razpoka, v kateri so imeli motorni čoln. se je tako stisnila, da ga je zdrobila. Izgubili so tedaj tudi večjo količino drv. Drugič se je pričel premikati led v petek popoldne. Takrat se je položai v taborišču popolnoma izpremenil. Bili so že mnenia, da zanje ni več rešitve. Zato so se mobilizirali in vsak izmed njih je dobil natančna navodila, kako se ima ravnati. Mobilizaciia je bila izvršena v najlepšem redu. Vsi so se disciplinirano pokorili prof. Šmitu in niegcvemu namestniku Bogrovskemu, ki uživata med mimi velik ugled. V soboto je bil položaj brezupen. Na plošči je nastala dolga in široka razpoklina. Del barake se je teda' sesul in v morie se je pogreznila tudi njihova kuhinja. K sreči so na ledu ostale še zaloge živeža.
Zopet 22 rešenih
Moskva, 12. aprila, č. Letalci so danes rešili še 22 ponesrečencev, tako da jih je ostalo v taborišču le še 5. Stanje prof. Sml-ta je zelo resno. Danes so ga z letalom prepeljali v Nome na Aljaski, kier je bil takoj sprejet v bolnišnico.
Pogajanja z Nemčijo
Komunike nemške vlade o potovanju ministra Rohma in trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo
Berlin, 12. aprila, p. Nemška vlada ie izdala naslednji komunike: Glede na vesta, ki so razširjene v južni Nemčiji in deloma tudi v inozemskem tisku o potovanju ministra g. Rohma v Jugoslavijo, smatra državna vlada za potrebno izjaviti, da so vse vesti o političnih pogajanjih ministra Rohma v Jugoslaviji netočne in neosnova-ne. Minister g. Rohm je odšel v Jugoslavijo docela privatno v svrho odmora, nikakor pa ne. d a b: se biil sestal s predstavniki Jugoslavije in vodil z njimi kaka pogajanja. Zato so tudi docela neosnovane vesti, ki govore o zbližanju med Jugoslavijo in Nem-
čijo v političnem pogledu. Ni govora o tem, da bi se med obema državama v kratkem sklenil kak prijateljski pakt v svrho tesnejšega političnega sodelovanja. Za sedaj se vodijo samo gospodarska pogajanja, ki potekajo zelo prijateljsko in najugodnejše, tako. da bo v najkrajšem času prišlo do sporazuma. ki bo zadovoljil obe državi. Kar se tiče političnih odnošajev Nemčije in Jugoslavije, so že doslej Mi kar naiboll korektni, prijateljski in prisrčni in v tem do-gle,du ni. ničesar, kar bi bilo treba doseči šele s pogajanji.	.....
Zapletljaji na španskem
Zaradi splošne stavke v Saragossi in okolici je vlada
odredila alarmno stanje
Madrid, 12. aprila k. Zaradi splošne stavke se je položaj v Španiji zelo poostril. V Saragozi in v vsej pokrajini je postal položaj tako napet, da so bile oblasti prisiljene proglasiti alarmno stanje. V proglasu pravi notranji minister, da je bilo nujno potrebno zagetoviti krajevnim oblastem vsa sredstva, s katerimi bi mogle preprečiti morebitne incidente, ki bi jih lahko povzročil ne baš ugodni položaj v pokrajini. Stavke so namreč, kakor pravi notranji minister, bistveno političnega značaja. V zadnjih 24 urah se je položaj nekoliko izboljšal. Sedanja splošna stavka je bila pro-
glašena 5. aprila, le nekaj ur po 48-urni protestni stavki. Kljub protestni stavki delodajalci niso pristali na delavske zahteve in so se zato delavski sindikati odločili za resno borbo proti podjetjem.
V Madridu je prišlo včeraj do značilne demonstracije. Pred parlamentom se je zbralo okrog 150 slepih beračev, ld so glasno protestirali proti poslednjim vladnim odredbam zoper beračenje. Demonstranti so zahtevali, naj jim oblasti za^otove potrebna sredstva za življenje, pa ae bodo odrekli sramotnemu prosjačenju.
Obisk ministra Jevtiča v Ankari
Beograd, 12. aprila, p. Turški poslanik na našem dvoru g. Hajdar bej. je danes odpotoval v Ankaro, da pripravi vse potrebno za poset jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča.
Razgovori med zastopniki Male antante in Rusije
Ženeva, 12. aprila, p. Veliko pozornost tukajšnjih krogov je izzvala konferenca, ki so jo imeli včeraj z ruskim delegatom Borisom Steinom češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, rumunski zunanji minister Titulescu in stalni delegat Jugoslavije pri Društvu narodov, pooblaščeni minister dr. Fotič. Kakor se zatrjuje, so na konferenci razpravljali o odnoša: jih med Sovjetsko Rusijo in posameznimi državami Male antante, a tudi o stališču do predlogov, ki so na dnevnem redu zasedanja predsedstva razorožitvene kon-ference.
Boris Stein, ki je ruski poslanik v Hel-singforsu, je prejel pred svojim odhodom v Ženevo od Litvinova vsa potrebna navodila. Litvinov sam ni mogel priti v Ženevo, ker je dobil hud bronhialni katar. Ni pa izključeno, da se bo sestal s
Titulescom v Parizu.
Praga, 12. aprila, p. Veliko pozornost v javnosti je zbudila vest, da je znani praški list »Češke Slovo«, ki je organ zunanjega ministra g. dr. Beneša, imenoval sorodnika zunanjega ministra g. Jurija Beneša za svojega stalnega dopisnika v Moskvi. Iz tega sklepajo v političnih krogih, da bo Češkoslovaška v najkrajšem času vzpostavila di-plon tske odnošaje s Sovjetsko Rusijo.
Match AI^hm-Bo<*ol;ubov
VllHngen. 12 aprila g Borba za svetovno šahovsko prvenstvo se ie včeraj tukaj nadaljevala s četrto partijo Dr. Aljehin ie otvoril z damskim gambitom ki ga je ;gral neregularno tako da je bila partija izredno napeta Igra je bila po petih urah prekinjena ter se je danes popoldne nadaljevala Dr. Aljehin je odklonil remis, ker smatra svojo pozicijo za boljšo.
Potovanje Mušanova
Sofija, 12. aprila, k. Kakor poročajo listi, se bosta Mušanov in bolgarski finančni minister Štefanov, ki se sedaj mudita v Londonu zaradi pogajanj s porterji bolgarskih obligacij, med potjo domov ustavila v Parizu in Berlinu, nato pa še na Dunaju in v Budimpešti. Na Dunaju jima pripravljajo celo svečan sprejem Mušanova bo sprejel predsednik Miklas v svečani avdi-jenci. Bolgarska državnika se bosta ustavila v obeh podunavskih glavnih mestih le za dan in pol
Hitler pri mornariških manevrih
Berlin, 12. aprila AA. Kancelar Hitler se je vkrcal na križarko »Deutschland«, na kateri bo prisostvoval manevrom nemške mornarice v Severnem morju.
Karamboi motocikk z avtomobilom
Novo mesto, 12. aprila.
Pred sreskim načelstvom se je zbralo danes zaradi registracije motornih koles veliko število motociklistov. Med njimi je bil tudi sreski cestni nadzornik Pavel Der gane iz Metlike, ki ga je spremljal arhivsk, uradnik pri sreskem načelstvu v Metliki g. Pavel česnik. Po registraciji sta se okrog 15. odpeljala nazaj proti domu. Česnik se je vozil v prikolici. K.o sta prišla do ovinka pri VVindischerjevem hotelu, je pridrvel z nasprotne strani težak tovorni avto, ki ga je vodil šofer Milan Ivanovič, in se s precejšnjo brzmo zaletel v motorno kolo Derganc je odletel s kolesa ter je le malo manjkalo, da ni prišel pod kolesa težkega voza. Tudi Česnika je vrglo iz prikolice na desno stran. Oba sta bik hudo poškodovana. Derganc je dobil zelo nevarne poškodbe v prsnem košu in ima tudi zlomljeno desno nogo pod kolenom, njegov tovariš česen pa je dobil 30 cm dolgo rano pod desnim kolenom Prerezalo mu je glavno kito in mišičevje ter mu pokvarilo tudi vse zobovje na des.nt strani. Oba ponesrečenca sta bik takoj prepeljana v bolnišnico.
Beograjski listi o bojevnikih
Pod naslovom »Politična sezona« objavlja novi beograjski dnevnik »Stampa« uvodnik, v katerem pravi:
V	zadnjem času je bilo občutiti v vseh krajih naše države in v vseh slojih našega naroda precejšnjo politično živahnost Odobrene in neodobrene nove stranke podčrtavajo, da so izvedle svojo organizacijo po vsej državi. Razne doslej nepolitične skupine in organizacije, kojih člani ali vodstva pa imajo politične ambicije, so zbirale svoje vrste v stalnem pričakovanju, da se bo nekaj zgodilo.
V	tem tihem vrenju, pritajenem zbiranju starih in novih političnih ambicij ni ie nič določenega. Vse pa kaže na živo zanimanje za politiko. To zanimanje kaže najbolje udeležb« ljudstva na vseh političnih shodih. Naše ljudstvo hoče slišati vsakogar, hoče čuti vse, zlasti pa to. kar mu je po godu. Poslušajoč razne govornike. ki — med nami rečeno — vsi isto govore, dobiva ljudstvo iluzijo duševnega olajšanja, rešitve težkega bremena, s katerim nas pritiska sedanja doba vsakovrstnih svetovnih kriz. In tako ljudstvo posluša na vse strani: ponavljajo se in pripovedujejo vse mogoče stvari, o katerih je čuti na takih shodih ne da bi se o tem mnogo razmišljalo, le da se pove kaj »političnega«. Toda ta sezona poslušanja se bliža kraju. Pričenja se delo na polju. Neumorni govorniki bodo ostali brez potrpežljivih poslušalcev, brez ljudstva. Potem bodo morda drug drugemu govorili o narodu, o ljudstvu, toda ljudstvo ne bo več govorilo o njih. Ljudstvo bo imelo nui-nejše delo.
Ob koncu iz politične sezone je v dravski banovini posebno aktivna v svoji propagandi organizacija tako zvanih »bojev-uikov«, Uprave združenja bojevnikov, voi-nih dobrovoljcev in rezervnih oficirjev so se odločile, da uvedejo akcijo za sanacijo prilik v dravski banovini. Glavna tema njihovih govorov in razgovorov na shodih je bik korupcija. In ljudstvo je prihajalo na shode kakor na nekaj posebnega, da vidi in čuje generalno repeticijo poslednie proračunske razprave v Narodni skupščini.
Na nedeljskem sestanku bojevnikov je govoril tudi eden izmed vodiinih članov te organizacije, bivši komunistični poslanec v ustavotvorni skupščini, bivši oobro" voljec in bibliotekar ljubljanske občine g. Fabjančič. Rekel je, da organizaciji ni treba imeti političnega značaja in da naj njeni člani ostanejo aktivni člani strank, v katerih so sedaj. Toda organizacija mor« vršiti pritisk na družbo v cilju uvedbe poštenosti.
Nič političnega, samo moralno udejstvo* vanje! Tako govori pobornik poštenja v politiki g. Fabjančič ob aplavzu zbranih bojevnikov
Sodeč po oni o volku v ovčji koži, se moramo zamisliti pred tako vrsto aktivnosti te organizacije. Bilo bi bolje i za državo i za dravsko banovino, da bi ti ljudje imeli svoje tirade o korupciji v svojih strankarskih organizacijah, starih ali novih, ter pustili svetlo ime bojevniško nedotaknjeno za one usodne trenutke, ko domovina zahteva od vseh nepokolebljivo slogo. Za lokalna razralanavanja pa bi bilo v interesu države treba poiskati kako drugo firmol
Znižanje poslanskih dnevnic
Beograd, 12. aprila, p. Kakor se doznava, bo Narodna skupščina sklicana k zasedanju za 25. april. Pri tej priliki bo admini-
strativni odbor Narodne skupščine sklepal tudi o znižanju poslanskih dnevnic. Doseženi prihranek oa poslanskih dnevnic bona
Spor zaradi
zasebnih železnic
Nesoglasje v mednarodnem strokovnem odboru -Dvoje ločenih poročil za Društvo narodov
nje mednarodnega strokovnega odbora- Ta
razpolago prosvetnemu ministru, ki bo mogel na ta način namestiti okrog 500 novih učiteljev.
Konferenca gospodarskih zbornic
Beograd, 12. aprila, p. Že dva dni zaseda v Beogradu v prostorih industrijske zbornice konferenca vseh gospodarskih zbornic v državi. Zastopanih je 11 trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic. Ljubljansko zbornico za TOI zastopa njen generalni tajnik, minister na razpoloženju g. Ivan Mohorič. Na konferenci razpravljajo o praktični izvedbi določb nove«a proračuna, v kolikor se tičejo javnih bremen
Patriarhalni svet pravoslavne cerkve
Beograd, 12. aprila, r- Kralj je na predlog ministra pravd« imenoval člane patriarhalnega sveta pravoslavne cerkvc, s čimer je v smislu nove cerkvene ustave v celoti vzpostav-Ijeiia avtonomija pravoslavne cerkve. V patriarhalni svet so imenovani: vojvoda Peter Bojovlč, bivši minister Filip Trifunovič, predsednik državnega sveta dr. Dragoljub Radojiovič, unriv. prof. Dragoljub Arandjelovič, senatorja Milovan Djakovič in Sava Ljubibratič, posestnik Josip Raiačič iz Sremskih Kariovcev, beograjski trgovec Marko Vuletič, sodnik vrhovnega sodišča v Sarajevu Atanasiie Ikonič, novinar in književnik Gligorije Bo-žovič, predsednik skoplianske občine Josip Mihailovič in direktor drž. agra.rne banke Dobrivoje Stošovič.
Zopetna uvedba direktnih vlakov preko Maribora
Beograd, 12. aprila, p. V najkrajšem času bodo zopet uvedni direktni vozovi od nosno vlaki med Avstrijo in Jugoslavijo Zaradi znanih atentatov odnosno peklenskih strojev, ki so prišli iz Avstrije, morajo sedaj iz varnostnih razlogov v Mar bon odklopiti vse inozemske vozove ter mora jo potniki prestopiti v jugoslovenske vozove, kar povzroča seveda ne samo zamudo, marveč tudi neprijetnosti potujočemu občinstvu Ker so se avstrijske oblasti sedaj zavezale da bodo strogo nadzirale vse vla ke in pazile na to, da zločinci ne bodo mo gli več vtihotapljati peklenskih strojev, bo do naši varnostni ukrepi zopet ukinjeni.
Nova najdišča zlata
London, 12. aprila C- Na londonski borzi je zavladala silna hausse papirjev vzhodno afriških rudnikov zlata Delnice so se včeraj kar vrtoglavo dvigale in neki borzni agent je baje zaslužil pol milijona funtov šteriingov *Daily Express« poroča, da je nagli dvig delnic povzročilo odkritje velikih najdišč zlata.
Beograd, 12. aprila, p. Na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije je bika več železniških prog, ki n+so bile državna last marveč last zasebnih železniških družb. Te proge pa so po prevratu prešle v upravo in last držav«. Jugoslavija je z večino teh družb že uredila lastninsko razmerje za proge, ki so v naši državi, ostale Da so še nekatere proge, glede katerih doslej še ni bil dosežen sporazum. V dravski banovini gre predvsem za progo Dravograd - Velenje ln Radgona - Ljutomer. Večina teh železniških družb ie imela svoie centrale na Dunaju ali pa v Budimpešti. Društvo narodov je že na svojem zadnjem zasedanju razpravljalo o teh zadevah ter j« sklenilo, naj se zasliši, preden se to zahtevalo posredovanje Društva narodov, pravno mne-
odbor ie zasedai pretekli teden in je po večdnevnih razpravah dostavil svoje mnenje Društvu narodoo. Odbor tvori Sest stalnih in en začasni filan. Jugoslovenski delegat v odboru je dr. Ivan Subotič, svetnik zunanjega ministrstva. Kakor se Je izvedelo, mednarodni strokovni odbor nu prišel do soglasnega sklepa, čeprav so razprave trajale dalje časa. kakor pa je bilo prvotno določeno. Pojavilo se je dvoje nasprotujočih si stališč in sta bili Društvu narodov predloženi tudi dve poročili, za vsako skupino posebej. Interese Jugoslavije sta zastopala pred odbo-rom načelnik prometnega ministrstva dr. Fran Bončina m tajnik jugoslovenske delegacije p.rC Društvu narodov dr. Slavko Sto j kovic.
Tržiško občinsko gospodarstvo
Tržič, 12. aprila
Dnevnik »Slovenec« in tednik »Gorenjec« sta v svojih predalih podvrgla pristranski kritiki proračun tržiške mestne občine za 1. 1934-35. Na izvajanja obeh poročevalcev, ki prebivata v eni osebi v Tržiču, bomo odgovorili tako, da povemo slovenski javnosti gole številke proračuna in prezrli s pomilovalno gesto vse drugo govoričenje, držeč se načela, da je gade s tujo roko loviti prav lahka in zabavna zadeva.
Proračunska seja je pokazala, da stoji večina v občinskem odboru na realnih tleh, da se zaveda težkega položaja vsega gospodarstva, da pa je na drugi strani dovolj širokogrudna. kadar je treba z javnim gospodarstvom priskočiti posameznikom na pomoč. Dva člana občinskega odbora ln sicer gg. Majeršič in Mehle sta brezkompromisna opozicionalca, ki grajata od začetka do konca vse iz razloga opozicionalnega načela, da se nasprotniku ne sme ničesar dobrega priznati. To načelo je staro bojno sredstvo bivše SLS, ki pa je med tem svojo ostrino še zgubilo in zato postaja g. Ma-jeršič že pri svojih lastnih pristaših smešen in nepriljubljen. Gg. Padar in Seljko sta ponovno izjavila, da se ju ne sme prištevati k opoziciji, čeprav sta bila izvoljena na Majeršičevi listi, temveč da hočeta v občinskem odboru lojalno delati za napredek občine in občinskega gospodarstva in sta za ves proračun tudi glasovala. Za razumevanje tržiških razmer je treba še to povedati da je malo krajev v dravski banovini, kjer bi vladale tako strupenosovražne razmere med pristaši bivše SLS in takozva-nimi naprednjaki kakor v Tržiču, čeprav vodijo eno stran duhovniki, oznanjevalci večne ljubezni do bližnjega, druga si pa ne želi drugega, kakor imeti pravico delati z lastno glavo m živeti samostojno življenje. do katerega ima pač pravico.
Proračun za leto 1934-35 izkazuje potreb 830.248 Din in toliko kritja. Od lanskega je večji za 23.752 Din. Osebni izdatki so preračunani na 193.541 Din in so za 9296 Din večji od lanskih, zato pa ima občina letos enega nočnega čuvaja več; doalužene-mu pa mora plačati 6000 Din letne miloščine.
Za stvarne razhodke je potreba 89.080 za 7780 Din večja od lanske. Tu so všete najemnin« za uradne prostore občine in žan-darmerijske stanice. kar znaša 41.680 Din.
Za potrebe osnovne šole bo rabila občina 94.060 Din, za otroški vrtec 13.000, za nove klopi v meščanski šoli 6000 Din in osta le podpore prosvetnim ustanovam 14.400 Din, skupaj 127.460 Din.
Občina odplačuje tri dolgove ln »naša letno odplačilo 108.750. Stanje dolga za stanovanjsko hišo je 156.473, I. vodovodnega posojila 162.136 Din, II. vodovodnega posojil 132.480, skupaj torej 451.084 Din. Vsa posojila so najeta pri Kranjski mestni hranilnici.
Za zgradbe bo dala občina 30.117 Din, od lanskega proračuna 20.883 Din manj. Popravile se bodo občinske ceste in obste-nil Mošenik. Tržič je edino mesto v Jugoslaviji, kjer ni nobenega kmeta, to je posestnika. ki bi živel od dohodkov svoje kmetije Zato je tudi njegov prispevek za kmetijstvo pičel, znaša komaj 3500 Din. Za narodno zdravje je namenjenih 16.500 Din za 12300 Din več pot lansko leto
Za obrtno nadaljevalno šolstvo bo dala občina 12.000 Din in za tujski promet 2500
Din.	. ...
Za mestna gospodarska podjetja rabi občina znesek 60.800 Din. Popravila bo klavnico in hladilnico, kar bo naneslo 30000 Din. Ta postavka je za 11800 Din večja od lanske Da osnuje otroško igrališče. Je občina najela travnik pri sokolmci. katerega bo za primerno odškodnino odstopala raznim društvom za njihove prireditve. Za naknadne kredite je določenih 60000 Dm. Praksa lanskega leta in prejšnjih let Je pokazala. da so bili ti zneski stalno premajhni Zadoščala majhna elementarna nezgoda, kakršno je predstavljala, recimo skaia v Kokovnici in 30.000 Din je pri kraju.
Proračun se bo kril s 50 odst občinsko doklado na vse neposredne davke, kar znaša 169 016 Din. Z občinsko trošarino po 1 Din od litra vina, mošta piva, na meso itd v znesku 195.000 Din Z občinskimi taksami v znesku 52 255 Din. s klulukom 2000 Din; z vodarino 45.000 Din, z doaodki iz posestev 54 445 Din in s prispevkom tr-žiške predilnice v znesku 250.000 Din. skupaj 830.248 Din Dohodki so od lanskih večji za 22.804 Din
Ves proračun oči tuje največjo skrb v vsakem pogledu Posebno poglavje tržiške-ga proračuna tvori preskrba ubožcev. Po uradnih ugotovitvah je mestna občina v lepi skrbi za svoje ubožce druga ki žrtvuje največ v ta namen Ubožni proračun znaša 120 000 Din potreb in toliko kritja Mestni ubožci stanujejo v mestni ubožnici kjer so z vsem preskrbljeni za otroke-sirote pla čuje vzgojevalnino v znesku 12000 Din, za mesečne podpore pa da letno 57 800 Din. Načelnik ubožnega odseka g. Stegnar Kok bo vedel povedati, kaka je na eni strani beda, na drugi pa hvaležnost ubožcev za vzorno preskrbo
Številke letošnjega proračuna dokazujejo. da je mestno gospodarstvo vzorno in smotreno.	^
Velik volilni shod v Zasavju
Litija. 11. aprila.
Občina Šmartno pri Litiji stoji ta teden v znamenju volilnega boja. V nedeljo 15. t. m. bodo ponovne volitve, ker so bile lanske zaradi nekaterih formalnih pogrešk razveljavljene. Snoči se je vršil velik volilni shod, ki ga je sklicala JNS. Šmartno je imelo ob tej priliki mnogo odličnih gostov, katerim v čast so vihrale zastave. L>o-šli so minister g. Ivan Pucelj, narodna poslanca g. Milan Mravlje in g. Koman, župana g. Lajovic iz Litije in g. Končar iz Tre-beljevega itd. Najprej so gostje z ministrom g. Pucljem na čelu sprejemali razno deputacije, ki so došle z mnogimi prošnjami in pritožbami. Sprejeta je bila tudi de-putacija šmarskega Sokola v zadevi prepo-trebnega sokolskega doma. Zatem se je vršil pri Robavsu velik shod, ki je privabil toliko ljudi, da so morali številni udeleženci stati tudi v veži, in celo na cesti pred odprtimi okni. Zbor je otvoril imarski župan in nosilec kandidatne liste za nedeljske volitve g. Strman. Minister g. Pucelj je razpravljal o občem položaju v državi in o zaščiti kmečkega stanu Poslanec g. Koman je razpravljal o prizadevanju vlade in Narodne skupščine za izboljšanje kmečkega položaja ter o javnih delih. Sreski narodni poslanec g. Mravlje je očrtal važnost občinskih volitev. Enako je predsednik sreske organizacije JNS župan g. Lajovic orisal važnost nedeljskih volitev. Župan g. Strman je razpravljal o potrebi izpremembe invalidskega zakona in je stavil nekatere konkretne predloge. Reagiral je tudi na izjave ob priliki ustanovnega občnega zbora šmar-skih bojevnikov. O težavnem stanju brezposelnih v šmarski občini je poročal vrtnarski arhitekt g. Planine Milan.
Po izčrpnih in glasno odobravanih izvajanjih je zaključil g. Strman izredno uspeH zbor.
Razmah JNS v slovenjgraškem srezu
Slovenjgradec, 10. aprila
Nič nI značilnejšega za silo političnega in narodnega pokreta, ki ga je vnesk JNS v naše javno življenje, kaKor »o velika Izpremembe v krajih, kjer nekdaj ni bilo po sebno živahnega političnega življenja. Tako je zlasti prišlo tudi v šaleški in mislinj-ski dolini do popolnega preokreta.
V	zadnjem času je imel poslanec našega sreza g. dr. Bogumil Vošnjak celo vrsto shodov, ki »o vsi lepo uspeli. Močna krajevna organizacija JNS deluje v St. llju prt Velenju. Shod. katerega je dr. VoinjaJc sklical tam, je bil izvrstno obiskan in z največjo pozornostjo so trdni šentiljski kmetovalci poslušali izvajanja g. posknea.
Drugi krasni shod je bil v Sv. Andraiu pri Velenju, kjer je g. poslanec z največjim uspehom razlagal svojo gospodarsko politiko. Prebivalstvo Sv. Andraža in St Ilja je jako zadovoljno, da je prišlo po hudi borbi do osnovanja nove občine Ložnice pri Velenju, ki popolnoma odgovarja želji prebivalstva.
Na shodu v Velenju je bila g. poslanca izrečena soglasna zaupnica s posebnim ozirom na njegovo uspešno delo za velenjski rudnik in elektrifikacijo. Cela šaleška dolina se zaveda, kakega je pomena, da so vsa težka vprašanja, ki so v zvezi z banovinsko elektrifikacijo, na državnem rudniku v Vo-lenju končno rešena v največjo korist vsega slovenjegraškega sreza.
Na lepo obiskanem shodu pri CerovSku v Šoštanju je g. poslanec podal izvleček svojega velikega govora, ki ga je o zunanji politiki imel v Narodni skupščini. G. Novak je kot zastopnik obrtnikov prosil g. poslanca, da naj se zavzame za obrtniške interese. G. poslanec je obljubil g. Novaku, da bo sklical posebno konferenco o obrtniškem vprašanju, na katero bodo povabljeni vsi obrtniki šoštanjskega mesta. Nekateri marksistični srboriteži so imeli namen shod motiti, pa so bili zavrnjeni z vso odločnostjo ter so drugi dan sami obžalovali svoje postopanje.
Prav lepa sta bila tudi občna zbora krajevnih organizacij v Družmirju in Topol-irici, kjer je podal g. poslanec obširna poročila, ki so bila z navdušenjem sprejeta.
Največje zadovoljstvo je zavladalo v slovenjegraškem srezu, ker je padla odločitev, da bosta 27 maja velika manifesta-cijska shoda v Velenju in Slovenjgradeu. Predsednik stranke g Nikola Uzunovič Je obljubil, da bo ob tej priliki prišel v naš srez, če mu bo le kako mogoče. Gotovo pa se bodo obeh shodov udeležili nekateri člani vlade in mnogi narodni poslanci. Pripravljalni odbor je že pridno na delu.
V	mesecu avgustu bo proslavil Šoštanj, rojstno mesto Jožeta in Mihaela Vošnjaka, lOOletnico rojstva teh dveh slovenskih in jugoslovenskih prvoboriteljev.
Isti mesec pa bo najbrž v Velenju tudi drug dogodek velikega gospodarskega in so cialnega pomena: Tretji turboagregat v velenjski elektrarni bo do takrat že montiran in bo prvič stekel.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved ca petek:
Zopet bolj oblačno, podnevi manjše spremembe vremena, zjutraj topleje, opoldne bolj hladno, zmerni zapadni vetrovi
Maši kraji in ljudje
Združenje za pomorsko pravo
Ljubljana, 12. aprila
Nai list je že ponovno poročal o živahnem delovanju Udruženja, ki je bilo ustanovljeno po prevratu z glavnim namenom, da pripravlja kodifikacijo pomorskega trgovskega in javnega prava, da vzdržuje stike z mednarodnim Comite maritim in da sploh pospešuje v vsakem oziru naše pomorstvo.
Kakor posnemamo iz tajniškega poročila, podanega na seji 22. februarja 1934, se je udruženje tudi v preteklem letu prav uspešno uveljavilo in je v veliki meri njegova zasluga, da je dovršen osnutek pomorskega trgovinskega zakonika ki bo v kratkem predložen narodnemu predstavništvu. Z raznih strani se je sicer poskušalo odložiti to kodifikacijo vse dotlej, dokler ne bo popolnoma izdelan trgovinski m civilni zakonik, posebno obligacijski del poslednjega Najodločneje pa se je temu uprlo udruženje, ki se je pri tem naslanjalo predvsem na želje naših pomorskih krogov da se zastareli pomorski zakoni (bdit-to politico je n. pr. staT preko 150 let) čimprej zamenjajo z modernimi normami, ki upoštevajo tudi številne mednarodne konvencije in projekte. Odpor udruženja proti vsakemu zavlačevanju je bil tem bolj upravičen. ker bi vezanje pomorskega trgovinskega zakonika na civilni in trgovinski zakonik zavleklo kodifikacijo za mnogo let, poleg tega pa tudi danes ni pomorski trgovinski zakonik sestavni del trgovinskega, še manj pa civilnega zakonika.
Paralelno s tem tudi lepo napredujejo dela za kodifikacijo pomorskega prava, čeprav je snov zelo obsežna in pridejo v njej bolj do izraza sicer opravičeni, a diametralno si nasprotujoči interesi in nazori.
Slednjič moramo 3 posebno pohvalo omeniti prizadevanje članov udruženja, da z raznimi članki in drugimi publikacijami širijo znanje tako važne, a težke snovi, kakor je pomorsko pravo. V zadnjem času se udruženje trudi, da bi te publikacije dobile neko stalno in sistematsko obliko, če že ne kot posebna revija vsaj kot samostojna priloga druge pravne revije. Z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo tudi to prizadevanje udruženja kronano z uspehom in da bomo tako dobili v kratkem pe-rijodično publikacijo iz pomorskega prava, kakor jih imajo v večjem številu vsi pomorski narodi.	B-
Prekmurski akademiki za svojo rojstno pokrajino
Brezposelnost, pomanjkanje denarja, nizka prodajna vrednost kmetijskih pridelkov so značilnosti današnjega stanja prekmurskega gospodarstva. Agrarna reforma, od katere so pričakovali kmetje boljših časov, m prinesla zaželjenega uspeha. Zemlja, razdrobljena na malenkostne kose, ne donaša dohodkov, s katerimi bi mogli novi lastniki plačevati odkupnino zanio. dolgove za na-kupljeno orodje in davke poleg tega pa Se preživljati sebe in svojo družino. Podeljevanje zemlje dobrovoljcem in prihajanje kolonistov čez Muro sta to stisko še povečali. Mesna industrija je ceno živine znižala do skrajnosti, ogromna ponudba delovnih sil omogoča v platneni industriji mezdo pod eksistenčnim minhnom ob akordnem delu, kredit je drag in skoro nedosegljiv.
V politiki se ponovno kaže lahkovernost ljudstva ki se da kaj rado prevarati od demagogov V prosvetnem pogledu vlada velika zaostalost in se še preveč občuti madžarski vpliv.
Te razmere so ustvarile nujnost, da v njih oblikovanje aktivno poseže dorašča-joča generacija. Ideja enotnega Kluba prekmurskih akademikov je dobila konkretno obliko pred meseci, ko se je sestavil pripravljalni odbor iz članov vseh raznih društev, v katerih so prekmurski akademiki včlanjeni. Pred kratkim se je vršil občni zbor, ki se ga je udeležilo 32 akademikov (vsega je zdaj vpisanih 36 članov).
Občni zbor je bil posvečen zlasti načelnim debatam o razmerah v pokrajini in o bodočem delu, ki naj se usmeri po potrebah Prekmurja Smotri kluba so proučevanje razmer v Prekmurju. aktivno delo
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri tre-bušnjih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
za povzdigo prekmurskega ljudstva, *dru-
ževanje akademikov v enotno organizacijo in njih materialno podpiranje. Po teh debatah je bil sestavljen podroben program dela in izvoljen odbor (predsednik Skrlak Vladimir, odborniki Pintarič Ivan, Tivadar Jože, Kranjec Miško, Nemec Ludovik, Via j Štefan in Vogrinčič Ivan).
Občni zbor se je izjavil proti tezam raznih profesorjev o madžarskem, keltskem m hrvatskem poreklu Prekmurcev. Poseben odsek bo v kratkem izdal publikacijo, v kateri bo klub to svoje stališče in tudi ostale teze, ki si jih je osvojil, znanstveno podprl.
Velike priprave Jadranske straže
Ljubljana, 12. aprila V pisarnah Jadranske straže v visokem nadstropju palače LKB vlada zadnje tedne še posebno živahno delo. Letos so prav številne prijave za binkostni izlet na Jadran, saj so cene res tako umerjene, da večina priglašencev vprašuje samo to, ah določeni pavšal velja tudi za vožnjo od Ljubljane do Splita. Seveda velja, kakor to v ostalem pojasnjujemo v posebni notici. Izgleda za letošnji izlet 90 torej kar najugodnejši. Udeležba bo velika, po pripravah pa bo tudi poskrbljeno, da bodo izletniki res krasno preživeli binkoštne praznike na Ja-dranu.
Razen tega so jadranski stražarji vneto na delu za jadranski teden, ki ga bomo proslavili v dveh od 29. aprila do 6. maja. Spored je v glavnih obrisih že določen in bo obsegal zares same izbrane, učinkovite točke. Ljubljanski pomladkarji priredijo v unionski dvorani krasno akademijo. V radiu bodo vsak večer predavanja. Na nedeljo 29 aprila bo velika tombola na Kongresnem trgu s številnimi lepimi dobitki. V radiu bo imel načelni govor tudi g. pod-ban dr. Pirkmajer kot predsednik oblastnega odbora JS, za zabavo pa bodo poslušalcem radia potopisna kramljanja s sprem-Ijevanjem reproducirane glasbe, solospevov, kvarteta in drugih Tudi gledališča in kinematografi bodo stopili v službo Jadranskega tedna. Narodne dame bodo po mestu prodajale kolke JS. Naši ugledni trgovci bodo priredili izložbe v stilu belomodrega tedna in s tem v zvezi bo tekma aranžer-jev, ki so doslej že ob raznih prilikah pokazali, da so na svetski višini. V soboto, 5. maja, bo velika družabna prireditev na Taboru, v nedeljo pa za zaključek na Kongresnem trgu veliko zborovanje, ki ga nrt-redita oblastni odbor JS in akcijski odbor za zvezo Slovenije z morjem. Naši ugledni gospodarstveniki bodo odločno in stvarno izpregovorvli o pomenu in uresničenju železniške in avtomobilske zveze Sloveniio z morjem.
Posebej je treba poudariti socialno stran jadranskega tedna, saj bo ves čisti dobiček šel v mladinski socialni sklad Jadranske straže. Kakor vemo, gredo naiiskrenej-ša prizadevanja oblastnega odbora JS za tem. da si ustvari na Jadranu svoj dom, kamor bo leto za letom pošiljal slabotno, okrevanja potrebno revno deco. 2e letos si bo oblastni odbor na Jadranu oskrbel 50 postelj, ki bodo pozneje služile za prvo opravo v domu. Razen socialne strani pa naj jadranski teden še posebno pripomore k poglobitvi jadranske zavesti, saj prihodnje leto, ko bomo imeli v Ljubljani kongres jadranskih stražarjev iz vse Jugoslavije, mora Slovenija pokazati, da je naj-budneje na straži za naš sinji Jadran
Dva velika kongresa za prospeh ribarstva
Ljubljana. 12. aprila
Kakor znano, se bo letošriji mednarodni limnološki kongres vršil v naši državi. Strokovnjaki in učenjaki, ki se bavijo s proučevanjem voda. se bodo konec avgusta zbraH v Beogradu, kjer bo otvoritev limnološkega kongresa Iz Beograda bodo člani kongresa odšli na Ohridsko in Pre-spansko jezero V znanstvenem svetu Je Ohridsko jezero splošno znano, ker živijo v njem še redke, po drugod že davno izumrle živali. Člani limnološkega kongresa so po večini sicer teoretiki, med njimi pa so tudi taki, ki iz znanosti zajemajo navodila za povzdigo ribarstva v korist narodnega gospodarstva
Istočasno, ko bodo zborovali učenjaki iz mnogih tujih držav, se bodo v Zagrebu na svojem kongresu sestali naši ribiči. Kongres bo združen z ribarsko razstavo, ki bo prirejena v okviru zagrebškega velesejma. Naši ribiči bodo razpravljali ne samo o strokovnih zadevah, marveč tudi o boljšem razvoju ribarstva v morski in sladki vodi v korist našega gospodarstva. Pri takih razpravah bo najnazornejše učinkovala prirejena ribarska razstava. Na njej bo razvidno, kako znanost podpira razvoj ribar-
stva, kolike pomene ima ribarald šport tudi v turističnem pogledu in naposled, na kak način bi se dali v raznih naših pokrajinah urediti tudi umetni ribniki. Razstava bo razdeljena na dva dela, in sicer na morsko in sladkovodno ribarstvo. Zbrano je tudi obilno statistično gradivo, ki nudi najboljšo sliko koristi, ki jih ima naša država od ribarstva Doslej je ribarstvo najboljše razvito v savski banovini in statistika bo pokazala, kolike koristi ima splošnost od nekaterih agilnih ribarskih društev. Tako n. pr. je ribarsko društvo iz Gospiča lani iztržilo za rake 100.000 Din Poleg tega pa je to društvo zaslužno tudi za tujski promet, kajti k njemu se zatekajo vsako leto ribiči iz tujine, ki ostajajo pri nas dalje časa. V nekaterih na.šrih pokrajinah so zemljišča, ki niso primerna za nobeno vrsto kulture, a bi se na njih dali dobro urediti umetni ribniki. Del razstave o morskem ri-barstvu je prevzela Direkcija pomorskega prometa v Splitu, sodeluje pa pri nJem poleg ribarskih organizacij tudi splitski bio-loško-oceanografski institut.
Odličen predstavnik Lužiških Srbov v Jugoslaviji
Ljubljana, 12. aprila
Lužiškosrbski skladatelj Bjarnat Krawc je prispel danes s praškim brzim vlakom v Jugoslavijo. V Mariboru na postaji ga je sprejel tajnik jugoslovenskih organizacij prijateljev Lužiških Srbov g Vekoslav Bučar. Iz Maribora je odpotoval g. Krawc v Ljubljano, kjer so ga na postaji pričakali zastopniki ljubljanskih pevskih in kulturnih društev z g. dr. Svigljem na čelu. Gospod Krawc ostane v Ljubljani preko noči, jutri pa se odpelje v Zagreb, kjer bo ob 20. v zagrebški radijski oddajni postaji lužiškosrbski koncert madrigalistov. na katerem bo g. Krawc govoril v lužiškosrb-skem jeziku o lužiškosrbski glasbi. Prireditev bosta prenašali tudi ljubljanska in beograjska radijska postaja.
G. Krawc prihaja prvič v Jugoslavijo. Kljub visoki starosti 74 let se ni ustrašil napornega potovanja. Namen njegovega potovanja je popolnoma kulturnega značaja. Razen omenjenih mest bo posetil gospod Krawc še Beograd, Sarajevo in Dubrovnik nato pa bo nekaj dni preživel v enem naših letovišč, najbrž na Blokah Odličnega kulturnega predstavnika bratskega lužiškosrbskega naroda v naši sredi iskreno pozdravljamo!
Ob grobu blagega ruskega
rojaka
Ljubljana, 12. aprila
Neusmiljena smrt je zopet posegla v vrste ruske kolonije v Ljubljani. Te dni je po dolgem trpljenju prenrnul Sergej Ni-kolajevič Ljutov, bivši odlični častnik ruske armade, član Ruskega Sokola in Društva ruskih častnikov ter dolgoletni odbornik Ruske Matice. Pokojrn S. N. Ljutov je bil znan po izredni vestnosti s katero ie izpolnjeval društvene funkcije tudi tedaj, ko je bil že hudo bolan na pljučih. Kljuboval je zavratni bolezni in vztrajno delal naprej.
K večnemu počitku so ga spremili skoro vsi člani ruske kolonije in Ruske Matice. delegacija Ruskega Sokola s praporom ter številni jugoslovanski prijatelji Kot bivšemu aktivnemu častniku so mu bile izkazane pri pogrebu vojaške časti: pogreba se je udeležila vojaška četa z godbo. Pred odprtim grobom so se poslovili od pokojnega v imenu društva ruskih častnikov predsednik general P P Bogajevski v imenu Ruske Matice društveni predsednik univ. prof dr. E. V Spektorski in v imenu ruske kolonije tajnik polkovnik N. A. Tkačev.
Lenote in skrivnosti Ljubljanskega gradu
Ljubljana, 12. aprila Na Gradu so dela v polnem razvoju in približuje se čas. ko bo pokazala grajska planota popolnoma drugačno lepše lice nego smo ga bili navajeni Do zadnjega časa je bil Grad hudo zanemarjen; ko pa je pripravil mojster Plečnik načrte, ki so se že pričeli realizirati, čedalje bolj izginja stara zanemarjena slika. Ze od jeseni, s kratkim premorom v zimski dobi, je na delu veliko število delavcev, ki so pričeli najprvo trebiti grajski park presajati mla-' da drevesa in odstranjevati starejše kostanje. Preurejena pobočja na grajski planoti so prekopali in posejali z mlado travo, obenem pa je mestna vrtnarija po strokovnjakih nasadila lepotno grmičevje in mlada drevesca.
Do nedavna je bilo zaposlenih 109 ljudi, zdaj pa je na Gradu pri delu še % delavcev. Grajski park je že popolnoma pre-
urejen, presajenih je bilo nad 50 mladih kostanjev, izločili pa so le štiri starejša drevesa. Zdaj se vršijo glavna dela v podaljšku poti iz grajskega parka okrog šanc. Pot bo vodila v loku okrog planote pred šancami in bo strnjena s staro potjo ob levi strani nad šancami. Tak je vsaj načrt, ki je upati o njem, da bo tudi izveden, čeravno ima tukaj mestna občina nekatere sitnosti. Mestna občina namreč poseduje ves svet nad šancami, nižje doli pa se bo treba še pobotati z nekaterimi posestniki privatnih parcel. Upati pa je, da bo prišlo tudi v tem do sporazuma, ker bi bilo škoda, bi trpel zaradi malenkostnih interesov posameznikov celotni načrt Na planoti pred šancami bo posajenih le nekaj brezovih dreves, ker ne kaže napraviti tamkaj goščave, da bi ovirala razgled.
Pri prekopavanju in uravnavanju grajskega parka so naleteli delavci na precej starih grobov, ki so bili že dobrih 50 cm pod zemljo. Grobovi so bili očividno že silno stari in ni bilo o krstah nikakih sledov. Našli so samo preperele kosti, a nikakih predmetov, da bi se dalo po njih sklepati, iz katere dobe so. Pri nadaljnjih delih poti okrog šanc so naleteli tudi na star, deloma že zasut vodnjak, o katerem je pripovedoval zelo star mož, da se spominja nanj, ko je bil še v rabi. Dalje so delavci odkrili tudi v zidovju šanc, kjer se je zid deloma podrl, dva vhoda, ki vodita v stare šance in v notranjost grajskega hriba. Delavci niso še kopali naprej, vendar kaže vse. da imajo rovi zvezo z grajskim poslopjem To je sklepat' tudi iz tega, da so našli ob zapadni strani gradu pod nivojem zemlje nov vhod v podzemne prostore gradu, ki je obrnjen proti šancam. Vsekakor skriva grajski hrib v svoji notranjosti prav gotovo še kakšne skrivnosti, ki bodo morda le kdaj odkrite.
Jugoslovenska feministka pred praškim sodiščem
Praga, 11. aprila
Minule dni se je vršil pred nekim praškim sodiščem zanimiv literarni proces, ki sega tudi v jugoslovansko kulturno življenje in delno celo v Ljubljano. Na zatožni kloni sta bili odgovorna urednica znane češke revije »Zenskv obzor« ga Zieglose-rova in pisateljica Ana Urbanova Obe dami je tožila soproga upokojenega generala čsl. vojske. Jugoslovanka ga. dr. Julka Chlanec-Gjorgjevič Gre za kritiko njene knjige »Jedno dopisivanje«. ki je izšla leta 1931 v Beogradu.
Dt. Julka Chlapec Gjorgjevič po rodu iz Novega Sada je znana feministka, ki je izdala v srbskohrvaškem in češkem jeziku več knjig in brošur prvenstveno o ženskem vprašanju in o seksualni vzgoji. O teh spisih so poročali tudi naši listi in revije. Zastopa precej ekstremno feministično stališče. V omenjenem spisu »Jedno dopisivanje« se je spustila na literarno polje. V obliki korespondence z nekim uglednim ljubljanskim inteligentom pripoveduje avtorica o svojih praških vtisih in opazovanjih češke družbe, pri čemer beleži tudi razne družabne škandale morda resnične, morda neresnične. Tako pripoveduje, kakšno postransko ljubezensko razmerje ima kateri češki politik in sploh pregreva mnoge čenče, ki jih pripovedujejo v vsaki »boljši« družbi kadar so ljudje, zlasti 5e ženske, »sami med seboj« Pri tem si je avtorica dovolila tudi razne, nič kaj laskave opazke o Čehih, o češkem značaju, o sokolstvu, o legionarjih in podobno.
Ko je knjiga »Jedno dopisivanje« prispela v Prago, je nastal zaradi nje družabni škandal. Ljudje, ki čislajo takele zakulisne pikanterije, so z lahkoto odkrivali, kdo se skriva za to ali ono šifro v tej »literarni« korespondenci. Posebno ogorčenje je zavladalo v jugoslovanski koloniji. Ga. dr Chlapec-Gjorgjevič je bila prisiljena, umakniti se iz nekaterih društev in družabnih krogov.	....
O njeni knjigi »Jedno dopisivanje« je v Ženskem obzoru« spisala blagohotno, vendar pa odklonilno kritiko ga Ana Lr-banova. Ga. Urbanova, soproga urednika »Narodnih Listov« in vnetega delavca za češkoslov.-jugoslovansko zbližanje Jarosla-va Urbana, je odlična prevajalka iz srbo-
KULTURNI PREGLED
Smetanova „Libusa" v naši operi
Zla usoda ie hotela, da je pred petdesetimi leti, na dan 12. maja v praški umobolnici zatisnil za vedno oči največji češki, a morda tudi slovanski glasbeni genij, oče češke nacionalne glasbe, glasbenik mladohu-eitstva tako v operi, kakor tjdi v simfoniji, silni narodni buditeli rn voditelj Bedrich Smetana. Prav gotovo je res. da je Smetana bil eden tistih velikih zidarjev, na čigar temeljni ei je češki narod zgradil svoj današnji slavni, veliki dom. Kakor Verdi, tako je tudi Smetana predočeval svojemu narodu njegovo zgodovinsko veličino, zvonil k zedinje-nju, bodril, klical, vžigal, začrtal zavedno nacionalno smer vsemi neštetim glasbenikom - naslednikom doma in po vs^m slovanskem glasbenem svetu, okrepil borbenega duha svojega naroda, mogočno prispeval k nieeovemu osvobojeni« ber postal za nas vse svetal vzor ljubezni do domovine, ki ii Je poklonil vsako svojo pesem, sleherni svoj dih
,Evropski konservatorii« imenjje Anglež Burney Cpško v 18 stoletju, Mnogo šteje Ški narod svetovno znanih glasbenikov, do Smetane. V niibovi mnziki sicer zveni nacionalnost. a le podzavedno. Šele SnWana je zavedno segel v globoki, neizčrpni vrelec narodne glasbe, ustvarjal note v njenem du-
hu, jo ne le citiral ali iimitirai, temveč gradil nove narodnoglasben? vrednote, pel tako, da je narod v njegovih melodijah slišal sebe, v njegovih operah Branibori, Dalibor. Libuša, v njegovem simboličnem ciklu »Ma vlast« videl veličino svoje mogočne preteklosti, lepoto svoje domovin?. Ni bilo to propagandno delo agitacijskega kova, temveč eo to pozitivne, večne vrednote v svetovni glasbeni umetnosti, katerim se morajo klanjati tudi neslovanski, torej morda slovanstvu, zlasti Cehom nenaklonjeni narodi. Ni m0T0-6e v kratkih besedah le naznačiti fridi odločilnega pomena Smetane in njegovih naslednikov za nas Slovence, katerim so bili češki glasbeniki in so še bodrilci in voditelji.
In veledostojno smo se pripravili, da se jim v trenutku, ko obhaja glasbeni svet jubileje Smetane«. Dvoraka, Janačka, tudi mi za njtihovo tako pomembno delo zahvalimo. Kol uvod v »Češki teden« smo včeraj zvečer pod vodstvom ravnatelja g. M. Poliča in v režiji prof. O. Šesta slišali Smetanovo »Li-bušo«. Veličini dela primerno je bil poja-čen izvajalni aparat: orkester in zbor. Li-bušo f« t**" 20st Kunčeva, Premy-sla g. Primožič. Hmidoša g. M. Ru6. Štabla-va g. Marčne. Lutobora g. A. Petrovčič kot go«t, Radovana g. Janko, Kraeavo ga. Thier-
hrvaščino in literarno izobražena žena, zato je imela polno pravico, izpregovoriti o omenjeni knjigi. V svoji oceni pa je napisala, da tako, kakor sodi o Cehih in Češki ga. Chlapec Gjorgjevičeva, ne more soditi jugoslovanska žena. Tako je po njenem mnenju lahko mislil samo »star, površen, pristranski predvojni Dunaj«, kjer je avtorica študirala in potem še omože-na živela. Z njenim bivanjem ne Dunaju je skušala ocenjevalka razložiti tisti oma-lovaževalni ton knjige, ki iz nje gledajo na Cehe »oči predvojnega Dunaja«...
Zaradi teh besed je nastal proces. Na glavni razpravi so bili prečitani nekateri odlomki iz sporne knjige. Zastopnik gospe Urbanove je poudarjal, da je bila kritika njegove klijentke docela stvarna in objektivna. Sodnik je odločil, da lektor beograjske univerze dr. Kolman preloži nekatere odlomke iz knjige dr. Chlapec-Gjor-gjevičeve, zagovornik pa je predlagal, da se zaslišijo dr. Zdenka Dvkova, kancelar dr. Samal, primator dr. Baxa, general Sy-rovv, univ. prof dr. Murko in še nekatere praške osebnosti Zaradi tega je bila razprava odgodena. O razpravi so priobčili praški popoldanski listi obsežna poročila, ki jo prikazujejo kot družabni dogodek.
Vlom v konjSko lekarno
Konjice, 12. aprila V noči nt včeraj je vlomil neznan storilec v lekarno mag. phar. Prorazila Vacla-va. Prišel je od zadaj čez dvorišče, kjer Je Vajcčega A.>mačega psa pomiril in zaic'e r.il v čuvijn;co, rato pa si je svetil do steklenih vrat, ki držijo od zadaj v lekarno. Položil je orodje pred vratmi na tli, bržkone z diamantom izrezal iz okvira del šipe in se splazil v poševni legi skozi izrezani del šipe. Baš ta okolnost kaže, da je moral biti storilec kak mlajši, precej slabotni človek. V lekarni je najprej sveM okrog pisalne mize. Svit električne svetilj-ke je opazila zraven lekarne spavajoča domača služkinja, ki se pa iz bojazni ni upala ganiti iz svoje sobe in buditi v prvem nadstropju spečo gospodinjo in lastnico le-karne.
Tat je brskal po raznih omarah v lekarni dobre po! ure, naposled pa se je spravil na blagajno. Te se prej ni lotil, ker je moral vedeti, da pri odpiranju zazvoni. V zadnjem trenutku se je je pa vendarle podstopil, da ne bi odšel praznih rok. Ko je služkinja zaslišala zvonjenje na blagajni. se je ojunačila in hitela iz svoje sobe v prvo nadstropje in tam poklicala gospodinjo. V tem času pa je storilec že odprl okno na dvoriščni strani lekarne in skočil skozenj na prosto. Kolikor se je moglo ugotoviti, je odnesel samo iz dnevne blagajne 100 Din.
Po ugotovljenih okolnostih se »odi, da je bil vlomilec kak domačin, ki prav dobro pozna razmere v Prorazilovi hiši Orožni-štvo je zadevo takoj zgodaj zjutraj preiskalo in je pričakovati, da pride storilec v roke pravice Oblečen je bil, kolikor se je moglo ugotoviti, v belo suknjo in v pumparice.
Pogreb obešenega Andreja Malija
Novo mesto, 12. aprila. Pol ure je včeraj po usmrtitvi viselo truplo Andreja Malija na vešalih. Nato so ga sneli in prepeljali v mrtvašnico na starem pokopališču, kamor so ga meščani ves dan prihajali kropit. Malijevi svojci so na krsto položili venec z napisom »Zadnji pozdrav — družina Mali«. Po smrti se vse pozabi in odpusti. Ko je bilo pravici zadoščeno, so ljudje tudi Maliju odpustili in so se zgodili primeri, da so nekateri prinesli k njegovi krsti celo šopke pomladnega cvctj
Davi ob pol 7. se je izvršil pokop Andreja Malija. Krsto z njegovim truplom so na dvokolesnem vozičku prepeljali iz mrtvašnice na novo pokopališče, kjer se je zbralo nekaj radovednih ljudi, da bi videli tragični pogreb. Malo pred 7. uro je v kapiteljski cerkvi zapel zvon in duhovnik je blagoslovil grob. Pogreba so se udeležili tudi Ma-lijeva sestra in brat in upravnik jetnišnice g. Barbič.
ry - Kavčnikova in Radmilo ga. Bernot - Go-lobova, krasne slike .je izvršila gledališka slikama, vzorne kostime domača kroiacm-ca. Predstava je bila glasbeno in režijsko z veliko ljubeznijo, akurateso in z dolgotrajnim, nad vs? skrbnim delom pripravljena Le narod, ki ima tako slavne zgodovinske tradicije, tako grandiozno preteklost, more vso to veličino in slovesno veličasnost dajanja in glasbe popolnoma zaieti. Ni mogoče iz te, kakor iz grmečega brona vlite celot? iztrgati detajlov, analizirati, ocenievati, opisovati detajlov, ker bi to pomenilo razdirati ta glasbeni nebotičnik, ki aičinkuje tako neizrečeno silno 1? v svoii veličavi, enotnosti. Vsa »Libuša« ie en sam slavospev češki preteklosti, ena sama. vso domovino, ves narod objemajoča prerokba do neskončne bodočnosti. Srečen narod, kj ima tako preteklost. kajti le na veliki preteklosti % mogoče zgraditi tudi veliko bodočnost. Razumljivo je sedai. zakaj »Libuš?« ni mogla prekoračiti meia svoie domovine prav do poslednja časa. Za Zagrebom je sedaj le še Ljubljana za češkimi meiami videla »Libu-šo« Drugi narodi, razven sorodnih, bi. nli ne mogli? ali oa ne hoteli prenesti te veli kanske ulorifikacije za nje ti}? zgodovinske snovi in tega žilavega, pri njih morda ne
čitajte tedensko reviio „ŽIVLJENJE IN SVET"
hote rešpekt vzbujajočega plemena. Tudi našemu človek«, čigar tradicije ž? na Gn-snosvetskem polju kažejo le robstvo, pot in in solze, ne more seči ta gloriosna snov 4ako globoko v srce. kakor utegne seči Oeihu, ki }e v veliki meri spoznal po zaslugi Smelane 6ameea sebe.
Vsi sodelujoči brez rajem? so svoje obsežne. teživne naloge izvršili vzorno. Ni mogoče niti enega postaviti nad drugega. Tako izklesane, v orkestru, zborih in solističnih nastopih, glasbeno in režijsko enotn? in odtehtane predstave v na*em gledališči i zlepa nismo fuli. Zal. da je bi!a le sredn.iie dobro obiskana. Trud gosp. ravnatelja M. Poliča, režiserja gosp. prof. 0. Šesta, orkestra, solistov in zbora pa je bil z izredno častnim sprejemom Libuže obilo poplačan.
Knjiga o mednarodnem pravu
(Dr. Ilija Pržid: >Novo medjunarodno pravo«.)
Ilija Pržid je gotovo eden najplodovite<fših avtorjev Jugoslavije na polju mednarodnega prava. Napisal je »Osnove vazduhoplovnog t>rava« (1926). »Načelo narodnosti« (1931) in »ZaMita manjina« (1933). Slednja knjiga ie nosebno dragocena iJ poznati jo mora vsak. ki se bavi z vprašanji narodnih manjšin. Tudi znanstvene literatjre velikih narodov n imaio tako izvrstnega dela o tem predmetu.
»Novo medjunarodno pravo« je zbirka referatov. Pržič kritično presoja delo sedmih skupščin Društva narodov. Ti referati so prav dober koreipetitorij: za vsakega, ki se zanima za problem? Društva narodov. Tragično je samo. da je Društvo narodov Slo skozi težke peripetije in da ono, kar smo smatrali leta 1919. za novo mednarodno pravo, ni več mednarodno pravo, to ee pravi: ni novo mednarodno pravo leta 1934. Dan -s imamo morebiti druge poglede na podlago mednarodnega prava, nego smo jih imeli leta 1919.. tudi pojem mednarodnega sodelovanja s? je izpremenil. Danes presojamo »atmosfero« Ženeve drugače nego nred 15 leti. Tudi razne Briandove in p®nevronske sentimentalnosti so ee moral? umakniti boli realističnemu razuir.evanhi. Zaradi tega ni naziv »novo« mednarodno pravo povsem točen.
Metodično lepo jle razdelil Pržič svojo knjigo v tri dele: Društvo narodov. Mednarodno pravosodr? in Mednarodni problemi.
Vsak Ijp.Aiteli mednarodnega prava bo našel v *e? knjigi mnogo pobude, aai eo v nii obdelani glavni nroblemi mednarodnega prava našega časa: To je mala enciklopedija mednarodnega prava v žepnem izdani«.
Pržič je eden najvestnejših in na^pridnej-šib eotrudnikov Jugoslovanskega ndruženia za mednarodno pravo in ie knjigo posvetil mlajšim tovarišem iz Udrjženia: dr. Ivano SuboHču. Vidinu Blagijevi&u Milanu Barto-8u in St?vanu čirkoviču. Pržiču k vsega srca želimo najlepii uspeh na polju medna-
Dane« ob 4, 8. Vi in 9.y4 rvečer velefilm športa, ljubezni in prijateljstva
MARATONSKI TEKAČI Brigita Helm, Viktor de Kowa
Napete scene la olimpijade, športne scene, veselje, smeh, petje, godba Predprodaja vstopnic od 11.—12. ure ELITNI KINO MATICA
llomač« vesti
♦	Iz finančne službe. Napredovali so: za višjega davčnega kontrolorja 6. poloSaJ-ne skupine pri davčni upravi v Novem mestu, Starkel Rudolf; za davčnega kontrolorja 7. položajne skupine pri davčni upravi v Kozjem Pečkaj Matija; pri davčni upravi v Dolnji Lendavi Cimerman Franc io pri davčni upravi v Murski Soboti Kol-taj Štefan.
♦	Iz ZKD. Sokol Moste bo priredil drevl ob 20. predavanje o alkoholizmu. Predaval bo predavatelj ZKD g. Puhar ter svoje predavanje ponazoroval s slikami. Predavanje bo v Sokolskem kinu in brez vstopnine. — Društvo absolventov državne trgovske šole v Celju priredi predavanje pod okriljem ZKD 14. t. m. ob 20. Predaval bo sodnik g. dr. Stojan Bajič o osnovnih problemih socialne politike. — Sokol Tržič oriredi 14. t. m. ob 15. mladinsko predavanje s skloptičnimi sliKami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Viktor Pirnat o naših kopališčih ob Jadranu.
♦	Generalna direkcija državnih železnic Je Izdala pojasnilo, da se nakaznice za nakup polovičnih ali četrtinskih voznih listov lahko izkoristijo samo za povratek, če pri odhodu niso bile izkoriščene. Ne more se pa izkoristiti najprej povratek, nato šele potovanje z odhodne postaje, na-značene na voznem listku, ker je vsaka nakaznica izdana za odhod ln povratek.
~	ZA BLUZE NAJNOVEJŠA
BONCLE VOLNA
TONI JAGER, LJUBLJANA
Dvorni trg 1	125
♦	Prošnja na naslov železniške direkcije. Prejeli smo: S 1. t. m. so se Izpremenile uradne ure v državnih uradih od 8. do 12. in od 15. io 18. Zelezništca direkcija je tudi temu primerno fepremenlla vozni red osebnega vlaka Zalog-Ljubljana, kar je edino pravilno. Ni pa Izpremenila osebnega vlaka, kl odhaja iz Ljubljane v Zalog ob 12.46 min. odnosno velikokrat z zamudo zaradi zamude brzovlaka ali gorenjca. Ker večina potnikov, kl se poslužuje tega vlaka, opravi posle do 12. Izgube celo uro s čakanjem. Prosimo železniško upravo, da odredi odhod tega vlaka pred brzovla-kom ob 12.10 ali 15 minut. S tem bi bilo ustreženo potujočim in železnici, ker bi vozil osebni vlak brez ponavljajočih se zamud.
♦	Nov0 letalo za progo Zagreb-Beograd.
Društvo za zračni promet je naročilo v Londonu dva nova tromotorna aviona tipa Spartan Eden je že v Beogradu, dele drugega pa dovršujejo v Zemunu Novo letalo bo že 1 maja nastopilo službo na progi Zagreb-Beograd, pri krstu, ki bo izvršen v kratkem, pa bo dobilo ime »Sušak«.
♦	Pošto za Južno Ameriko bodo od letos naprej sprejemala tudi letala v Zagreou ter Jo izročaia nemškemu avionu »Grof Zeppelin«. Za pisma v Brazilijo znaša poštnina 20, v Argentino pa 24 Din
1$. in 16. aprila 1934 Vinska razstava in vinski sejem v SLOV. KONJICAH
♦ Za živahnejše mednarodno sodelovanje po esPerantu. Prihodnje dni bo na Dunaju važna konferenca, ki jo sklicuje Avstrijska esperantska zveza in na kateri se bo razpravljalo o sredstvih in potih, kako bi se v mednarodnem prometu in v izmenjavi kulturnih dobrin oživili čim tesnejši stiki med narodi. Povabljene so na Konferenco vse institucije, ki so kdaj rabile esperanto ali ga bodo, tako gospodarske zbornice, organizacije ze tujski promet, radijske postaje, delavske institucije, prometne ustanove, učiteljske organizacije in šole, zlasti trgovske in praktične. »Iz Ljubljane so povabljeni Zbornica za TOI, radijska postaja, uprava velesejma, Putnik, mestna občina, banska uprava, vse naše trgovske in strosovne šole in JUU. Konferenca bo zasedala v dunajskem parlamentu in se bo vršila pod pokroviteljstvom predse&niita republike in pod geslom: Esperanto v šole In v prakso! Pripuščena bodo poročila v vseh nacionalnih jezikih ln bodo sproti prevajana v esperanto. Kakšno važnost po* lagajo avstrijski oficielni krogi na to konferenco, izpričuje med drugim tudi dejstvo, da dunajski radio vsako sredo prinaša med 21. in 22. uro obširna poročila o
pripravah zanjo ln o njenem pomenu. Zadnjo sredo je v radiu govoril najprej v nemščini, potem pa v esperantu avstrijski trgovinski minister o pomenu esperanta za mednarodno trgovino.
♦	Jadranska straža na Gorenjskem. Dne 24. marca je imel pokrajinski odbor JS, ki obsega vse vasi od Dovjega-Moj-strane do Rateč, prvi redni občni zbor. V sobi hotela Razora v Kranjski gori so se zbrali v velikem številu člani JS, posebno lz sosednjih vasi Podkorena in Gozda, ter z največjim zanimanjem sledili predavanju delegata iz Ljubljane tov. Pirnata, ki jim je z lepo besedo raztolmačil pomen ln važnost našega Jadrana. Po predavanju so bili v odbor izvolieni sami domaČi kmečki fantje razen predsednika g. Ljude-vita švaglja, Kl je vnet delavec za JS nn Gorenjskem, prepričani smo, da se bo JS pod njegovim vodstvom krepko razmahnila
OBČUTEK ZANESLJIVOSTI
ln dovršene negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za svojo intimno toaleto preizkušeno sol za izpiranje ISLA-Spiilsalz, proizvod šolnika Bad Ischl. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
Paracelsus k. d., ZAGREB 3.
• Binkoštni izlet Jadranske straže, Ljubljana. Na mnogobrojma vprašanja javlja izletna sekcija svojemu članstvu, da vodi tudi le^os, kakor običajno, izlet v Dalmacijo prof. Franjo Sič m da so objavljene cene posameznih skupin mišliene za ves izlet, to jie iz Ljubljane v Ljmbljano. (Vlak, ladja, prehrana in prenočišče) Ker vlada veliko zanimanje, se prijavite čim preji Zahtevajte prospekte I Informacije: Jadranska straža, izletna pisarna v palači Ljubljanske kreditne banke Ia-IV. od 8. do 12. in od 15. do 19.
♦	Nagradni natečaj za osnutek lepaka Tujsko - prometnega sveta mestne občine ljublianske in Ljubljanskega velesejima Tujsko-prometni sve-t mestne občine ljubljanske in uprava Ljubljanskega velesejma razpisujeta natečaj za osnutke tepaka za jesenski prireditvi ^Slovanski plesi« in »Kulturna in gospodarska razstava Ljubljanskega velesejma« Za obe prireditvi je predviden en lepak. Osnutki morajo biti izvedeni jmetniško za litografični tisk. največ v 5 barvah. Natečaja ee zamorejo udeležiti vsi umetniki in strokovnjaki, ki bivajo v dravski banovini. Format vposlanega osnutka mora obsegati 95X126 cm. Koncepcija osnutka je svobodna, vendar pa mora ustre zati namenu in smotrn lepaka, to so slovan ski plesi, glasba in kultura sploh. Begp-lilo lepaka: Slovanski plesi. — Ljubljanski ve-1 esejem. — 1. do 10. septembra 1984. Črke besedila morajo biti dobro čitljive. Avtor prvonagrajene<ga osnutka je zavezan vstaviti v litografičnem zavoda tudi besedila v petih drugih jezikih- Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 20. maja t. I. opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Nenaerajene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo nate-čajniki med 15 in 30. junijem t. 1. Vsi vpo-slani osnutki bodo razstavljeni v posebni koji Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 10. junija. Žirija: Po dva zastopnika mastne občine ljubljanske in uprave velesejma, gg. Božidar Jakac, Ivan VavpotiJ in inž. arh. Jože Platnar. Nagrade: 1 po 300fi Din, 1 po 1500 Din in 8 po 500 Din. Avtor prvonagrajeneea osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa, Čim predloži litografični zavod noizkusni odtis.
♦	Novi grobovi. V sredo Je umrl v Mariboru posestnik in bivši lesni trgovec g. Just Segala. Pokojnik, ki je dočasal 70 let, je bil znan daleč po Sloveniji, zlasti po Notranjskem, kot bivši uslužbenec tvrdke Feltrinelli. Po rodu je bil tirolski Italijan, a se je v naše razmere popolnoma vživel. — V Ljubljani je preminila ga. Roza
Jerškova, rojena čeponova, soproga poštnega poduradnika v pokoju. Pogreb pokojnice bo danes ob 16. iz hiše žalosti v Baragovi ulici 11. — V cvetju svojega življenja je umrl v ljubljanski bolnišnici
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenči-ce izdatno iztrebljenje črevesja brez vsakega napora.
rodnega prava, kakor tudi, da bi njegovo >Novo mednarodno pravo« mnogi čitali tudi i dravski banovini.
Dr. Bogumil Vošnjak.
Vladislav Vančura. Beg r Budin. V prevodu dr. Frana Bradača in v okusni izdaji Eva-Jita (oprema Mitje Šviglja) je pravkar izšel roman enega izmed vodilnih pesnikov po-tojne generacije na Češkem, Vladislava Van-hire »Beg v Bidin«. Vančura ee budi pri pas včasi omenja, tako n. pr. piše o njem dr. Josef Knap v svojem pregledu novejše češke proze, »Ljubljanski Zvon« 1932. Prvi večji prevod iz njegovih spisov bo neposredno seznanil slovenskega čitatelja z originalno rn osebno barvito prozo tega češkega avtorja. ki je v poeziji predstavitelj tako zva-tvi poetistične struie. Izbor »Bega v Budinu« za slovenski prevod j>e bil srečen. Roman e pestrim dejanjem, kl zapleta strastno ljubezen iD blaznost, odlikujejo vse pozitivne strani pisateljevega ustvarianja: v njem j'e Van-čuirst čist in neposredno učinkujoč epik. »Beg v Budin« sodi med najboljše spise v povojni češki prozi in ne dvomimo, da se bo prikn-pil tudi mnogim slovenskim čitaMjem.
Uspeh Ogrijsovieeve »H&sanaginice« na Češkoslovaškem Ob priliki uprizoritve &a-franek - Kavičeve opere »Hasanaginica« v Beogradu so posamezni kritiki devali v nič Ogrizovičevo dramo po kateri je skladatelj uelasbil večno lepi motiv o nesrečni Ženi Hasana age. NMavno je Izšel 5*škl prevod Jana Hudca. Zanimivo je, kaj pišejo ob tej priliki >Rozhledy po literature a umenk:
Sredstev za iztrebljenje
je mnogo. Zanesljivo, milo ln normalno izpraz-njenje omogočajo ARTIN - dra-
Vsebtna škatlice po 8.— Din zadostuje za 4 do 6-krat.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Odobreao od min. too. politik« ia oprodu««* idra-rj*, S. Br. 82.116, od 12- <J*c*robr» 19S&
osmošolec I. drž. gimnazije g. Vaso D o -brič. Truplo pokojnika prepeljejo v Belo-var, kjer se bo jutri vršil pogreb na tamoš-nje pravoslavno pokopališče. — PoKojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Dobrodelna zabava slovenskega emigrantskega društva Istra-Trst-Gorlca v Karlovcu bo 14. t. m. v veliki dvorani Zo-
rinega doma pod naslovom Istrski večer. To najmlajše karlovsko društvo prav ži-valno deluje, zlasti na socialnem poprišču. Enako se udejstvuje v prosveti. Zato zasluži, da rojaki njegove prireditve polno-številno obiskujejo.
♦	Kulturno udejstvovanje Slovencev v Sarajevu. V povojnih letih Izdatno narašča število Slovencev v Sarajevu, ki so po večini v raznih državnih službah. Poleg Slovenskega kluba, kl obstoja že precej let, se je v sarajevski Delavski zbornici ustanovilo sedaj dramatično društvo »Cankar«, da bo gojilo slovensko gledališko umetnost ln petje. Poleg Slovenskega kluba, kl bo sodeloval v dramatičnem društvu, so dale za njegovo ustanovitev pobudo tudi delavske strokovne organizacije.
♦	Orkanska burja nad Siskom. V ponedeljek proti večeru so se nad Siskom strnili velikanski čml oblaki ln nastal je tako močan vihar, da Je s streh metal opeko. Pri kurilnici državnih železnic na postaji je vihar porušil in odnesel tudi del strehe. Poleg poslopja so bili poškodovani tudi železniški vozovi na tirih. Strehe železniških vozov Je veter metal daleč na okrog, kakor da bi bile lz papirja. Na cesti proti Zagrebu je vihar podiral tudi staro drevje. V okolici Siska je med vihar-jem nastal tudi požar, kl pa so ga gasilci še pravočasno zadušili.
JltoauMta vo&MHI: u&u/auit kavi Uag,!
Kdor jo pije — čuva zdravje.
URAN
•	Naši v Kragujevcu. Pišejo nam: »Tri-
glavani« so se nam predstavili preteklo soboto z »Vdovo Rošlinko«. Igra je prav lepo uspela. Rošlintta (ga. Verhovnikova), Jvlanlca Iga. Frenkovičeva), Janez (g. Ve-har), in Balantač (g. Frenkovič) so svoje vloge izvrstno podali. V manjših vlogah so Tončka (ga. Ažmanova), Jerneje (g. Skvar-ča), Gašper (g. Knez), Tomažin (g. Hart-man), Blažon (g. Stanič) ln Tinče (g. Strav-nik) tudi zadovoljili publiko. Po predstavi se je razvila ob sviranju tamburašev in harmonikarja Tončka prijetna prosta zabava. — Javiti pa moramo tudi žalostno vest, da je te dni umrl tukaj rojak 8• Iv. Možina, doma iz Ljubljane. Zapušča vdovo in dve hčerki. Blag mu spomin! — Ob blnkoštih bo obhajalo pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani 50 letnico. Za to priliko Je dovoljena v času od 14. do 25. maja če-trtinska vožnja. Opozarjamo člane ia prijatelje društva, da izkoristijo to priliKo. Zadevne informacije se dobe pri tajništvu ^Triglava«, Knez Mihajlova ulica 32. Kra-gujevac
♦	Usodna selitev. Kmet Illja Krsmanovič
Lz Kuršumlije se je selil na Podujevo, kjer mu Je bila dodeljena agrarna zemlja. Svoje pohištvo ln razne druge predmete le natovorll na velik voz, za katerim so ho* dili peš z njim vred vsi člani rodbine. Ko so prispeli na vrh kuršumlijske Rave, pa so se nekateri spravili na voz, da bi se malo odpočili po naporni hoji. Mislili so, da bodo konji navzdol lahko speljali. Na strmi cesti pa je voz pričel drčatl, konji so se spustili v dir pred drvečim vozom in vsi napori za pristanek so bili zaman Na pr-veim ovinku je voe zadel ob obcestne kamne ter strmoglavil po strmem pobočju. Pri padcu so bili vsi, ki so bili na vozu, hudo ranjeni, konja pa sta se ubila. Pozneje sta hudim poškodbam podlegla Krsmanovlčeva žena In njegov najstarejši sin.
*	Zatiranje strašne bolezni. Higienski zavod v Banjaluki je že lani uvedel obsežno akcijo za pobijanje endemičnega sifilisa
»Milanu Ogrizoviču je uspelo, da je iz narodne pesmi napravil sodobno psihološko dramo, tragedijo občečloveških strasti, žalo-igro ljubeče žene in matere, ki jo šele v trenutku smrti razumejo. Drama nas zagrabi s svojim izrazitim stilom ln okusno vsebino, z naglim razple-tom in dobro kompozicijo ter sodi med najboljše spise pesnika Ogrizoviča.« Poročevalec hvali tudi prevod Jana Hudca.
Najnovejše skladbe Antona Lajovica. Ljubljanska Glasbena Matica je pravkar izdala dva najnovejša Lajovčeva samospeva s spremljevanjiem klavirja, in sicer >Večer« in »O, ti življenje«. Oba bo prvič javno pela gdč. Anita Mezetova na Lajovčevem koncertu Glasbene Matice v Zagrebu, v soboto dae 14. t. m.
Milana Begoviča igro »Človek je slaba
stvar« bo uprizorilo te dni češko gledališče v Brnu.
Izbrane pesmi Otona Zupančiča je izdala biblioteka Jugoslov. profesorskega društva »Luča«. Zbirko r? uredil Tone Potokar.
251etnico dirigentstva Ivana Bresovška bo
praznovalo beograjsko gledališče dne 23. t. m. z opero »Vesele žene windsorske«. Bre-zovšek jie slovenski rojak iz Trbovelj. Po prevratu je deloval nekaj časa v ljubljanski operi, od 1. 1921 pa ie dirigent beograjske opere, v kateri sedaj opravlja tudi funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja. Beograjski listi poudarjajo njegove velike zasluge in razvoj operne glasbe v naši prestolnici. Prava petin dvajsetletnica njegovega dirigentskega de-
vaa napravi lepšo ln mlajio. Dobiva se povsod. Mala škatla Din 5.— velika Škatla Din 12.—
po bosanskih vaseh. Žrtve te bolezni so mnogoštevilne, v nekaterih srezih po ena tretjina prebivalstva. Te dni je Higienski zavod otvoril več ambulanc v krajih, kjer Jih doslej še nI bilo, ia zdravniški pregledi po vaseh, prekinjeni zaradi hude zime, ae spet vršijo redno.
•	Strašna rodbinska tragedija se Je odigrala v Burovu blizu Lazarevca. Kmet MIlan Damjanovlč Je s sekiro ubil svojo ženo, potem pa se je poleg hiše obesil. Mož Je bil pred leti zapleten v zločin roparskega umora, na razpravi pa zaradi pomanjkanja doKazov oproščen. Od tega časa se je vedno bal, da bi se nad nJim maščevali sorodniki žrtve zločina. V strahu je postal ves nervozen ln menil Je celo, da mu streže po življenju lastna žena, kl Je bila so-rodnica ljudi, katerih se je tako silno bal. Te dni se je z ženo spri ln spor je bil zaključen z umorom. Ko je žena obležala mrtva na tleh in ko so otroci klicali sosedo na pomoč, je blazni morilec tekel na dvorišče ln se obesil.
♦	Ponarejevalci bankovcev. V zapore somborškega sodišča so privedli dobro organizirano družbo ponarejevalcev 100 il-narskih bankovcev, ki je pod vodstvom nekega Tutunkoviča v Obrisevcu v Slavoniji uredila svojo dobro opremljeno delavnico. V nevarni družbi je tudi neki bivši tiskar. Ponarejevalci so se Izdali, ko so h Beograda naročevali neke stroje. Ce so že kaj ponarejenega denarja spravili v promet, še ni ugotovljeno.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisirs tovarna Jos. Reich.
•	Polnilna peresa v veliki izbiri prlpo-roča M. TIČAR, Ljubljana.
Iz Ltabljaiie
u— Ruski pianist Nikolaj Orlov Je ab-solvlral svoje Študije na državnem sonBer-vatorlju v Moskvi, kjer Je dobil prvo nagrado ob sklepu študija, bil Je laureat klavirskega oddelka moskovskega konser-vatorlla. Nekaj časa Je bil ravno tam profesor, po prevratu pa se Je posvetil Js-ključno le koncertnemu ndejstvovsnjn. Dva kontinenta ga poznata po številnih koncertih, predvsem kot lnterpreta Cho-plnovlh skladb. V Ljubljani nastopi prvič v sredo 18. t. m. ob 20. v Filharmonlčnl dvorani. Predprodaja vstopnic v anjlgarni Glasbene Matice.
n— Promenadnl koncert »Sloge« in »Ljubljanskega Zvona«, ki je preteklo nedeljo zaradi dežja odpadel, ee vrši ob ugodnem vremenu v nedeljo 15. t. m. med 11. in pol 13. uro na Šentjakobskem trgu. — Spored koncerta je sledeči: 1. Koračnica. 2. Gounod: Uvertura iz opere Romeo in Julija: 3. Z. Prelovec: Pozdrav. 4. E. Adamič: Zabučale gore. 5. F Gerbič: Pomladni klic. 6. Čajkovski j: Romanca. 7. Dvorak: Slovanski ples Št. I. 8. V. Parma: Inter-mezzo iz opere Ksenija. 9. L. Pui: V-enček dolenjskih napitnic. 10. H. Volarič: Slovan na dan. 11. Sme-tana: Dalibor. 12. Mokra-njac: Rukovet 13. Sklepna koračnica. Točke 1, 2, 6. 7. 8. 11. 12. 13 Izvaja Nar. žal. glasb, društvo »Sloga« pod vodstvom k apel-nika g. Heriberta Svetela. vse ostale točke pa poje pevski zbor »Lj ibljanske«a Zvona« pod taktirko zborovodje Zorka Prelovca.
u— šahovski brzi turnir za prvenstvo v aprilu. Običajni prvenstveni brzi turn.r Ljubljanskega šahovskega kluba tokrat ni bil preveč dobro zaseden. Udeležilo se ga Je le 8 Igralcev. Prvo ln drugo mesto sta si delila Sorli ln Iskra s 5 tn pol točke in je bil za naslov prvaka potreben dvoboj, ki ga Je odločil šorll v svojo korist. Na 3. ln 4. mesto sta se plasirala Gabrovšek J ln Longer s 3 ln pol točke. Drevl se prične v kavarni Evropi glavni turnir L6K, za katerega vlada spričo izredno močn« udeležbe veliko zanimanje.
u— Zborovski koncert. V ponedeljek 16. t. m. ob 20 bo v dramskem gledališču Koncert, katerega spored livaja jugoslo-vensko akademsko pevsko društvo iz Ze-muna Na sporedu imajo dela Pavčlča, Go-tovca. Ricičkega, Milojeviča, Mokranjca ln Izbor narodnih pesmi raznih prirediteljev. Na koncert opozarjamo naše občinstvo, prav posebno pa našo mladino, da Be odzove vabilu zemunskih akademikov ln poseti njihov ponedeljkov koncert. Cene so znižane dramske, od 24 Din navzdol. Prodaja v knjigarni Glasbene Matice
Družabni večer
S. K. ILIRIJE
se vrši v nedeljo zvečer v dvorani pri MIKLIČU	8426
lovanja je potekla že prsd dvema letoma in le na prigovarjanje prijateljev jo g. Brezov-
šek slavi šele letos.
Iz revij. »Modra ptica« je priobčila v peti številki prozo Vlad Bartola »Na razpotju«, Juša Kozaka potopis »Za prekmurskimi kolniki« (Miško Kranjec prekmurski pisatelj — Lirične variacije do Turnišča — Od Turnišča do Bogojine). članek o knjigi Ignazia Silonea »Fašizem«, gledališka poročila i. dr. — »Naš vrt«, krasno opremljena revija Hortikulturnega društva v Zagrebu, prinaša izmed člankov ki zanimajo širši krog, prof. Vala Vouka besedo o ideji vrta. Anta Džamonje članek o Kalemegdanu Zore Klas prispevek o magnolijah, Janka Jellachicha »Tulipane« i. dr — Druga krasna revija ki je tu di pričela izhajati šele nedavno, je mesečnik mednarodne umetnostne fotografije »Galerija«. V šesti številki je izšlo zopet 20 lepo reproduclranih fotografij Iz raznih delov Evrope Med njimi je tudi Anta Korniča »V kavarni« Ti posnetki izidejo obenem v drugojezičnih izdajah te revije Uredništvo srbohrvaške izdaje se trudi, da bi tej mednarodni reviji, ki zdaj posreduje tudi stike jugoslovenskih amaterjev s tovariši drugih narodov kar naj-dalje podaljšalo življenje Zanimanje pa ni t&ko. kakršnega bi revija bila vredna — V najnovejšem zvezku zagrebške »P r i-rode« je med drugim izšla razprava univ prof dr. Borisa Zamika o Ernestu Haeck-lu. Pisec se kritlfino zaustavlja pred tem nekoč tako slavnim naravoslovcem in posebno odklanja njegovo prepovršno filozofijo. — Najnovejši zvezek »M u z i č -
kega glasnika« (Beograd) prinaša med drugim gradivom esej pisatelj« Momčila Miloševiča »Za humariizacijo muzike«. — V sarajevskem »Pregledu« je izšel zanimiv idejni potopis Vladimira Lebedeva »Utisci s puta po Balkanu« V gledališkem pregledu piše Jovan Palavestra o sarajevski uprizoritvi Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« v Pregarčevi režiji. 2 njo je sarajevsko gledališče v februarju proslavilo 15 letnico Cankarjeve smrtf. Kritik ocenjuje komedijo v glavnem pozitivno in posebno hvali režijo našega rojaka Pregarca. ki mu gre zasluga, da sarajevsko gledališče izmed vseh neslovenskih odrov najbolj goji slovensko dramatiko. — O srbskem pripovedniku Dragiši Vasiču piše v 7 zvezku »Srp književnega glasnika« Siniša Kordiša. V isti številki so izjave Paula Valčryja. Miguela de Unamuna. Julesa Romainsa in dr. o bodočnosti evropske kulture — V aprilski številki revije »Književni horizonti« (urednik Lad. Zimbrek v Zagrebu) so izšli poleg leposlovja članki »Ideologija i tehnologija u kazalištu« (Vsevolod Meier-hold). »Komično I tragično u Molifcrea Dostojevskoga I Manna«. V zvezku Je tudi obilo polemičnega gradiva — Praški »S 1 o v a n s k v Jadran« (urednik Adolf Veselv) Je objavil v 2 Številki med drugim članek dr. Jan« Auerhans o češkoslovaški manjšini v Jugoslaviji in <5e*ke prevode iz lirike tva Andrida SI J Kirjako-viča. Boža Lovriča. Dore Prekovldeve. Ml-livoja Ristlča in Svetlslava Stefanoviča Številne slike in informacije dajejo tej propagandni reviji živahen značaj.
OPOZORILO!
Združenje brivcev, frizerjev, fesuljar-
jev, manikerjev in kozmetikov v Ljubljani uljudno opozarja cenjeno občinstvo, da bodo glasom sklepa občnega zbora vsi brivski ln frizerski lokali v ljubljanskem policijskem rajonu od 15. aprila dalje ob nedeljah zaprti. 3814
u— Občni rbor SPD (Osrednjs druitvo) v LJubljani bo v petek 27. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Dnevni red: poročilo predsednika In tajnika, obračun,
poročilo računskih preglednikov, proračun, izprememba društvenih pravil, pravilnik Mladinske organizacije, volitev delegatov za skupščino, program bodočega dela ln samostojni predlogi ter raznoterosti. Samostojne predloge je v smislu društvenih pravil treba poslati Osrednjemu društvu najkasneje vsaj 8 dni pred občnim zborom.
u— Občni zbor društva slušateljev juri-dične fakultete na Aleksandrovi univerzi bo Jutri ob 2. url popoldne v dvorani note-la »Metropol«.
u— Društvo »Soča« matica naznanja,, da bo v soboto 14. t. m. ob pol 21. predaval v salonu pri »Levu« naš odlični predavatelj g. dr. L. Bohm, honorarni profesor, o temi: Pota Inflacije. Ker Je to predavanje za sedanji čas zelo zanimivo, veleaktualno in za vsakega koristno, vabimo ne le vse naše člane ln prijatelje »Soče«, temvoč tudi druge Interesente. Vstop J« vst^n prost.
u— Drevl ob pol 9. bo Imel v »Krki« pri Miklifiu podžupan Jarc predavanje s
skloptičnimi slikami; »Ljubljana — vrata Jugoslavije«. Po predavanju Jam »Odeon«. Vstop prost!
u— Okrajna organizacija JNS ze Vod-mat bo Imela redni letni občni »bor v soboto 2«. t. m. ob 20. v gostilni pri Ka-Jarončku, Stara pot 1.
u— V sreski odbor JN8 za ljubljansko okolico so bili poleg včeraj navedenih gospodov Izvoljeni 8e vsi gg. predsedniki občinskih ln krajevnih organizacij JNS v ljubljanski okolici.
u— Starokatoilfrka cerkev. PISeJo namt V slovensko starokatolliko (narodno) eep. kev v LJubljani Je vstopilo v prvih treh mesecih letošnjega leta M novih članov. Porofillo se Je 8 parov.
Samo še danes ob 7. tn S. »večer
Borba matere med Ijubeenijo do otroka In ljubavnika
LJUBEZEN RENATE LANGEN
Franz Lederer, Mady Ohrtetians
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 2730
Vstopnice Din 2.50, 4.50 in 6.50
u— Danes ob 15.15 bo predvajala ZKD
r prostorih Elitnega kina Matlos film »Sladka je mladost«. V glavni vlogi slavni komik Hans Moser. Nastopajo 1« Paul Httrbiger, Fritz Schulz, Georg Aleksander, Ida Wustova, Adela Sandrocfcova, Trude Berllnerjeva, Kurt Wespermann. Neugodne, a tudi ugodne posledice pomlajevanja bodo zbudile mnogo smeha ln za-bave. Posebno mnogo smeha pa obeta nova miška Mlcky »Temperatura« na kar posebno opozarjamo Cene 2.50, 4.50 Vn 6 *0 Din nudijo najširšim slojem eeneno ra»-vedrilo.
u— Brigita Helmova, lena Idealne športne postave ln zdrave lepote, predstavlja plavalko rekorderko. V filmu »Maratonski tekači« Je Brigita Helmova takina, kakor Jo vsi hočemo videti: sveža, vesela, neprisiljena. Posebno opozarjamo na prekrasne posnetke z olimpijade v Lo« Angelesu Film Ima danes na programu Elitni rlno Matica.
u— Hlpotečni trg v marcu Prav poučno sliko kaže pregled o stanju hipotek »a prvo letošnje četrtletje. Na razne realltete v mestu in okolici, 189 po številu, j« bilo letos v prvih treh mesecih vknjiženo 8 milijonov 342.243 Din raznih posojil v »s-sklh od 100 do 1,000.000 Din. Nasprotno je bilo lani v prvem četrtletju Lntabullrano na 178 posestvih 12,292.083 Din. Hipotečni trg se je letos marca močno poživil, kajti v tem mesecu je bilo na 67 realitetah v mestu in okolici vknjiženo 5,032.900 Din, a lani marca na 745 nepremičninah samo 2,603.713 Din. Letos marca »o 6e vknjlžila prav velike vsote, tako na neko podjetja 1,000.000 Din, na neko zemljišče v kata-stralnl občini PoljanBkem predmestju pa se Je državni zaklad vknjlžll ia 600.000 dinarjev.
u— Stanovanjske odpovedi. V času od lik marca do 11. t. m. Je bilo pri sreskem so didču ljubljanskem zaznamovanih 119 novih stanovanjskih odpovedi, kl se nansša-Jo po večini na mala stanovanja ln na tri trgovinske, odnosno obrtne lokale. V marcu so mnogi gospodarji zahtevali, da so se morale stranke takoj Izseliti, ker so bile zaostale v plačilu mesečne najemnine za več mesecev, nekatere celo za pol leta. DrugI gospodarji so zahtevali Izselitev v aprilu, največ pa Je stanovanja odpovedalo za 1. maj. Ker so bile za maj podane m prejšnje mesece odpovedi, je računati, aa se bo moralo maja seliti okoli 130 strank.
u— Preiskava proti tihotapcem kokaina Je bila pri okrožnem sodišču končana ter bo državno tožilstvo dvignilo proti nekaterim osebam obtožbo zaradi goljufije. Ne> kl gospodje so namreč nekemu Ljubljančanu prodali namesto pravega kokaina sodo bikarbono ln moko za okoli 25.000 Din.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, t temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo
najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
12. aprila
Ljubljana 7, 761.0, 7.8, 81, mirno, 9, —, —; LJubljana 13, 760.5, 15.6 58, SW2, 6, —. —; Maribor 7, 759.1, 5.2, 80, SW4, 0, —, —; Zagreb 7, 760.6, 8.0, 80, SSW2. 0, —; Beograd 7, 760.9, 11.0, 70, mirno. 1, —, —; Sarajevo 7, 763.6, 4.0, 90, mirno, 0, —, —; Skoplje 7, 761.8, 10.0, 80. mirno, 1, —, —; Split 7, 761.6, 11.0, 70, ENE1, 9, —, —; Kumbor 7, 762.3, 11.0, 90, mirno. 8, —, —; Rab 7, 762.5, 11.0, 60, SE8, 8, —, —.
Temperatura: Ljnbljana —-, 6.6; 16.1, —; Maribor 15.4, 5.0; Zagreb 16.0, 7.0; Beograd 19.0, 8.0, Sarajevo 14.0, 0,0; 8koplje 20.0, 6.0; Split 16.0, 9.0; Kumbor —, 9.0; Rab —, 9.0.
Čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
u_ Oplenjena baraka. V leseno barato na mestni pristavi na Kodeljevem so vdrli predsinočnjlm neznani zmikavti, ki so odnesli nad 40 kg stare bakrene žice in več različnega orodja v vrednosti okrog 300 Din. Oškodovana je mestna elektrarna. Predvčerajšnjim je vlomil nekdo v stanovanje Lidije Kačičeve na Tyrševl cesti in ji odnesel zlato zaPestno uro, z zlato zapestnico v vrednosti 1000 Din.
u— Vandalizem v naših parkih. Nekajkrat smo imeli že priliko pi3atl o raznih poslrovelcih, ki nemilo gospodarijo po novo oasajenih parkih Mestna občina se trudi in z ogromnimi stroški obnavlja ali novo zasaja parke ter urejuje obcestne drevorede. Vedno pa se najdejo posirovelci, ki z neverjetno naslado rujejo mlada drevesca ln nasade pokončavajo. S tem na-pravljajo občini prav veliko škodo. Nočni ptiči so se v več primerih lotili tudi klopi ter jih izruvali in pometali v kraj, zlasti nad ribnikom proti Tivoliju in drugod. Policija je na prošnjo mestne občine odredila adaj stražo v parkih, ki jo bodo vršili tudi
civilni policijski orgesii.
u— Napad na žensko. Služkinja Marica se je seznanila s Petram, ki jo je spremljal ponoči domov po Vošnjakovi ulici. \ varstvu noči jI je sladkobni Peter nenadno iztrgal iz rok torbico, v kateri je imela okrog 150 Din gotovine ln pa razne predmete. Peter pa se je svojega dejanja skesal in se sam javil na stražnici. Pripovedoval je na stražnici neko zapleteno zgodbo, ki bo pojasnjena šele, ko bodo zaslisali tudi Marico.	. _
u— Odvaianje »meti v Mostah. Sporazumno « hišnimi posestniki se je določilo, da se bodo v Mostah odvažale smeti. Odvaianje se prične v soboto 14. t m. tn se bo potem vršilo vsako soboto V primeru potrebe se bodo pobirale smeti tudi večkrat tedensko. S tem ukrepom je v zdrav-svenem oziru storjen korak naprej spo-redno * mestno občino.
Iz Maribora
«— Občni zbor Mariborskega šahovskega kluba je bil v sredo zvečer v kavarni Centralu. Po poročilih funkcionarjev je bila soglasno, izvoljena naslednja nova uprava: predsednik podžupan Rudolf Go-louh, podpredsednik Ostanek, tajnik profesoR Sila, blagajnik dr. Danev. arhivar profesor Strniša, namestnika Ivan Kukovec in profesor Stupan. Za revizorja sta bila izvoljena preiskovalni sodnik Kramer
in Ervin Zelenko.	M ,
a- Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je razposlalo članom vabila na 23. redni občni zbor, ki bo v soboto 21. t. m. ▼ restavraciji Narodnega doma. Društveni odbor vabi članstvo in društvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži zbora.
a— Nočna vožnja na mestnih avtobusnih progah. Ravnateljstvo mestnega avtobusnega podjetja razglaša, da bo vozil cuslei z glavne postaje ob 22.45 avtobus do kasarne kralja Petra. Vožnja bo stala 2 m 3 Dm in bodo veljavne legitimacije kakor
podnevi.	,
a_ Nezgode. V mariborsko bolnišnico
»o pripeljali več ponesrečencev, med njimi 53 letnega kotlarja Antona Divjaka, ki se je pri delu v delavnicah državnih železnic huje ponesrečil. Padel mu je na levico kos železa ln mu jo poškodoval V Wilden-rajnerjevi ulici stanujoči sluga Miroslav Sušteršič je nadel tafto nesrečno, ia si je nalomil desno nogo Neki neprevidni kolesar pa je podrl na tla 79 letno vini-čarjevo ženo Ano Drobničevo. Pri padcu je dobila stara ženica poškodbe po vsem telesu
a— te se cigan razjezi... V sredo zvečer sta si skočila v lase neki cigan in 26 letni čevljarski pomočnik 'Ivan P lz Studencev V prepiru je cigan udaril s taKo silo s tamburico po glavi čevljarsKega pomočnika, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
ga reda je dala mestna občina v sredo odstraniti z Masarykovega nabrežja vse kole perila. Ta zadeva je že dalje časa razburjala interesente, ki so se pa 1. 1931. z re-verzom obvezali, da bo smela občina vsak čas odstraniti .kole. Zlasti tujci so vsako leto kritizirali, kako je mogoče, da se na
javnem prostoru v mestu razobeša perilo, ki ne vpliva nič kaj estetsko. Zadeva je sedaj rešena m si bodo morali interesenti poiskati primernejši prostor,
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Plačana ljubezen« in dve zvočni predigri.
Iz Cdfa
e— Društvo Sokolski dom v Gaberju ie pred dnevi na svojem rednem občnem zboru izvolilo novo upravo, ki jo tvorijo-predsednik dr. Milko Hrašovec, podpredsednik D raso Sirec ta in k Anton Basa blagajnik Franjo Dolžan, gospodar Franjo Saksida. odbornika inž. Anton Uzvald in Drago Naprudnik. pregledovale* računov Bernard Wltavskv in Anton Misia
e— Olepševalna dela. Pred dnevi smo poročali o nekaterih olepševalnih delih, k jih sedaj izvršuje Olepševalno in tujsko" prometno društvo v Celju. V mestnem parku so na novo uredili in posipali pota. ogradili z jasminom otroško igrišče proti cesti, prenesli krasne daliie iz parka na železniško zemljišče ob Kolenčevi ulici ia nasadili ob ograji proti železniški dovozni cesti cidonijo. Stari, trhli paviljon v mestnem parku, kjer je bila včasi slaščičarna, so podrli. Po poplavah poškodovano dam-sko kopališče zdaj temeljito renovirajo. na Rajterjevem hribu pa urejujejo poškodovana pota. Ob ograji mestne vrtnarije na Masarykovem nabrežju so zasadili liguster. ob cesti od Mestne elektrarne do Vodnikove ulice na Vrazovem trgu. ki jo razširjajo, pa erategus ruber. To drevo so nedavno nasadili tudi ob Ipavčevi ulici pri bolnišnici. Olepševalna dela bodo kmalu zabrisala sledove katastrofalnih jesenskih
Poplav.	„ .	i,
e— Pomladek Jadranske Straže v Celju
bo imel akademijo jutri v soboto ob 20. in ne ob 19., kakor je bilo na letakih po-motno objavljeno. Prodaja vstopnic je v trgovini vdove Karla Goričarja.
e— Glavno cepljenje v Celju. Redno javno cepljenje malih otrok (prvocepljen-cev) iz mesta Celja bo letos v četrtek 3. maja od 16. do 18. v Zdravstvenem domu v Gregorčičevi ulici 4, I. nadstr. Pregledovanje cepljencev in pri cepljenju izostalih otrok bo prav tam v petik 11. maja od 16 do 18.
e— Ponesrečena Marija ftopšetova iz
Stoprc pri Rogatcu je v celjski bolnišnici že četrti dan v globoki nezavesti. Njeno stanje je slej ko prej kritično.
e— Nesreča. V torek se je ponesrečil v papirnici g. Leopolda Klančnika v Višnji vasi pri Vojniku 19 letni delavec Ignac Klemenšek Pri delu ga je zgrabila žaga in mu odrezala mezinec na levici. Klemenšek se zdravi v celjski bolnišnici.
•— Konec sušenja perila na Masaryko-vem nabrežiu V <m:s1u cestno-policijske'
GOSPODARSTVO
Na poti k privatnemu deviznemu kliringu
V naših gospodarskih krogih je bila zlasti v zadnjem času ponovno izrečena za-nteva, da bi se z&ra. imavanje :zvoznih deviz pravičneje uredilo, zlasti da bi se premija, ki se zaračunava na oiicijelne tečaje deviz, povišala od sedanjih 28.5 odst. na približno 40 odst. S tem bi se premija Narodne banke približala premiji, ki se plačuje v prostem prometu za svobodne devize, kar bi pomenilo v resnici le priznanje dejanskega stanja, kakršno obstoja že od lanskega leta. Tudi kmetijsko zadružništvo se zavzema za pravičnejšo ureditev pri zaračunavanju izvoznih deviz, kar je razumljivo, saj bi povišanje premije omogočilo predvsem povišanje cen našega izvoznega blaga, ki tvorijo v pretežnem delu agrarni proizvodi. Če bi namreč izvoznik prejel višjo premijo ali na drug način večji izkupiček v dinarjih, tedaj bi tudi lahko plačal producentu, t. j. kmetu boljše cene. Ker se že sedaj precejšnji del uvoznega blaga plačuje z dražjimi prostimi devizami (z višjo premijo), bi povišanje premije Narodne banke ne povzročilo spiošne podražitve uvoza. Sedanie stanje poostruje na ta način dispariteto med cenami industrijskih in agrarnih proizvodov, na drugi strani pa olajšuje izvoz iz klirinških držav nasproti uvozu iz držav, s katerimi nimamo klirinškega prometa.
Kakor je podoba, za enkrat ni računati s tem, da bi se oficijelna pTenija Narodne banke povišala, pač pa kažejo najnovejši odloki finančnega ministra, da se išče rešitev tega vprašanja v drugi smeri, kar lahko, če se sistem izgradi, vodi k postopni likvidaciji zaračunavanja premije k oficijelnim deviznim tečajem. 2e sedaj tvorita izjemo dve deviz' ki se trgujeta brez premije, to sta namreč šiling in drahma. Izvozniki v Avstrijo morajo sicer 30 odst. dobljenih šilingov oddati Narodni banki po paritetnem tečaju 8 Din, ostalih 70 odst pa lahko prodajo na borzi v privatnem kliringu po tečaju ki s« svobodno formira na trgu brez vsake premije. Prav tako se brez premije trgujejo tudi grške drahme v obliki grških bonov, ki jih dobe naši izvozniki za del plačila za izvoženo blago.
Z najnovejšima dvema odlokoma finanč-njga ministra, ki sta včerai stopila v veljavo. pa se sedai »lični sistem uveljavlja pri anzleških funtih in španskih pezetah. Finančni mim>ter je namreč izdal odlok, po katerem moraio naši izvozniki blaga v Anglijo sicer ponuditi Narodni banki na odkup nno tretjino dobljenih deviz, ki se bo obra-č in al a po oficielne-m tečaju e premijo Narodne banke (28.5 %>), doč<m bodo lahko ostali dve tretjini deviz od izvoza v Anglijo orodali na borzi po svobodnem tečaju Cbr^ premije), kakor s? bo sam formiral. Na isti način lahko izvozniki prodajio hidi 20°/« deviz v angleških funtih, ki jih dobe od izvoza v drmre neklirinške države (po deviz-
Spremembe v stanju
Narodne bassk®
Najnovejši izkaz Narodne banke od 8 t m zaznamuje povečanje ziate in devizne podlage za 5.4 na 1845.6 milijona Din V sestavi zlate podlage pa je prišlo do •inatuejšlh sprememb. Da si poveča svoj operacijski devizni fond, je Narodna banka odprodala za 22.5 milijona Din zlata, med tem ko so se istočasno devizne rezerve povečale za 27.8 milijona Din. (Zadnjikrat je Narodna ba.nka prodala zlato v 3. četr tini februarja, in sicer za 30.2 milijona Din).
Devize, si se ne vštejejo v podlago, sc očividno v zvezi z zapadlostjo plačil za na še zunanje dolgove nazadovale za 31.5 na 23.3 milijona Din. Kakor običajno v začetku meseca, se je povečalo blagajniško stanje kovanih novcev v niklju in srebru za 12.5 na 250 milijonov Din. Posojila na menice so ponovno precej nazadovala, in sicer za 14.9 na 1024.6 milijona Din, lom bardna posojila pa le za malenkost na 236.9 milijona Din. Od konca preteklega leta so menična in iombardna posojila nazadovala že za 241 milijonov dinarjev,. v primeri z najvišjim stanjem v oktobru 1932. pa so posojila nazadovala že za 700 milijonov dinarjev.
Kakor znano, »e je obtok banaovcev ob koncu marca dvignil za skoro 86 milijonov; v prvi četrtini aprila pa se je obtok zopet skrčil za 46.6 milijona Din in znaša sedaj 4156 milijonov, to je za 318 milijonov manj nego lani v Istem času. Vzporedno z zmanjšanjem obtoka pa so se povečale žirovne obveznosti, in sicer za 62.8 na 1006.5 milijona Din. Zanimivo je ponovno skrčenje obveznosti z rokom, ki so prvikrat padle pod 1 milijardo Din. Najnovejši izkaz zaznamuje namreč skrčenje za 36.2 na 989.4 milijona Din. Kakor znano, se v tej postavki izkaza Knjižijo poleg obvezno sti zaradi izdanih blagajniških bonov pred vsem devizni krediti, ki jih je Narodna banka dobila v Inozemstvu Ker se obtok blagajniških bonov navzlic zmanjšanju ob restne mere najbrž ni bistveno zmanjšal. Je verjetno, da Je novo zmanjšanje postavke obveznosti z rokom v zvezi s ponovno redukcijo deviznega dolga Narodne banke v Inozemstvu. Obveznosti z rokom so do segle najvišje stanje v jeseni 1. 1932., ko so znašale malo manj kakor 1500 milijonov Taicrat pa je bil obtok blagajniških bonov manjši, nego je danes, zato lahko računa mo, da ae je od jeseni I. 1932. devizni dolg Narodne banke skrčil za preko pol milijarde. Kritje je ostalo nespremenjeno in znaša v zlatu in devizah 35.54%, v samem zlatu pa 33.57%.
Stanje na dan 8. aprila Je bile naslednje (v milijonih Din; t oklepajih razlike na sproti stanju od 31. marca): aktiva: podlaga 1845.6 ( + 5.4), od tega T zlatu 1743.2 (—22.5), v valutah 0.2 (4-0.2), r devizah 102.1 ( + 27.7); devize izven podlage 23.3 (—31.5); kovani novci 250.0 ( + 12.5); po sojila na menice 1624.6 (—14.9); lombard 236.9 (—0.1); pasiva: obtok bankovcev 4185.0 (—46.5); obveznosti na pokaš 1006.5 (+62.8), od tega nasproti državi 8.2 (—1.6)
nem pravilniku morajo namreč Izvozniki v n?klirinške države odstopiti 80°/» deviz Narodni banki). Anglaški funt v privatnem kliringu bo odslej notiral na nagih borzah.
Ta nova ureditev pomeni za izvoznike v Anglijo ugodnost v toliko, da se jim bo daT izkupiček za dobljene funte v dinarjih dvignil, kar bo olajšalo izvoz. Doslej eo mo ralf izvozniki prodati tinte po ofici?lnem tečaju e premilo Narodne banke, t. j. po ceni okrog 226.50 Din za 1 funt; odslej pa jim bo treba po tem tečaju 226.50 Din prodati Narodni banki le eno tretjino dobljenih angleških funtov, dočim bodo lahko ostali dv; tretjini prodali po tečaju, ki 6e bo razvil i>a borzi in ki bo gotovo višji. Na beograjski berzi je bila danes v smisliu nove naredb.' zabeležena že prva notacija angleških funtov v t?m privatnem kliringu in jie bil napravljen tudi že zaključek, in sicer po tečaju 256.50 Din za 1 fmt Po vesteh iz Beo-grada, bo menda enak način obračunavanja v prihodnjih dneh predpisan tudi m prodajo dolarjev, ki izvirajo od izvoza v Zedinjeni države.
Z drugo uredbo je finančni minister predpisal tudi način rnovčenja deviz, ki izvirajo od izvoza v Španijo. Kakor znano, smo nedavno sklenili s Španijo sporazum o ureditvi plačilnega prometa, po katerem bodo naši Izvozniki v Španijo dobili 50% izkupička v svobodnih devizah, 50% pa v terjatvah, ki se lahko uporabijo 6amo za kompenzacije v zvezi z uvozom španskega blaga v našo državo. Finančni minister je sedaj odločil, da morajo Izvozniki v Španijo dobljenih 50% svobodnih deviz odstopiti Narodni bansi na odkup po borznem tečaju, s premijo Narodne banke, ostalih 50% terjatev v Španiji, pridržanih za kompenzacije, pa se mora uporabiti v svrho plačila iz Španije uvoženega blaga. Te blo kirane terjatve v Španiji, ki so nastale od izvoza v Španijo izvršenega po 23. januarju t. 1., pa bo lahko izvoznik prodal svo bodno preko borze uvozniku španskega blaga, in sicer po svobodnem tečaju brez premije. Tudi za te španske pezete se uvaja notacija v naših borzah, na isti način kakor za šilinge, drahme Hi angleške tun te v privatnem kliringu. Uverenja za za varovanje valute po izvozu blaga ▼ Španijo se bodo odslej upravičevala na eni stra ni s potrdilom Narodne banke o odkupu 50% izKupička v devizah, ostalih 50% pa z običajnimi dokumenti po čl. 3. deviznega pravilnika, > dokumenti o uvozu blaga iz Španije in z borzno zaključnico, ki služi kot tiha pooblastitev Narodne banke pa kompenzacijo.
Kakor vidimo gre tendenca za tem, da se tudi pri nas izgradi nekak privatni kli ring, slično kakor v Avstriji, kjer je izpopolnitev in razširjenje privatnega Klirln ga končno dovedlo do tega, da se je ves devizni promet prenesel na privatni kli ring ln so končno offciehii tečaji Izgubili vsak pomen.
po žirovnih računih 365.8 (+40.0), po rajnih računih 633.0 (+24.4); obveznosti z rokom 989.4 (—3-6.2).
Gospodarske vesti
= železniška zveza Slovenije a morjem. Akcijski odbor za zgraditev železniške iveze Slovenije z morjem je na podlag nedavnega sklepa sklical konferenco go spoiarstvenikov savske in dravske bano vine, na kateri se bo razpravljalo o tem važnem vprašanju Konferenca se bo vrši la 6 maja v Ljubljani Akcijsiti odbor je na konferenco povabil predstavnike zain teresiranih ministrstev, bana dravske In savske banovine in druge visoke javne funkcionarje, zlasti pa predstavnike gospodarskih ustanov iz obeh banovin
= Kongres jugoslovenske^« trgovstv« v Skoplju. Kakor srno že javili, ee bo vršil dn? 12. in IS. maja t. 1. kongres jugoeloven-skega treovstva v Skoplju. Naslednje dni bo notovanje no južni Srbiji (Skoplj- - Bi»oij-Prilep - Ohrid - Gostivar Tetovo - Skoplje) Na kongresu, ki bo veličastna manifestacija jupo*lovensk*ea trsovstva. ee bo osnovala Centralna zveza trgovskih združeni Jueoela viie. Prireditev bo zvezana a prijetnim potovanjem. ki te m nas Slovence zanimivajSe. ker še malo poznamo te zgodovinsko in Dri-rodno lepe pokrajine, običaje ta življenje prebivalstva. Zveza trgovskih »druženj v Ljubljani vabi vsa trgovstvo. da ee v Inn večjem števili prijavi za udeležbo na kongresu in za potovanje Skoolje - Bitoli - Pri-le<p - Ohrid - Gortivnr - Titovo - Skoplje Udeleženci uživajo znatne vozna olaJSave, p« tudi za prehrano in prenočišča bo poskrbljeno. Zveza trgovaih združenj sprejema prijave še nekaj dni. najdalie t» nai se prijavijo udeleženci do 18; t m.
= Pobiranje 1 odstotnega larednega doprinosa k uslužbenskemu davku. Na podlagi § 16 novega finančnega zakona se bo v letu 1934/35 pobiral od obvezancev ualuž* benskega davka izreden doprinos v viiin-1 odst. od kosmatih prejemkov, ki ao podvrženi uslužbenskemu davku. Davčni oddelek finančnega ministrstva je sedaj ia-dal pojasnilo o načinu pobiranja tega izrednega doprinosa. Izredni doprinos znaSa 1 odst. celotnih prejemkov, ki so podvrženi uslužbenskemu davku. Od plačila doprinosa izvzema zakon služinčad. delavce In dnevničarje. orožnike, graničarje. podčastnike in upokojence, ki so jim pokojnine urejene po določbah zakonov, ki so bili v veljavi pred uvel javi jen I em zakon« o urad-ništvu in o drugih državnih uslužbenci civilnega reda z dne 31. julija 1923 zakona o državnem prometnem osohlu od 28 ok* tobra 1923 in zakona o ustroju vojske fr mornarice od 9. avgusta 1923 Ker se d<v klade odmerjajo na brutto-dohodke. ki »o podvrženi uslužbenskemu davku. «e v osnovo za izračunani« te doklade ne morejo všteti odbitki na podla«! čl. 93 zakona o neposrednih davkih. Doprino« se b" nobiral hkratu * uslužben«kim davkom Tam, kjer se uslužbenski davek nlačule v gotovini po seznamu se bo odtegoval pr> seznamu tudi izredni doprinos. Višina do prrr-g se mora v seznamu posebej oztvi
čiti. Tam, kjer se pa uslužbenski davek plačuje v znamkah, se bo tudi ta doprinos plačal v znamkah z lepljenjem v knjižico uslužbenskega davka. Kolikor so se izplačila za mesec april že izvršila, pri izplačili pa ni bil obračunan in pobran tudi doprinos, ae bo pri prihodnjem izplačilu obračunal In pobral tudi ta neplačani doprinos.
= Monopolizirani obrazci za račune pridejo v promet. Na podlagi čl. 37 taksnega zakona Je finančni minister odredil, da se od 21. aprila t. 1. dajo v promet monopol-»kl računi a takso 0.50 ln 1 Din, prtljažne matice po 0.50 in 1 Din, mlinski računi po 0.50 in 1 Din in spremnice za rečni promet z dosedanjo takso 2 Din, toda s popravkom v taksni rubriki. Zamenjava dosedanjih prtljažnic in mlinskih računov s takso po 0.25 Din, ter epremnic za rečni promet se bo vršila v roku 90 dni, to je od 21. aprila t. 1. pa do vštetega 19. julija 1934. V zameno za dosedanje prtljažnice ln mlinske račune s takso 0.25 Din bodo davčne uprave ln blagajne za prodajo znamk v Beogradu Izdale v ustrezajoči viSini taksne znamke.
= Brezposelnost v Zedinjenih državah.
Po statistiki National Industrial Conteren-ce Board v \Vashingtonu se je število brezposelnih v Zedinjenih državah od lanskega marca do letošnjega februarja skrčilo za 4 in pol milijona, in sicer od 13,200.000 na 8,600.000 ljudi. V industriji se je brezposelnost skrčila 54 od«., v trgovini za 43 odst., v rudarstvu pa le za 18 odst. in v prevozni stroki le za 9 odst.
— Izvoz žita v češkoslovaško Kakor poroča »Prager Tagblatt« Je na podlagi pogajanj med praškimi uvozniki in jugoslovensko PrivileRirano izvozno družbo skoro zasiguran izvoz gotovih količin jugoslovenske pšenice v češkoslovaško, čeprav znašajo tam intervencijske zaloge okrog 20.000 vagonov pšenice in rži. Fiksno sklenjena je mesečna dobava 1500 vagon iv koruze, ki se pozneje še lahko poveča. Možnost privatnih kompenzacij se bo uporabila pri izvozu koruze in sirovih kož v češkoslovaško.
= Likvidacija. »TekMilija«, d. d. v Ljubljani bo imela 25. t m. občni zbor. na katerem ee bo sklepalo o likvidaciji družbe.
__ v zadružni register so ae vpisale naslednje zadruge: Mlekarska zadruga v Ceš-njici v Bohinju r. z. z o. z.; Mlekarska zadruga v Hotavljah r. z. z o. z.; Založba »Nova knjiga« r. z. z o- z. v LJubljani.
= Dobave. Direkcija državnih železnic, strojni oddelek v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov Samotne opeke. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobav tokomerov. 500 komadov rudarskih žetez. 100 komadov grafitnih elektrod, 200 komadov grafitnih vijakov, 100 kg kita, 2000 kg feromanga-na in 200 m konopnenih lanenih cevi. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave 650 komadov stekla za okna, 50 komadov Sčetk za Siemensove motorje, 300 kg brodarskih verig, 40.000 komadov strojne opeke in 4500 metro« žice. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave električnega materijala. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 50 kg žice. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divullah sprejema do 3. maja ponudbe glede dobave avtomobilskih gum in 200 komadov kožic za pre-cejanje bencina in bencola, do 5. maja pa glede dobave 2000 m motvoza in 10.000 kilogramov mineralnega olja.
Borne
12. aprila.
Na Ljubljanski borzi je danes devita Berlin ponovno nekoliko popustila. V Curihu je notacija nadla na 122 pri zlati pariteti, ki znaša 128.46. tako da le sedaj d'?viza Berlin za 6koro poldrugi odstotek pod pariteto. Za malenkost slabejša je bila tudi devi-za London, dočim ie Trrt notiral nekoliko višje. Avstrijski šilingi eo v privatnem kliringu obdržali včerajšnji tečaj 9.20 do 930 (v Zagrabu [? bil promet no 9.27, v Beogra-d j pa po 9.25 in 9.2250).
Na zagrebškem efektnem tržIšSu je Vojna škoda notiral« 812.50 - 314 brez prometa. Več zaključkov ie bilo v T'« Blairovem po-soiilu oo 52.25. 52.50 in 52.75. Promet je bil fe v 7®/o S^aligmanovem posojilu Drž. hipo-tekarne banke po 66
Devize.
LJubljana. Amsterdam 2315.96 - 2327.32. Berlin 1850.14 - 1860.94. Bruselj 801-35 -805.29. Curih 1108.85 - 1113.85, London 176.86 - 177.96. Newyork 3394.39-3422.65. Pariz 225.88 - 227 - Praga 142.23-143.09. Trst 292.68 — 295.08 (premija 28.5 odst.) Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 9.20-
9?atreb. Amsterdam 2815.96 - 2327.82, Beilin 1850.14 _ 1380.94. Bruselj 801.35 do 805.29. London 176.36-177.96. Milan 292.68 do 295/«. Newyork kabel 3416.30-3444.6o. Čok 38M.89 - 8422.65. Parit 265.88 _ 227, Prasa 142.23 - 148.09. Durih 1108.35 do 1113.85.
Cnrih. Pariz 20.38. London 15.95. NewFork 808.75. Briselj T2.25, Milan 26.48. Madrid 42.2250. Amsterdam 208.95. Berlin 122. Du-nai 56.875. Stockholm 82.20. Oslo 80.10, Ko-benhavn 71.25. Praga 12.84. Varšava 58.32. Bu kar pit« 8.05.
Duna) rlefaii v priv kliringu) Beoand 11.14. London 27.87. Milan 46.00. N^Mork 538.15. Pariz 85.58. Praga 21,77, Čarih 174.24, 100 S v zlatu 128 S oao.
RfokH
Ljubiiana. Vojna ikoda »12.50 bi.. 7V. investicijsko 71 _ 72, 7V. Blair 52 - 53, 8°/o Blair 54 — 55. 7*/« Drž hipotekama banka 98 - 68 4*/o aerarne 36 - 87, 64/» begluške 58 - 54 zaklj.
Zagreb Državne vrednote: Volna škoda 812.50 - 314. za april 810 — 313, za maj 308 50. za junij • nilij 307 den.. 7°'» investicijsko 70.50 den., 4°'« agrarn- 86 _ 37. 7°/« Blair 52 88 - 52.75 «•/• Blair 54.50—55.50 7*U DrŽ hipotekama banka 66 - 69. 6"'« begluške 58 - 54; delnice: Narodna banka 4000 den.. Priv agrarna banka 255 - 259 Aečnrana Oeljek 13C den.. Trbovlje 107.50
d*B«>grad Vojn« Ikoda 818.50 _ 314. TU investicijsko 71 zakl!.. 4»/. agrsm? 36 zaklj^ 6«/. b^rhišk«. 54 sakli.. R*'* Blair 55.2o zaklj.. V'» Blair 52r.O. 52.25 zaklj.. Priv seruma bank/» 259 2W «>k1i.
Dunai Hunav-Sava-Jadran 11.65. Državne železnice 15. Alplne-Montan. 11.46, Sečera na 16.
Domač izdelek )e pralni prašek »PERION"
Poizkusite z nJim oprati VaSe perilo in zadovoljni boste. Perilo bo snežno belo in ne
bo izgubilo na svoji trpežnosti. VEDNO IN POVSOD SAMO: »PERION«.
Blagovna tržišča
2ITO
+ Chicago, 12. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 86 375, za julij 86.375, aa september 87.375; koruza: za maj 49, za julij 51.50, za september 52.25.
-f Winnipeg. 12. aprila. Začetni teča$: Pšenica: za maj 67.875, za julij 68.75, za avgust 70.375.
+ Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za žito mirna. Nudijo se (vse za slovensko posta to. plačljivo v 30 dneh): pšenica (no ml-veki tarifi): baška 79-80 kg po 147.50 — 150: banatska. 77 kg po 152.60 do 155; koruza (po navadni tarifi): nova fcasu Drimerno suha s kakovostno garancijo za anril do 120 — 122.50. nova. Dopolnoma su-ia. za mai do 127.50 — 130; moka: baška ,0« do 240 — 242.50. banatska po 250 d« 252.50.
+ Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca ne^Dremenjena. Promet slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad in *reni-ska 101 - 108; okolica Sombor 100 - 102; sr^dniebaška 102 — 104: gornjebaška in ladja Bege) 103 — 105: baška potiska in slavonska 106 - 107: gornjebanatska 99 do 101; juŽnobanateka 98 _ 100. Ječmen: ba6kt *rem*ki 65/66 k<> 72.50-75: nomlad-ni 67/68 kg 82 — 84. Oves: baški 56 — 58; sremski. slavonski 52 — 54; banatski 55 do 57. Koruza: baška. sremeka stara 78 do 79: nova 67 — 68; baška sušena 68 — 69; banatska suš. 66—67; sremska stara 79—80; baška ladja Bege j 69 - 71: baška ladja Tisa 70 — 72. Moka: baška, banatska »0g< m •Ogg« 177 5C 197 "(i »2' 15760 - 177 50-»5« 137.50 — 157 50; »6« 110 — 120: ,7< 75 - 85; >8« 72.5«' - 75; eremska slavonska >0g« In »Oga« 172.50 — 187.50, .2« 152.50 - 167 50 >5« 1^50 '47 50: >6< 107.50 - 117.50; »7« 80 — 90; »8< 72.50 - 75. Otrobi: baški. «remski 69 — 71; banatski 68 — 70. Fižol: baški in sremski brez vreč 110 - 112.50
+ Budimpeštanska terminska borza (12. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet srednji, pšenica: za maj 9.73 — 9.75. za junij 9.62 do 9.63; koruza: za maj 9.41 — 9.43, za julij 9.81 - 9.82.
Tudi v Jugoslaviji lahko pisatelj zaskiTi miKione
Beograd, 11. aprila
Dočim se naši slovenski književniki, pa naj že pripadajo katerikoli »stroki«, v svojih gmotnih stvareh pač hočeš-nočes-moraš ravnajo po naših prvih dveh. ki ta pela, da »nI žvenka. ni cvenka in »... pevcu vedno sreča laže. on Živi vmerj'6 brez dnar-ja. .« — se naš beograjski književnl-Ški prvak Branislav Nušič kakor poročajo prestolnični listi, pač ne more pritoževati nad gmotnimi uspehi svojega spretnega pe^ resa. Po podatkih, ki so jih dobili pri upravi beograjskega narodnega gledališča, navajajo, da je Nušič od leta 1920.^ sem prejel iz blagajne nič manj kakor 872.716 dinarjev tantijem od uprizoritev svojih 16 odrskih del Njegova burka »Put oko sveta« je bila najdonosnejša Narodnemu gledališču je prinesla 1,712.404 Dm. Nušiču pa 324.4«0 Din Za njo prihaja »Gospodja ministarka«. ki je dala gledališču 838852 Din, pisatelju pa 167 770 Din »Beograd nekad i sad« je prinesel Nušiču 81.174 Din, »Nahod« 68 4% Din »Narodni poslanik« 67.273 Din. »Mister Dolar« 49 149 Din, »Velik« nedelja« 19959 Din »Protekclja« 19 754 D'n »Predgovor« 11.962 Din. »Kne« Ivo od Semberije« 1254 Din Najmanjšo tantijemo je dalo Nušiču delo »Dva lopova«. — samo 331 Din
Toda ti Nušičevi komadi 6e niso dajali samo na odru beograjskega narodnega gledališča. temveč tudi v Ljubljani Zagrebu, Mariboru, na raznih drugih pokrajinskih odrih, na odrih potovalnih gledaliških družb in na diletantskih odrih, tako da se po cenitvi beograjskih listov more sklepati da je Branislav Nu«ič dobil od leta 1930. sem okoli 1.700 000 Din tantijem od uprizoritev svojih 16 odrskih del v naši državi, kar pomeni dobrih 10 000 Din povprečnih mesečnih dohodkov Niso pa tu vštete tantijeme ki jih dobiva Nušič od uprizoritev svojih del v inozemstvu, kakor na Češkoslovaškem, kjer je n pr »Gospa m'nistrovka« žel« kar izredne uspehe.
Toda z gledališkimi tantiemami pa seveda še ni izčrpan ves vir Nušičevih dohodkov ker mu znatne zneske prinašajo tudi ostala njegova književna dela katera občinstvo ne samo zeln rado Čita. temveč tudi bridno kupuje Branislav Nušič je tako brez dvoma naš »najsrečnejši« književnik, če nai »«refo« pomen? emntn* uspeh nje-eovih književnih del Ali če bi vprašali njega samega bi vam večni neumorni ša-1 jI vec Brana prav gotovo odgovoril t onim svojim znanim ljubeznivim nasmeškom da ga ta »sreča« tako hitro srečava in mine v«, da si vse do dane« Se ni mogel zapnm niti njenega obraza Pride pa izgine Bih. bi jo j in prejoj, če bi se	Soli po
redkem!
Konec grbavcev
Novo uspešno zdravljenje hrbtenične jetike
N« zborovanju Nemške krrurgične družbe, ki se vrši ta čas v Berlinu, je poročal asistent dr. F. Nitsche o senzacionalnem načinu za odpravo grbe, ki ni več tako nov. a je ostal neznan oelo strokovnim Doslej so smatrali za naravnost neizogibno zlo, da se po jetičnem obolenju hrbtenice pojavi večja ali manjša grba. Sicer je poskušal zdravnik dr. Calot že pred mnogimi leti obvarovati paciente tega zla, ali jim ga odpraviti, toda njegovi uspehi niso bili nič kaj zadovoljivi. Predvsem je umrlo zelo mnogo nesrečnikov zaradi operacije, ki jo je pri tem pnaktici-ral; če je pa operacija imela uspeh, je pa prevečkrat zrasla nova grba. To je tudi umljivo, sej medicina ni poznala pravega
pripomočka, ki bi odpravil temeljno zlo, hrbtenično jetiko, in tako je bilo naravno, da so »e njeni zunanji simptomi po vračal'.
Na nov način se je lotil tega vprašanja zdravnik dr. von Finck, o čigar uspehih je poročal dr. Nitsche. Finck je polagal paciente v mavčno ležišče in jim stavil na mesto grbe v presledkih nekoliko dni plasti vate, in sicer tako, da so se te plasti druga nad drugo križale. In tako se mu je posrečilo, da je polagoma odstranjeval tudi velike grbe. Njegov postopek je sicer precej dolgotrajen, zahteva povprečno leto dni, saj gre za to, da se grba odpravi milimeter za milimetrom. Tem lepši pa je potem rezultat. Do obnovitve grbe sploh ne pride več, ker se obenem s simptomi
ozdravi tudi temeljno zlo, tuberkuloza v hrbtenici. Seveda je j>otrebno, da se prične zdravljenje čim prej, kajti neveliko grbo je naravno mnogo lažje odpraviti nego veliko, bolezen je v začetnem stanju lažje ozdravljiva nego v poznejšem. Pri pravočasnem pričetku zdravljenja se grba sploh ne pojavi. Potrebno pa je tudi zaradi tega, ker vodi hrbtenična sušica ne samo do grbe, temveč često tudi do drugih, veliko nevarnejših komplikacij. Ne gre končno samo za odpravo »lepotnih pogrešk« in telesnih bolezni, marveč tudi za odpravo manjvrednostnih kompleksov, ki jim grbavci neredko zapadejo in delajo iz njih nesrečen in za druge ljudi dostikrat neznosen tip ljudi.
Mlss Florida
Singapurskl topovi
Torpedna letala, „Predictor" in Hadfieldove granate na) branijo angleške luke pred sovražnimi navali
Angleška vlada je v zadnjem času spre
Na tekmi lepotic v Miamlju Je bila izvoljen« za letošnjo kraljico lepotic Marj Ealsle-VVeemsova
menila sklep, da bi Singapur, to velevažno pomorsko oporišče, v primeru potrebe morala braniti mornarica. Pojavil se je načrt, naj bi se singapurska luka spremenila v trdnjavo, ki bo obdana z mogočnim pasom utrdb ln baterij, ki jo bodo storile neza-vzetno.
V pasu, ki zabranjuje ladjam vstop v pristanišče, bodo vzidali več 45 cm topov z dolgimi cevmi. Ti topovi so najtežji na svetu. V dolžino merijo skoro 20 m, tehtajo pa po 150 ton. Izstrelki tehtajo nad poldrugo tono Poleg teh topov bodo postavili na eksponiranih mestih še lažje topove s premerom 33.75 cm.
Ob istem času so strokovnjaki ukrenili potrebno, da se primerno ojači tudi zračna obramba singapurske luke. že zdaj sta sta-donlrani v pristanišču dve letalski krdeli; v najkrajšem času ju bodo ojačili in podvojili. Zlasti bo angleška vlada pomnožila torpedna letala, ki veljajo za najnevarnejše orožje bodoče vojne. Pri zadnjih
Lepotna konferenca v Ameriki
Barve naj se izbirajo strogo individualno
V	New Yorku »e je sestala konferenca ameriške »lepotne industrije«, na kateri je zastopanih nič manj nego 30.000 zavodov a* nego telesne lepote. Udeleženci »o morali ob otvoritvi položiti prisego, da bodo ženski spol stalno učili, da je lepota važnejša od zdravja.
V	različnih referatih so nato mnogi delegati govorili o lepotnih zadevah, o napredku lepotilne industrije in seveda predvsem o geslih za bližnjo bodočnost. Neki govornik je ob navdušenem odobravanju s strani vseh drugih predlagal, naj bi se ženske r bodoče ne k po ti čile samo z rdečo barvo, kajti modema gojitev lepote upošteva vso barvno krasoto narave. Individualnosti vsake ženske se prilega druga barva, tako
da bi se morale po vsej pravici sprehajati po cestah poleg rdečih tudi oranžne, rumene, zelene, modre in violičaste ženske. Pri tem je osnovno načelo: »Bodi naravna«. Platinasto plavi lasje pripadajo že preteklosti in nakodrani lasje isto tako. Današnja dama nosi lase visoko pričesane. Nadalje idealna ženska ni več vitka preklja. temveč ima visoko in stasijto postavo. Ob koncu konference bodo izbrali lepotno »kraljico«, ki bo ustrezala novim idealom.
Kakor vidimo, v Ameriki s krizo še nI tako hudo, če imajo toliko časa, da se banjo s takšnimi »ideali«. Ali pa je prišla kriza baš zato, ker jih takšni ideali v prvi vrsti zanimajo?
Spomenik krizi
Skupina ameriških arhitektov je predlagala predsedniku Rooseveltu postavitev ogromnega spomenika, za katerega bi prispevajo vseh 48 unijskih držav. Proslavljal naj bi moralo ameriškega ljudstva v dobi krize.
Newyorški kipar Severln Stockmar si zamišlja ta spomenik takole: Sredi velikega, okroglega vodnega bazena bi se dvigal 200 m visok mramornat steber. Okoli bazena bi Sla promenada, ki bi jo obkrožala drevesa. Poleg stebra bi tri velike skupine predstavljale polom finančnega ln gospodarskega sistema, korupcijo v političnih organizacijah in nered v trgovini, Industriji ter poljedelstvu. Nad temi tremi skupinami pa bi se dvigale v nepretrganem poletu glavne čednosti ameriškega ljudstva, pogum, vera in idealizem. Ameriška Javnost je za ta načrt baje navdufiena.
Zlata dežela
Iz Addls Abebe, prestolnice Abesinlje poročajo, da je neki francoski raziskovalec odkril zlato deželo Ofir, ki jo omenja 2e sv. pismo. Raziskovalec Bryronde Prorok zatrjuje da je našel templje in rudnike, ki so v starih časih dajali obilico zlata ln smaragdov.
Zlata dežela Ofir ima ▼ svetem pismu znamenito vlogo. Iz nje Je dobival kralj Salomon svoje zlate zaklade ln žlahtno kamenje, pa tudi živali, zlasti opice ln pave. Do nedavno nI nihče vedel, kje bi bilo treba Iskati to deželo. Mnogi učenjaki so domnevali. da leži v Arabiji, v južni Afriki ali Indiji.
Nemški raziskovalec Frobenlus Je menil, da leži Ofir v Rodeziji. To tezo je skuSal podpreti z raznimi zaključki. Dokazoval je, da so v teh krajih ostanki stavb, ki pričajo, da so bila tam svojčas velika kultič-na svetišča. Stavbe so imele tudi posebne zakladnice. Vhodi v ta poslopja so bili zelo majhni in tesni, tako da se Je komaj ena oseba prerinila skozi nje v notranjost. Brjr-ronde Prorok je zadal bajki nemškega arheologa smrten udarec, treba je pa Se počakati, da se njegova odkritja pojasnijo do kraja.
0 novorojencih
Dolžina novorojenca je povprečno 50 cm po Stratzu ali 49 cm po Heckerju. Povprečna teža znaša po Minotu v srednji Evropi za dečke 3340 g. za deklice 3250 g. Lobanla ima obseg 33 do 35 cm. prsi v višini bradavic 31 cm. Glava je ob porodu večinoma gosto porasla z lasmi, ki pa kmalu odpadejo. Potem šele zrase Jo (često zelo počasi! pravi lasje.
Pri spečem novorojencu naštejemo t minuti povprečno 130 utripov in 35 dihljajev, pri bdečem pa nekaj več. Telesna temperatura znaša okrog 37 stopinj tn le redko več nego 37.2 stopinji.
izkopavanja
pri Ternaopilah
Grško prosvetno ministrstvo je dalo nalog, da se mora razkopati ozemlje pri Ter-mopilah. Upajo namreč, da se bo pri tem delu posrečilo odgrniti levji kip špartanske-ga kralja Leonide. Nadalje upajo arheologi, da bodo našli tempelj in kopališče, ki je bilo tam v bližini. Še danes je v Termo-pileh kopališče, ki pa je slabo oskrbovano in Se slabše obiskano.
manevrih anglške mornarice je takšno torpedno letalo napadlo eno največjih angleških vojnih ladij, ki se ni mogla Izviti iz njegove oblasti. Letalo je oddalo Sest fiktivnih torpedov, kar bi v primeru vojn« prineslo ladji več nego sigurno pogubo.
Vendar pa razpolagajo Angleži s Se strašnejšimi sredstvi. Njih Izum in patent je »Predictor«, naprava, ki z neverjetno natančnostjo določi višino in brzino sovražnega letala ter naravnava po njem obrambne baterije. Instrumentu streže Se-storica oseb, učinek pa mu Je naravnost strahovit. Nedavno so delali poskuse z baterijo, ki je bila opremljena s »Predictor-jem«. Baterija je oddajala strele na napravo, ki je brzela po zraku z naglico 310 km na uro ter je plula v višini 1700 m. Čeprav je bila naprava oddaljena od baterije 5500 metrov, jo je pogodilo 29 izstrelkov.
K vsemu temu je treba prišteti še Had-fieldovo granato, o kateri smo že pisali. Ta granata, najnovejši izdelek angleške oboroževalne industrije. Je iz trdega jekla ter lahko prebije vsako jekleno ploščo, ki ne presega debeline 40 cm. leti pa lahko 14 km daleč. Poskusi so pokazali, da ima ta granata kljub enkratni uporabi še tolikšno proboino moč, da se lahko i znova nab4ie in izstreli.
Vse te Iznajdbe znatno Izpopolnjujejo novosti v angleških obrambnih napravah in pričajo, da si pod razorožitvijo nihče ne predstavlja večnega miru med narodi.
Obrezovanje vrtnic
Vrtnice so po presaditv; dosti občutljivejše nego druge rastline. Ce jih obravnavamo nestrokovniaško. se jim veje kaj lahko posuše. Pravilno obrezovanje skrbi poleg skrbne saditve in namakanja najbolje za njih prospevanj*.
Pri vseh koma i vsajenih vrtnicah odreže-mo letne poganike do drugega ali tretjega očesa. Ce pustimo veje prevelike, poženejo večinoma samo zgornia očesa, dočim 3aje-jo nižja kvečjemu slabotne poganjke. Dolg obrez vpliva neugodno tudi na rast krošnje ali vse rastline sploh. Ni pa samo potrebno. da močno obrežemo mlade poganjke, temveč bi morali pustiti le 3 do 5 naj-krepkejših vej, dočim vse ostale odstranimo. Le takšen grm bo dal lepe, krepke cvete.
Vrtnice sadimo v dobra tla, ki jih dobro steptamo in pozneje temeljito namakamo. Mlado vsajene nizke vrtnice pokrijemo malo z zemljo, ki zadržuje sončni žar ln veter. Ce pričnejo očesa po po četni Tasti dobro poganjati, to zemljo odstranimo.
Razstava mačk v Parizu
V wagramakl dvorani v Parizu Imajo trenutno razstavo mačk. Na zgornji sliki vidimo nekatere izbrane primerke, spodaj pa komisijo, ki Jih ocenjuje
PRAVKAR IZLILA fiTEVTLKA ILUSTRIRANE! TEDENSKE REVLJE
„ŽIVLJENJE IN SVET"
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
81 i k a na ovitku: LTTJAN HARVET
Naslovna slika: CVETOCA MAGNOLIJA (Foto)
FRANCOSKI DUH IN NEMŠKA NARAVA (A.) — KAKO NEKAJ DOKA2EMO (Znanost pozna pet možnosti - Kr) — RIBA BREZ PLAVALNEGA MEHURJA — Črtomir Zoreč: KAKO NASTANE TKANINA? — KORISTI BLISKA IN STRELE — LASTNA KRI PROTI DEPRESIJAM — TEHNIČNI OBZORNIK (Ventilator za mrzli in topli zrak - tnj — Najvišje ležeča elektrarna v Alpah — Pazi na vrednost kovinskih predmetov - tma) — RADIO (Dvojni jek - ma — Utrudljivost brezžičnih oddajnih postaj - ma) — E. K.: O DEŽNIKIH IN SONCNHOH — ZANIMALO VAS BO — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — Josip Jurčič: PO TOBAKU SMRDIŠ! — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (13) — NASTAJANJE PETROLEJA IZ SLANIKOV — MILIJONE LET STARI SLEDOVI ŽIVLJENJA — ANTILOPA BONGA (R. G.) — IZ SEVERNE LAPONSKE (k) — MLEČNI ZOBJE — COMTESSE DE BOUFFLERS (L. S.) — POMLADNO PREBUJENJE (dk) — ČLOVEK IN DOM (Cvetlična mizica - u) — KORIST CREŠ-NJEVIH JEDRC — NOVE PUBLIKACIJE — ŠAH (Borba za šahovski prestol - Br.) — ZA MISLECE GLAVE — ZNASiKE PRIPOVEDUJEJO (Francija velikemu izumitelju) — IVERI — Na platnicah: HUMOR (Adamson in Behacelj)
Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM
»ŽIVLJENJE EN SVET« se naroča pri upravi: LJubljana, Knafljeva ulica 8, ter stana na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta JO Din,
Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON St.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
V plamenih na letališču
Na letališču Le Bourgetu pri Parizu se Je te dni zruSll na zemljo vojaSki aernolanj ki Je zgorel do ogrodja pred očmi letališkega osobja
Poparjeni Madžari
Kako so budimpeštanski revizionisti nasedli dvojici lažnih ameriSkih novinarjev
V nekem odličnem budimpeštanskem hotelu sta se pred dnevi nastanila dva Američana. Prvi se je vpisal v tujsko knjigo kot Hugh A. O' Doneli, v rubriko za poklic pa je pripisal, da je »generalni ravnatelj lista New York Times«. Drugi se je vpisal za Leslieja Robersa ter se označil za političnega sotrudnika imenovanega lista.
Znano je, da delajo Madžari ogromno propagando za revizijo svojih mej in ne opuste nobene prilike, da podčrtajo svoje revizionlstične težnje. Po vseh hotelih Imajo nastavljene zaupnike, ki takoj obvestijo pristojne člnitelje, Ce se kje pojavi kakšna osebnost, ki bi jim mogla pomagati. Tako so se našli takšni posredovalci tudi v tem primeru. Američana so zelo vljudno povabili v madžarski parlament, kjer sta Jih sprejela bivši justičnl minister ln revizionist Emil Nagy ter predsednik odbora za zunanje zadeve Julij Pekar.
Ko so Usti bili obveščeni o tem sestanku, so poslali k Američanoma reporterje, da bi Jim Američana povedala svoje vtise. Tako se namreč najlažje dela propaganda. Američana sta velikodušno sprejela reporterje ln sta jima odgovorila na vsako zastavljeno vprašanje. Med drugim sta obsojala razdelitev Madžarske in sta se zelo čudila, kako Je mogla trlanonska mirovna pogodba tako ostrlči nekdanje meje krone sv. Štefana.
Toda komaj so te Izjave ugledale beli dan, se Je polotil Madžarov silen maček. Uredništvo lista »New York Times« je objavilo pojasnilo, ki pravi, da O' Doneli in Robers že davno nista več člana njegovega uredniškega zbora Ta izjava je silno poparlla madžarsko javnost. Sledilo je »lino vznemirjen"1«, Emil Nagy ln Julij Pekar pa sta hitela objaviti, da nista z Američanoma nič razgovarjala o reviziji, ampak sta Jima dovolila zgolj vljudnostni obisk.
Ko wo bile izjave natisnjene, pa Je pri-Ho novo presenečenje. Američana sta ob-
Madžarska žrtev Staviskega
Te dni »i je ▼ Monte Carlu prerezel za-
festne žile znani madžarski advokat dr. alotav-Koveos. Njegova smrt se je zdela v prvem trenutku zagonetna, šele pozne ie se je izkazalo, da je le naravna posledica advokatovega potratnega življenja.
Dr. Palotay-Kovacs je namreč živel od zelo tveganih advokatskih poslov. Ljubil je razkošje v vsakem pogledu, ni pa imel sredstev, ki bi z njimi pokril stroške. Pred nekaj leti se je seznanil s Staviskvm, ki mu je bil razodel svoje fantastične finančne načrte. Ker je bil Paloty-Kovacs sicer zelo izobražen mož ter je obvladal več modernih jezikov, ga je Staviskv kmalu pritegnil med svoje agente. Pošiljal ga je v inozemstvo, da se je pogajal v njegovem imenu. Za ta potovanja mu je plačeval visoke honorarje.
Vrč pa hodi k studencu tako dolgo, dokler se ne razbije. Tako je bilo tudi z bud!mpeštanskim advokatom. Dr. Pak>?av-Kovac? je slednjič uvidel. da je že zdavnaj odklenkalo njegovim življenjskim razvadam. Bil je na robu finančnega propada Lotila se ga je melanholija, ki je nastopila pred meseci, ko je Staviskv v Chamonixu izvršil samomor. V navalu obupa je najprej vzel dozo strupa, nato pa si Je še prerezal za pes tne žile.
Javila vest, da uredništvo »New Tort: TV mes< laže. Istočasno sta zahtevala, da s* poročilo v listih v tem smislu popravi. Listi sd niso vedeli drugače pomagati iz zadrege, Kakor da »o šli k ameriškemu poslaniku v Budimpešti. Vprašali eo ga, če pozna Američana, in poslanik Jim je odvrnil, da zagotovo ve, da nista več člana uredništva lista »New York Timesac. Nasprotno pa sta Američana izjavila, da »ta še vedno to, kar sta bila in da sta celo povabljena k ameriškemu poslaniku na ve-čerjo.
Stvar je zelo zamotana in mučna, najbolj pa so m i njo opekli madžarski revizionisti, ki so menili, da »o predobili »opet dva borca za svojo stvar, v resnici pa »o nasedli dvema prevejanima sleparjema.
ANEKDOTA
Omizje, kateremu Je pripadal nemški pisatelj Peter Rosegger, je nekoč govorilo o smrti. Večina omtznikov Je izražala strah pred smrtjo. Ko je prišla vrsta na Roseggerja, je dejal: »Jaz da bi se bal smrti? Toliko milijonov ljudi je že umrlo, pa še nihče ni prišel nazaj. Tudi meni se ne bo nič zgodilo in se smrti ne bojim!«
VSAK DAN ENA
Dostojanstvo cilindra
(»CJfe«?
S
O R T
SK Celje : SK Ilirija
Ilirija je v nedeljo na vročili mariborskih tleh spravila v prvi svoji tekmi pomladanskega nogomelnega prvenstva dve krvavo zasluženi točki. Ilirijanom ne bo več treba z bojaznijo v srcu odhajati na tuje terene, ker igra Ilirija sedaj vse tekme doma. V nedeljo nam prihaja v goste simpatično moštvo SK Celja, ki je v jesenski prvenstveni sezoni igralo prav vidno vlogo letos pa moremo obetati moštvu, v kolikor smo ga imeli priliko videti, še več uspeha. Posebno nevaren je napadalni trio, ki bo obrambi Ilirije povzročil gotovo mnogo preglavic. Belozeleni zmage še nimajo v žepu. dasi veljajo kot favoriti, in se bodo morali pošteno potruditi.
Ta tekma bo v nedeljo 15. t. m. ob 15.30 na igrišču Ilirije ob Celovški cesti. Pri tej priliki se predstavi občinstvu tudi slovita rezerva Ilirije, saj beleži v zadnjih tekmah vse rezultate nekako s 7 do 10 goli razlike. Njen nasprotnik bo kranjski Korotan, torej eno, lahko rečemo, izmed najboljših provincialnih moštev Slovenije. Predtekma prične ob 14.
Službene objave LNP
(Seja p. o. dne 11. aprila 19S4.)
Navzoči gg. Stanko, Novak, šetina, Mrdjen, Kuhar, Kosirnik, Juvan, Zupane.
Določijo se prvenstvene tekme v nedeljo
15.	aprila, v Ljubljani, igrišče Ilirije, ob 10. Reka : Jadran, dovoli se predtekma Sloga : Slavija, službujoči g. Galof, ob 15.30 Ilirija : Celje, dovoli se predtekma Ilirija H. : Korotan (Kranj), službujoči g. dr. Dougan, nadzor nad blagajno g. ravn. šetina; igrišče Hermesa, ob 10.15 Zalog : Disk, službujoči g. Kosirnik; Igrišče Primorja, ob 10. Grafika : Mars, službujoči g. Jugo-vec. — V Mariboru, igrišče Maribora ob 15.30 Maribor : Hermes, službujoči g. F1-Ser; igrišče Svobode, ob času, ki ga določi o o. Svoboda : Drava, službujočega dolo-« o. o. — V Murski Soboti, Igrišče Mure, ob 16. Mura : Gradjanski, službujočega določi o. o. — V Ptuja, igrišče Ptuja, ob
16.	Ptuj : Panonija, službujočega določi o. o. — V Celju Laško : šoštanj, igrišče določi Laško, službujoči g. Seničar. — V Zagorju, igrišče Zagorja, ob 15. Zagorje : Sloga, dovoli se predtekma rezerv, službujoči g. Knez. — V Hrastniku, igrišče Hrastnika, ob 16. Delavec : Hrastnik, dovoli se predtekma rezerv, službujoči g. Do-lanc. — Prvenstvena tekma Retje : Dobrna se odloži na poznejši termin.
Odobri »e druga poskusna tekma Svoboda (Tržič) : Slovan 15. aprila v Tržiča.
Odobri se prijateljska tekma Hrastnik : Ilirija 15. aprila v Hrastniku. Naknadno se zabeležijo prijateljske tekme odigrane 8. aprila Domžale : Ilirija v Domžalah, Slovan H. : Slavija v Ljubljani, Bratstvo ! Ilirija na Jesenicah. Korotan (Kranj) : Ilirija in Korotan n. : Svoboda (Tržič), obe v Kranju. Prijateljska tekma Trbovlje : Olimp 15. aprila v Trbovljah se ne odobri.
Ofečisl zbor SK Kanmika
V ponedeljek, 9. aprila se je ob veliki udeležbi članstva vršil redni letni občni SK Kamnika. Predsednik Ferdo Smuc je po prečitanju zapisnika orisal delovanje kluba v preteklem letu, pohvalno omenil delovanje akcij in trud odbora za povzdigo športa v Kamniku. Tajnik Franc Bervar je poročal, da je imel odbor 11 rednih sej. Prejel je 76 in odposlal 158 dopisov. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal.« blagajni-čarka lika Preslova, je razvidno, da je obor kljub slabim časom dobro gospodaril. Prometa je bilo 18.259 Din, ob zaključku pa izkazuje blagajna 4.115 Din gotovine. Gospodar inž. Dolenc je poročni o društvenem inventarju, ki se je v preteklem letu zelo izpopolnil.
Poročila načelnikov posameznih sekcij so pokazala živahno delovanje kluba v vseh športnih panogah. Načelnik nogometne sekcije g. Vinko Možina je poročal, da je sekcija odigrala 26 tekem, od katerih jih jc 12 odločila v svojo korist, 8 izgubila, 6 pa jih je ostalo neodločenih. V živahni debati se je nato obravnavalo pereče vprašanje nogometnega igrišča. Sekcija se bo letos včlanila v LNP. Za plavalno sekcijo je poročal načelnik inž. Fr. Dolenc. Sekcija je lani pokazal a, da se da z voljo in disciplino mnogo doseči. Bila je dobro organizirana in je sodelovala na podsaveznem prvenstvu kot edini klub poleg prvaka Ilirije. Z doseženimi uspehi smo lahko zadovoljni. Na športnem dnevu v Kamniku je sekcija izvedla klubsko prvenstvo ob sodelovanju s plavači Ilirije in kranjskega Koro" tana. Posamezni plavači so pokazali lep napredek, kar nam daje nado, da bo klub na letošnjem tekmovanju za prvaka province prav častno zastopan.
O delovanju teniške sekcije, v kateri j« včlanjenih 15 dam in gospodov, je poročal načelnik Valter Stuzzi. V tenisu je Kamnik brez dvoma najjačji podeželski klub. Odigral je turnir za prvenstvo kluba in dva prijateljska dvomateha z Domžalami, katera je odločil s 4 : 1 v svojo korist. V prijateljskih srečanjih z igrači Ilirije so naši teniški igralci mnogo pridobili in so »e pogumno" udeležili državnega prvenstva v Mariboru in mednarodnega turnirja na Bledu.
Zanimivo poročilo je padal podnačelnik smuške sekcije Miloš Levičnik. ki je na eni strani omenil uspehe kluba, na drugi pa nedostatke, ki se morajo odpraviti, da bodo v prihodnjem letu uspehi še večji. Sekcija je sodelovala na podsaveznem prvenstvu. kjer sta jo zelo častno zastopala M !oš Levičnik in Adolf Ravnik. Pri klubskih tekmah se je pokazalo, da ima klub lepo število tekmovalcev, gledati pa bo moral na vzgojo naraščaja. Posebno bi bilo potrebno postaviti manjšo šolsko skakalnico
Občni zbor je pozdravil tudi zastopnik Ilirije Rajko Kos, nato pa je v imenu revizijskega odbora predlagal Rado Kolman absolutorij. Pri volitvah izvoljeni odbor je sestavljen takole: predsednik Ferdo Šmuc, podpredsednik župan Franc Kratnar tajnik Franc Bervar. blagajnika Lado Gogala in lika Preslova. gospodarja podporočnik Stojkovič in Ivo Gjurin. arhivar Franc Re-beraik Načelnik nogometne sekcije je Vinko Možina. teniške Valter Stuzzi. plavalne Miloš LevičniJt zimsko-sportne Du-Karba Revizorji so dr. Zvokelj. Ker-Smanc. inž Rebolj Agilni SK Kamnik zasluži pri svojem delovanju vsestransko nodporo naše javnosti.	L Z.
Službene objave Odbora za delegiranje sodnikov v Ljubljani. Za prvenstvene tekme 15. t. m. so določeni naslednji sodniki: v LJuhljani: igrišče Ilirije ob 10. Reka : Jadran g. Ramovš, predtekma ob 8.30 Sloga : Slavija g. Galič; ob 15.30 Ilirija : Celje g. Ochs (po sporazumu), predtekma ob
14.	Ilirija B. : Korotan (Kranj) g. Vidic. Igrišče Primorja ob 10. Grafika : Mars g. Jordan (po sporazumu). Igrišče Hermesa ob 10.15 Zalog : Disk g. Baltesar. V Mariboru: igrišče Maribora ob 15.30 Maribor : Hermes g. Nemec; Svoboda : Drava g. Kopič. V Celju: Laško : šoštanj g. Wagner (rezerva g. Seitl). V Ptuju: igrišče Ptuja ob 15. Ptuj : Panonija g. Jančič. V Murski Soboti: igrišče Mure ob 15. Mura : Gradjanski fčakovec) g. Bizjak. V Zagorju ob
15.	Zagorje : Sloga g. Pevalek. V Hrastniku ob 16. Delavec : Hrastnik g. Oberlint-ner. V Tržiču ob 15. Svoboda : Slovan (poskusna) g. Pfundner. — Za prijateljske tekme (predtekme itd.) izven ljubljanskega okrožja odredijo sodnike okrožni OZDS in naj sr klubi obračajo tozadevno neposredno do njih.
Službene objave Ljubljanskega bazena podsaveza JHS. (Seja u. o. 11. aprila t. 1.) Za nedeljo 15. aprila so določene naslednje prvenstvene tekme: Ilirija : Gorenje ob 10.15 na igrišču Ilirije, CŠK : Slavija v Cakovcu. Iliriji in Gorenjcu se dovoli prenos tekme na Jesenice, ako se kluba za to sporazumeta. Na znanje se vzamejo prijave Ilirije in Gorenjca za tekmo 15. aprila. SK Ptuj se poziva, da prijavi prv. tekmo SK Ptuj : SK Celje. ČŠK in Slavija, Varaždin, se pozivata, da prijavita prv. tekmo za 15. aprila. Imenuje se začasni kazenski odbor, v katerega so delegirani: dr. Bradač, major Jane in prof. Stepišnik. Za službujočega odbornika pri tekmi Ilirija : Gorenje se Imenuje dr. Bradač.
Službene objave odbora za delegiranje sodnikov pri LHP. Za nedeljo 15. aprila so delegirani naslednji sodniki: žitnik Luce (rez. Jurman) za tekmo Ilirija : Gorenje, ako je tekma v Ljubljani, ako se vrši tekma na Jesenicah, pa Volčini Jože. Versel Ernst za tekmo CSK : Slavija v Cakovcu.
Prvenstvo drav. banovine v table tenisu za leto 1934. Ljubljanski table tenis pod-savez razpisuje prvenstvo dravske banovine v table tenisu za 1. 1934. dne 28. in 29. aprila v areni Narodnega doma. Discipline so naslednje: a) single gospodov, b) single dam, c) double gospodov, d) double dam (samo v primeru petih prijav), e) moštva (■po trije igrači), f. single juniorjev. Prijave je treba poslati do 26. aprila s prijavni-no na naslov L. Griinfeld, Ljubljana, Masa-rykova cesta 64. Prijavnina znaša za disciplino a, b in f po 10 Din, za c, d in e po 15 Din. Prvi v vsaki disciplini prejme naslov »Prvak dravske banovine« za dotično disciplino in pokal, glede ostalih daril bodo klubi pravočasno obveščeni. Naknadne prijave proti dvojni prijavnini do 28. t. m. ob 10. žrebanje bo 28. t. m. ob 11. Kraj se objavi naknadno. Tekmuje se po pravilih ln pravilnikih JTTS Igra se z Villa žogicami. V vseh disciplinah se Igra po cup sistemu best of five, zadnji štirje igrajo nato po točkah best of five. Juniorji in moštva igrajo kakor ostale discipline samo na best of three. Cas igranja: 28. aprila od 14. do 18. ln od 19.30 do 24. 29. aprila od 8. do 12.30, od 14. do 18. in 19.30 do konca, nato objava rezultatov in razdelitev daril. Za čas Igranja po tem razporedu morajo biti igrači in igračice vodstvu turnirja na razpolago, sicer jih sme vodstvo po 10 minutah čakanja črtati.
Razpis propagandnega lahkoatletskega mitinga ASK Primorja. ASK Primorje priredi v soboto in nedeljo, 5. in 6. maja na svojem igrišču, Tyrševa c., propagandni ograničeni lahkoatletski miting, pri katerem imajo pravico nastopa vsi verificirani in neverificirani atleti, kakor tudi atleti, ki se nahajajo pod zabrano zaradi prehoda, včlanjeni v klubih, članih JLAS na teritoriju dravske banovine. Prijave je poslati na naslov. ASK Primorje, Ljubljana, Ga jeva 1, nebotičnik, IV. nadstropje, soba 410, do 28. aprila ob 12. Prijavnina, ki jo je treba priložiti prijavi, znaša Din 5 za točko in osebo, Din 15 za moštvo. Naknadne prijave se ne sprejemajo. Tekmovanje se vrši na tekališču, dolgem 397.30 m, ki ima dva ne-dvignjena zavoja. Prireditev se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS. Nagrade: ako je v vsaki disciplini pet tekmovalcev, dve pri-znanici, ako je število tekmovalcev večje kakor pet, tri priznanice. Pričetek tekmovanja v soboto, 5. maja, ob 15.30, v nedeljo, 6. maja ob 15. Program in vrstni red tekmovanja: Sobota: tek 100 m, tek 100 m jim. C, met krogle, tek 400 m, skok v daljavo in z zaletom, skok v daljavo in z zaletom jun. C, tek 5000 m, met diska, tek 800 m, skok v višino z zaletom, skok v višino z zaletom jun. C, tek 110 m zapreke. Nedelja: tek 200 m, tek 200 m jun. C, met gladiva, tek 400 m zapreke, troskok, troskok jun. C, tek 10 km, met kopja, tek 1500 m, skok ob palici, skok ob palici Jun.
Brodnik, Karli, Sočan. Ob 19.80 Mjt »akcijskega odbora pri Kočarju. Poziva ae na sejo ob 20. Košenina Ivan. Jutri bo sestanek vseh igračev zaradi nedeljskih tekem, ln sicer se igra v Domžalah in Mariboru. Za Maribor naj gotovo pridejo Cebohln, Levi, Klančnik. — Uprava igrišča. Danes ob 18.30 aeja odbora na Igrišču. Zaradi ureditve igrišča vsi odborniki gotovo.
TSK Slovan. Drevi ob 20. pri KruSlču sestanek vseh igralcev. Udeležba obvezna.
SK Jadran. Danes ob 20. se pozivajo na sestanek tile igrači: Pele, Modrijan, Kisel,
Llportek, M&roht, Verbdft, Oven m, Kal616 I, Brcar, Oven n, Benedetič, Kocjan, Pre-zelj, Plantan. Za reditaljako službo v nedeljo naj pridejo na sestanek: Vrančič, Goli, Kllr, gospodar zaradi opreme. Sestanek je pri M. Sokliču.
SK zalog. V nedeljo igramo prvenstveno tekmo z Diskom. Zato naj se javijo ob 10.30 na igrišču Primorja: Juvančlč, Boby, MUan, Danilo, Janko, Stanko, Franci, Ja-kec, Bdi, Dolči, Sanzl. Igramo v belih Jopicah.
Repertoar
Iz življenja na deželi
C, štafeta 4V1W m-
Gostovanje lahkoatletske ekipa ASK Primorja v Bukarešti. Sredi julija gostuje 20 atletov močna lahkoatletska ekipa ASK
Primorja v Bukarešti, kjer nastopi v dvo-matehu proti kombinirani postavi najboljših rumunskih lahkoatletskih klubov C. P. R. in Viforul Dacia. Sekcijsko vodstvo vljudno obvešča že sedaj klubove člane in simpatizerje, ki bi reflektlrall na izlet v Bukarešto, da se že sedaj prijavijo sekclj-skemu vodstvu, nebotičnik IV. nadstr. Zaprosilo se Je za znižano vožnjo ln potne liste.
ASK Primorje (Lahkoatletska Sekcija).
Redni treningi se vrše na igrišču vsak ponedeljek, sredo in soboto od 16. naprej. Treningi so zaradi predstoječih klubovih prireditev (21. in 22. aprila, 5. ln Q. ter 9. In 10. maja) obvezni za vse atlete, bivajoče v Ljubljani Tudi zunanji atleti, zlasti oni v okolici Ljubljane, se opozarjajo na omenjene prireditve, atleti iz Celja tn okolice pa na prireditev SK Jugoslavije v Celju, 13. maja. To opozorilo velja tudi kot poziv na redni trening.
SK Ilirija (Lahkoatletska sekcija). Drevi ob 20. v klubski sobi kavarne »Evrope« seja nafielstva. Polnoštevilno. Treningi na Igrišču so vsak torek, četrtek in soboto s pričetkom ob 17. — (Hazenska SekcUa.) Drevi od 18 dalje trening za vse hazena-šlce ln atletinje. Ela, Poldi, Anči gotovo.
2SK Hermes (Nogometna sekcija). Danes strogo obvezen trening vseh igračev, od 15. naprej za proste, za ostale od 18. naprej. Posebno se pozivajo: Oblak, MlkluS. Ferjan, Daneu Flujhar, Kretič, Košenina, Kos, škrajnar, Primar, Zalokar, Ozebek,
Iz Litije
Smrt uglednega Zasavca. V Stangi so pokopali 74 letnega posestnika Ignaca Alan-dlja, ki je bil spoštovan v vsem našem okolišu. "	" na
bilo njegovo --------------_ .
bilo navzočih gasilcev iz vseh okoliških čet ter župni odbor iz Litije. Svojemu staremu prijatelju je spregovoril v alovo župni načelnik g. Lajovic Franc st Speh je bil 20 let podžupan trebeljevske občine. Spehovo 'ostilno poznajo tudi mnogi obiskovalci Janč, Stange in drugih naših hribov, ki »o si izčrpane »il« osvežili pri gostoljubnem gostilničarju. Spomnili »e bodo ob teh vrstah prijaznega moža, ki je imel ožgane znake po obrazu. Bile »o mu v spomin na dokaze gasilske discipline. Pri nekem požaru ae je Nace močno poškodoval, takisto tudi njegov brat. Dokaz, da sta bila vedno pripravljena bližnjemu na pomoč. Za pokojnikom žalujejo itevilni domači in ves okoliš.
i— Pogozdovanja na Ponovi čah. Na ba-novinskem veleposestvu na Ponovičah prav pridno pogozdujejo. Pri delu ao zaposleni okoličani iz Save,. Leš in drugod. Sadike so vzgojene v gozdni drevesnici v Ostrožniku. Sreski gozdarski referent g. Burnik j« pokrenil akcijo, da se tudi v letošnjem letu pogozdi čim več gozdnih kompleksov v litijskem srezu. Za naše kmete je določenih 30.000 sadik iz Ostrož-nika. Pogozdovalni dnevi se bodo vršili tudi za višje razrede osnovnih šol, da se mladina seznani • posli v gozdovih in s tem vzljubi naravo.
Iz Trbovelj
t— »Študentje smo«. To velezabavno opereto priredi sokolsko gledališče v nedeljo 15. t m. zvečer. To bo prva opereta v Trbovljah, zaradi česar vlada zanjo veliko zanimanje. Vstopnice dobite v podružnici »Jutra«.
Iz Novega mesta
Kino »Dom« v Sokolskem domu
predvaja danes ob 20.15 in ▼ nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni film »Plavolasa Venera«. V glavni vlogi: Marlena Dietrich. Predigra: Paramountov zvočni tednik.
Iz Konjic
nj— Za gospodarske dneve v Konjicah, ki se bodo vršili 15. in 16. t m., zvezani z vinsko razstavo v Okrajni hranilnici, vlada v vsem okraju veliko zanimanje. Za razstavo je priglašenih le 90 razstavljalcev. Sodelovali bodo na tej gospodarski prireditvi razni gospodarski strokovnjaki, ki bodo tudi nastopih na zborovanju kmetov r nedeljo 15. t m. dopoldne pred Okrajno hranilnico.
Iz Ptuja
J— Is sreake organizacije JNS. Narodni poslanec g. Petovar Lovto obiskuje posamezne občinske organizacije in svoje vo-liice s prirejanjem javnih shodov. Preteklo nedeljo sta »e vršila kar dva phoda, zjutraj ob 8. v Cirkovcah in ob 11. v Dorna-vi. Oba sta bila zelo lepo obiskana. Obširno poročilo na obeh shodih je podal narodni poslanec g. Petovar, ki j« zborovalcem poročal o delu Narodne skupščine in vlade. Podal je tudi nazorno poročilo o političnem položaju v državi in tujini. Navzoč-nim je tolmačil tudi razne zakone in UTed-be, ki jih je skupščina v zadnjem času sprejela. Zelo obširno se je nadalje bavil z državnimi gospodarskimi prilikami tn zlasti obrazložil sestavo državnega proračuna. V teku t. m. bosta še dva shoda: r Rogoznici pri Ptuju in v Markovcih. Sreska organizacija v Ptuju pa pripravlja za 27. maja velik manifestacijski shod za vse STe-ze ob naši severni meji Odbor sreske organizacije je povabil na ta shod predsednika stranke, ministrskega predsednika g. Uzunoviča. Občinske organizacije »e opozarjajo že danes na ta važni zbor.
j— Društvo državnih upokojencev In upokojenk v Ptuju sklicuje za nedeljo 15. t. m. sestanek v mestni posvetovalnici mestnega magistrata ob 10. dopoldne. Sestanka se udeleži tudi delegat iz Maribo-ra, ki bo poročal o perečih vprašanjih.
j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. te v nedeljo ob pol 19. in pol 21. angleški film »Bastija« • Friderikom Marchom. Kot
dodatek Foxov tednik.
*
BEGUNJE PRI CERKNICI. Na belo nedeljo je uprizoril pevsko-dramatični odsek tukajšnje gasilske čete Moličrovo komedijo »Skopuha«. Na sporedu so bile tudi tri pevake točke, Id >ih je izvajal mešani zbor pod vodstvom našega požrtvovalnega pe-vovodje g. Ivana Pregelca starejšega. Viole v komediji so bile dobro podane, naj-
jše pa j« bila igrana vloga skopuha. Nadejamo ae, da nam bo naša mladina t Begunjah, ki ae zbira pod praporom gasilske čete, v ponos in bo neustrašeno korakala po poti, katero si je začrtala.
BRASLOVOE. Namesto venoa na grob blagopokojnega g. Josipa Pauerja iz Bra-slovč je daroval g. dr. Stane Medic iz Šoštanja za Sokola v Brastovčah 100 Din. za kar mu izreka Sokol bratsko zahvalo.
MORAVČE. Iz Moravč se je izselil v Studence pri Mariboru splošno priljubljeni pekovski mojster g. Plevanč Maks. Z njegovim odhodom J« nastala v društvih občutna vrzel. Bil je vnet društveni delavec pri Sokolu, gasilnem društvu in drugod. Najbolj pa sta prizadeta moravška godba in tamburaški zbor. ki sta * njegovim odhodom izgubila sposobnega kapel-nika Samo tri leta je bival med nami a ▼ teh letih je toliko ustvaril v društvenem delovanju, da ga Moravčani ne bodo pozabili. Ob njegovem odhodu so mu godbeniki in pevci priredili podoknico V imenu društev mu je izrekel zahvalo starosta Sokola br. Janko Toman Ginjen se )e g. Plevanč zahvalil za pozornost s željo, da bi vsa društva, zlasti pa godba, tudi r naprej uspešno delovala. V novem kraju želimo
g. Plevanču mnogo sreče. — Na Vrh pol ju pri Moravčah je bil v nedeljo 8. t m. v šoli ustanovni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Vrh-polje in Moravče Na zboru je predaval o sadjarstvu g. Horvat Ivan. šolski upravitelj iz Ihana. Izvoljeni odbor, kateremu predseduje šolski upravitelj g. Perko Janez iz Vrhpolja, priča, da bo podružnica uspešno delovala.
SV. JURIJ OB JUŽNI ZELEZNia. — Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 15. t m. ob 8. v osnovni šoli predavanje o vrtnarstvu. Vljudno vabljeni člani in drugi vrtnarji, posebno gospodinje in dekleta!
SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH. Kolesarski klub »Perun« iz Maribora je priredil v nedeljo 8. t. m letošnjo otvoritveno vožnjo k nam. Zal je slabo vreme oviralo prireditev. Pripeljalo se je Ie nekaj motociklistov, članov »Peruna«, ker Je kolesarje oplašil dež. Došle goste so lepo sprejeli tukajšnji člani »Peruna«. Nato so se gostje in domačini napotili ob zvokih godbe v Recerjevo gostilno, kjer je bil prijateljski sestanek Tu je pozdravil goste g. Janko Pahernik. Proti večeru so se Mariborčani vrnili domov. — Te dni se poslavlja od nas starešina oddelka finančne kontrole preglednik g. Berlisk, ki odhaja na Jesenice. Berlisk in vsa njegova rodbina sta aktivno sodelovala pri Sokolu, g. Berlisk je bil vesten blagajnik. Kljub veliki zaposlenosti je bil g Berlisk vedno med najagilnejšimi brati, zato ga bomo hudo pogrešali. Bil je tudi vnet član pevskega odseka. Podrejenim v uradu Je bil dober in pravičen šef, v občevanju s strankami pa vselej ljubezniv. Obilo sreč« na novem mestu! Na mesto g. Berliska pride g. Si-monič iz Ljutomera.__
Radie
Petek, 18. aprila.
LJUBLJANA U: Šolska ura: 0 lepotah zapadne Indiju (ini. LupSa). — t2.15: Plo-§5^ _ 12.45: Poročila. — 13: Caa, ploSč*.
—	18: Reproduciraai orkestralen koncert narodnih pesmi. — 18.90: Predavanje ZKD.
—	19: Francoščina. — 19.30: Izleti za nede ljo (dr. Andrejka). — 20: Prenos iz Zagr* ba. — 22: Cas. poročila, lahka glasba.
Sobota, 14. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.4»: Poročila. — 13: Cas, poročila. _ 18: Plošče, stanje cest. — 18.30: Zabavno predavanje (g. Daneš). — 19: Ljudski nauk o dobrem ln zlu. — 19.30: Zunanjepolitični pregtad.
—	20: Prenos akademije iz Uniona v proslavo Don Bosca. — 22: Cas, poročila, lahka glasba.
BEOGRAD 17: Opert na ploščah. — 19.80: Operne arije na ploščah. — 20.10: Mašan program. _ 22.46: Ciganska godba. — ZAGREB 12.45: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.15: Koncertni večer. _ 21.45: Plesna glasba. — BRAGA 19.20: Koncertni večer.
—	22.15: Plošče. — 22.80: Orkestralen koncert. — BRNO 19.20: Pramos i« Prage. — VARŠAVA 20.02: Orkestralen te pevski koncert. — 21.20: Nadaljevanje koncerta. — 23.05: plesna muzika. — DUNAJ 12: Plošče. — 16.30: Lahka godba orkestra. — 19.40: Pesmi. — 20.06: Veseloigra. — 22.20: Koncert oparnega orkestra. — BERLIN 20.15: Zabaven program. — KONTGSBERG 19.30: Klavirski koncert. — 20.10: Mešan program. — 23: Godba «a ples. — MUHL-ACKER 19: Handlov koncert — 20.15: Pester program. — 20.40: Plošče. — 23: Kabaret - 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.90: Vojaška godba. — 20: Mešan glasbeni program. — 22.10: Koncert ciganske kap sle. — 23: Jam. — RIM 17.10: Vokalen in Instrumentalen koncert — 20.40: Plošče. — 21: Prenoe opere iz gledališča.
čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"
DRAMA.
Začetek ob 20.
Petek, 13.: Zaorto.
Sobota, 14.: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izv^n. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Nedelja. 15. ob 15.: IKRI. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20.: Zaprto (gostovanje v Smartnem pri Kranju).
Ponedeljek, 16.: Koncert Jugoslovenskega pevskega društva iz Zeinuna. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Petek. 13.: Baletni večer članov balete Narodnega gledališča v Beograda. Izven. Sobota, 14 ob 15.: Ruealka. Izven. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din.
Nedelja, 15. ob 15.: Carmen. Izven. kredno znižane cen? od 30 Din navzdol. — Ob 20.: poljska kri. Izven. Znižana cene.
Ponedeljek, 16.: Zaprto.
★
Baletni večer t operi. Drevi bo v openr*n
gledališču prvi baletni večer letošnje sezije. Spored izvajajo tri ji najboljši plesalci baleta beograjske opere, in sicer primabalerina gdč. M. Olenina ter Sama bal ela gdč. Vaei-Ijeva in A. Zukovski. Baletni večer ima dva dela. V vsakem delni je lest raznih plesov, ki jah izvajajo deloma posamezno, deloma pa v skupinah zeoraj navedeni člani baleta. Plesi ee izvajajo na koncertne točke raznih skladateljev, med drigimi tudi naših jugoslovanskih, Biničkega, Hrističa in Tajčeviči, poljskih Chopina in Ružičkega, ruskih Arm-ekega, Cajkovekoga In Skrjabina, zastopani so še Bizet, Delibes in Bayer. Pri klavirju fe kapelnik dr. Danilo Švara. Spored je zelo interesanten, plesalci so izvrstni, zato obisk najtopleje priporočamo.
Ponovno opozarjamo na dlJaSko predstavo r soboto 14. t. m. popoldne t operL Uprizori se Dvorakova opera »Rusalka« z naslednjo zasedbo glavnih ulog: Ruealko poje ga. Gjungjenae - Gavedla, tujo knežnjp ga. Tfci«*-ry-Kavčnikova, čarovnico ga. Kogojeva, ku. harček je ga. Ramšakova, Vile so ge. Ribičeva, Skerjanfeva in Golobova. Povodnega moža poje g. Bet?tto, princa g. Gostič, (fos-darja g. Janko in lovca g. Magolič. Dirigira Štritof, režija je Kreftova.
Simfonični koncert, na katerem so bode izvajala izključno le dela dr. Ant Dvofaka, bo v petek 20. t m. v unionski dvorani. Koncert spada v okvir čeSksgn tedna naie opere. Spored izvaja pomnoženi operni orkester, dirigira ravnatelj Polič. Prodal« vstopnic bo od ponedeljka dalje v knjigami Glasbene Matios.
Prva repriza Smetanove epere >UM>< bo v torek 17. t. m. kv«j abonmaja. Ker delo ne bo igrano ta abonma, dovoljuj® uprava p. n. abonentom pri nakupu vstopnic za to predstavo 30 •/• popust sa SJdefe istih vrst, kakor jih imajo p. n. abonentl abonirane. Pri nakupni vstopnic prosimo abonente, da predložijo svojo abonentsko i kaznioo. Prodaja bo v ponedeljek in torek. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 14.: Dama na slabem rlasn. Nedella, 15.: Dama na slabem glasu.
»Dame na slabem glasu'-, veseloigro v treh dajanjih, ponovijo v Šentjakobskem gledališču v soboto te nedeljo ob 20-15. Veseloigra je dosegla pri obeh dosedanjih predstavah izreden uspeh, saj sta bili obe predstavi popolnoma razprodani. Naslovno ulogo igra ga. Ervina Wrischer-Petrovčiče-va, ki je dosegla s to svojo kreacijo nenavaden 'jspeh. Glavne moške uloge so v rokah gg. Košaka, Karosa in Hanžiča. Režira g. Miran Petrovčič Predprodaja vstopnic od sobota dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. te? eno uro pred predstavo. Občinstvo naj blagovoli kupiti vstopnice £e y predprodarji.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Potek, 13.: Akademija zveae mladih kit<itk-
tualoev.
Sobota, 14.: Hokuspokus. Premiera. Nedelja, 15. ob 15.: Stambulska roža. Zadnjič. Globoko znižane oane od 8 do 20 Din._ Ob 20.: Hokuspokus.
Javna zahvala
Gospod primarij bolnice v Ormožu dr. A. Hrovat mi je z izredno težko operacijo rešil življenje in s tem otel mojim ljubim otrokom mamico, ko sirote očeta že itak nimajo. Iz vsega srca se zahvaljujemo jaz in moji otroki dobremu gospodu doktorju za njegovo izredno požrtvovalnost in tudi častitim sestram, ki so mi z materinsko ljubeznijo stregle in me negovale kakor otroka. Moj mali Stankec moli vsak večer: Dobli Bog podeli gospodu doktolu veliko veselje, kel je ohlanil moji ljubi mamici življenje.«
Matilda Oerm, posestntea v Ormožu.
ki. Za tn dan zado-' staje enkratno pudra-afs.
12. Blesk fe odpravljen.
popolnoma
•3. Daje koži barihmast videz In prirodoo lepoto.
• i. Ostane na Kc« tudi pri vetru, deževju in potenju. — Ns dela madežev.
•5. Zožuje razširjene znojnics. — Ns suši koio.
Ta nova in presenetljiva iznajdba je upo-rabljeoa pri pod™ Tokalonu, v katerem je smetanova pena na znanstven način zmešana s najfinejšim, na zraku pocušeoim pudrom. Ta puder napravi kožo baržunasto
katerih naj Vaš puder vsebuje smetanovo peno
nežno, poživi utrujeno tkivo, okrepča kožo ter daje vsakemu licu »mat« odraz čudovite lepote. Puder Tokalon je edini puder s smetanovo peno. Puder Tokalon <e drži na koži štirikrat dalje kakor navadni pudri.
tL £Ls
26
Krinka proti krinki
Roman
Yoirag me je premeril od glave do nog, in prejšnji smehljaj mu je spet previdno in oprezno prilezel na obraz.
Mirno sem si zažgal cigareto. Plamenček vžigalice ni niti malo trepetal v moji roki, ko sem odgovoril:
»Prav imate. In povedati vam hočem, zakaj...« Young me je osuplo pogledal. Oblački moje cigarete so obdajali njegovo lice z drhtečim okvirom. »Zakaj... ?«
»Nu, seveda ... Med prijatelji...«
Za trenutek sem videl Youngove zobe, bele in popadljive. A že so padle ustnice nanje, kakor rdeče zagrinjalo.
»Da, zadati vam hočem vprašanje, v katerem boste našli oboje hkratu, razlog in pojasnilo,« sem rekel ter položil nogo čez rob stola. Youngova veka so se zategnila navzgor, belina je blisnila izpod
njih. In jaz sem vprašal:
»Ali se niso vrednostne naložbe pri ladijski zakladnici v zadnjih
urah znatno povečale?«
Younga je izpreletel drhtljaj, kakor da bi hotel skočiti vame. A že je z jeznim zgibom ramen otresel razburjenje in zlezel vase. Trenutek ali kaj je ves majhen in v zadregi stal pred menoj. »Da ..je rekel s hripavim glasom, »da ... odkar ...« »... odkar se širi ta govorica, se kopičijo vrednostne naložbe. Baš to je namen govorice.«
»Res je,« je rekel Young in me pogledal z nepopisnim Izrazom
v očeh.
Young je bil po pravici prestrašen. Prestrašen nad odkritosrčnostjo, s katero sem mu razlagal namen razširjanja govorice. Oči-vidno ni v duši niti za trenutek dvomil o tem, da moram biti na kak način sokriv morilskega poizkusa. A v kakšni zvezi je moglo biti to z mojo odkritosrčnostjo?
Young je nervozno pohodil košček ledu, ki je še vedno ležal na tleh med drobci razbitega kozarca. Razpršil se je na sto drobnih demantov, ki so srše prhnili po preprogi.
»In vendar so ti demanti samo nedolžna voda,« sem rekel in pobral enega izmed ledenih drobcev. »Človek se tako lahko zmoti, Mr. Young...«
Young se je zdrznil. Poslušal me je bil samo s pol ušesa, in zdaj
je zarenčal:
zmoti?... Zmoti?« Nato me je vnovič pogledal s svojimi zagonetnimi očmi: »A nocoj... nocoj ga ujamejo, kaj ne. Mr. S ven* drup?« Okoli ustnic mu je zadrhtel smehljaj, ki se je ustanovil, in krinka mojega prijatelja Younga se je vnovič pokazala na njegovem obrazu. »Ob enajstih se prične naša straža pri zakladnici. Dotlej sem postavil tja nekaj zanesljivih ljudi...«
»Zanesljivih?«
»Ej, prav imate, zanesljiv ni spričo teh nepridipravščin nihče več. Se — midva ne...« Youngov smeh je zaklokotal globoko v grlu in je bil slišati dokaj naraven.
»Jaz prav gotovo ne!« sem odvrnil z globoko resnim obrazom.
V Youngov smeh je padlo nekaj krivih glasov, in veka so mu spet poskočila. Moja predrznost se mu je zdela kar nesramna. A vendar je ohrainil svojo krinko in zakokodakal:
»Ha... ha... morda pa res še nanese, da me boste morali prijeti, Mr. Svendrup... Nu, pojdiva, tamle kličejo plesalce... malce plesa pred dolgo stražo nama ne more škoditi...«
»Bodimo veseli!... Le zdi se mi, da že ves čas plešemo... na ognjeniku!« sem zašepetal.
Young me ni več poslušal, kaj pravim. Iztegnil je bil glavo in prisluhnil v vrvež glasov, ki je prihajal iz plesne dvorane. Prav tisti mah je zaropotal boben in ga utrnil.
Young mi je segel pod pazduho in stopil z menoj v plesno dvorano. Gotovo se je moral nekoliko premagati, a zato je imel v tem trenutku zavest, da je velik detektiv. Ali ni držal usode vse ladje za uzdo? Ali mu ni bila zmaga že zagotovljena?
Ubogi Young! Naslednje ure so mu izbile vse karte iz roke.
Opalno oko
Ob eni sva stopila z Youngom v noč, ki je ovijala ladjo s svojim črnim žametnim plaščem. Skozi tisoče luknjic v tem plašču je curljala srebrna neskončnost. Le tu pa tam je rasla iz teme še bolj črna senca. Tiho in nemo je stala na svojem mestu, in iskre so kapljale iz nje — iskre, ki so najprej padale na tla in se nato razletavale v noč kakor tisoči drobnih, ognjenih žuželk. Te sence so bili mornarji, ki so iztrkavali tleče ostanke iz svoijih pip ali pa metali ogorke smotk na orilubo.
Ko sva prišla na vrhnjo palubo, kjer je bila nameščena zakladnica v Dosebtii zgradbi, je poskočil veter in naiu napadel kakor zver iz zasede. Glasnejša in glasnejša je postajala pesem morja, in bilo .ie. kakor da bi se ji pridruževale orgle z bučečimi akordi. AH ta pesem ni bila pobožen koral. Bila je grozeča, zamolkla bojna pesem, in pljuskanje valov ji je rjovelo pohvalo. __
CENE MALIM OGLASOM
Po 5« par za besedo, Din 2.— davka za vsaK oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In tenitve se zaračunajo po Din !i.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. V»i ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2,— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
Dlll 3*" v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ah pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Lliifeliana.
i
---------
Beseda 1 Din. davek 2 Din. ra Slfro ali dajanje na Biova 5 Din. Najmanjši znesek l1? Din.
Zastopnika
r Sioveoiji ia Medjimurju pri trgovcih in trgovinah s papirjem dobro uvedenega sprejmem za prodajo reklamnih koledarjev in razglednic proti dobri proviziji. Ponudbe z referencami poslati aa Interreklam, Zagreb Masarvkova 38 — pod »K-2633«." 10735-5
Potnika
iAn»s.':-"vega, pridnega ln vestnega. potrebujemo za prodajo radio aparatov, pisalnih strojev itd., i dobro fiksno plačo in provi-lijo. Pismene ob5!me ponudbe s sliko in referencami na ogl. oddelek Jutra pod »Pošten«.	10758-5
Raznašalko
išče cvetličarna »Split« v Frančiškanski ulici št. 8.
10*779-1
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Radio-aparat
štirielektronski, kompleten ugodno naprodaj. Pojasnila daje jnvelir Jo«. Ebe-rie v Ljubljani, Mestni trg 17.
10743-9
Beseda IDin. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Pozor, Jutrovčki!
la. 50 Din prodam dva letnika >M'adeg« Jutra« — ia leta 1931 in 32. Jeslh Jelen*, Trbovljo H.
Slu žbo dobi
tieseda 1 Dtn davek 2 Din za Slfro aH daianje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Rezbarja - graveria
samostojnega v tej at-roki potrehujem. Oferte t vzor ei dosedanjega de'« posla ti aa naslov: Ludvik Km, Beograd, Knežer spomenik it. 3.	102.14-1
Prvovrstno šiviljo
dobro Izurjeno sprejme takoi modna krojačica Zora Jenko, Pod Trančo 2fl.
10796-1
Delavko za šivanje slamnikov
sprejme takoj z3?rebška tvrdka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod 5'fpo »Slamnik«.	10278-1
Praktikanta
za pisarno
■prejme industrij« v Mariboru. Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Praktik«-!*.«-	10726-1
u m
DK
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Fiat 521
peteedežn« limuzina, v povsem brezhibnem stanju, važen Ie nekaj nad 8000 km, naprodaj po .izredno ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.ra«.
10784-10
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na siova 5 Dm. Najmanjši znesek 11 Din.
Moško kolo
dobro ohranjeno za 660 Wn iiaorodaj v Mariborski ul. št. 16.	10762-lil
Moško kolo
poceni naprodaj v Dvofa-kovd uli« štev. 3/1, levo.
10782-11
Dekle
ki jo le 2 leti v gostilni z.a vse, želi takoj premeni ti službo z« natakarico ali v kuhinjo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod uPoštena«.
10775-2
Trgovski sotrudnik
agilen, vojaščine pnost — verziran v železni ni, špe-ceriji in manufaktnri, žel' službo v boljši trgovini. Event. tudi prevzame trgovino na račun alf podružnico. Cenjene ponudbe prosi n« oglasni oddelek »Jutra« pod šiifno »Kavcija 20.000«.	10764-2
Trgovski pomočnik
voja£Sio« prost, zmožen samostojno voditi trgovino mešanega Vaga, išče kjerkoli nameščenje. Ponudbe pod »Siguren in pošten« na oglasni oddelek »Jutra«.
10773-2
Beseda 1 Din. davek 2 Din
za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Parni kotel
stoječ, od 24—28 m» ogrev-ne površine, v dobrem stanju. 8—10 Atm., kupim takoj proti gotovini. — Ponudbe n« oglasni oddelek >Jutra« pod »Parni kotao« 10664-7
Betno sesalko
(Kolbenpumpe) 60 litrov n« m ion to, kupi Zdravilišče Slatina Radenci. 10725-7
Knjižice
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skabeme, Ljubljana.	10752-16
Za dobičkanosno podjetje
po posebni metodi, pri kateri produkciji se lahko uporabijo tudi gospodarski pridelki, iščem trgovca z večjim posestvom ali veleposestnika. Investicija in poseben kapital ni potreben. Produkti se lahko prodajo tudi vsaki trgovini. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »R. K. 204«.	10766-16
Hranilno knjižico
od podeželskih posojilnic kupim proti takojšnjemu izplačilu — večje zneske. Ponudbe na ogla«, oddelek Jutra« pod značko »Indu stri-ja I. K.«	10780-16
Beseda 50 par davek 2 01r> za šaro dajuuje na slova a Din Nalmanjš' znesek I? Din
Opremljene sobe
s posebnim vhodom ter 1 ali 2 posteljama po Din 130—200, event. s hrano po 45*,—550 Din oddam v tip. Šiški, Čeroetov« 31.
10676-23
Skromno sobico
svetlo, oddam solidni gospodični e hrano in perilom ia 450 Din mesečno Strossmaverjevi ui. 4/1 desno — vogal Po!:nnske ceste.	10789-2S
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Nalmanlš! znesek 17 Din
Opremljen trg. lokal
pisarno in prostornimi skladišči oddamo takoj ali p« do 1. oktmbra t. 1. na prometnem kraju v Sevnici ob Savi. Pogoji so zelo ugodni. Dopise na Splošno gospodar, zadrugo v Sevnici.	10603-19
Beseda 50 para, davet 2 Din, za šllro aH dajanje naslova 3Din. Naj-
mantb znesek 12 Din
Službo šoferja
iščem, imam dolgoletno prakso in sem samostojen r vseh popravilih. — Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod »Dolgoleten«.
10692-2
Izučena šivilja
išče službo pomočnice pri kaki šivilji. Pripravljen« je pomagali tudii pri gospodinjstvu. Poizve se ua Jurčičevem t-rgu št. 2/ITI.
10761-2
Brivski pomočnik
m'ad, išče službo kot prak-t.ikant. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 10776-2
Beseda 1 Din davek 2 Din ?« Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši roesek 17 D n.
Posestvo
kjw ee reda 3 ti vi n«, obdelano, prodam blizu Tacna ne d Ljubljano. Jerko, Ljubljana, poštni predal 79 10749-20
Ljuba Jurkovič:
* K6AIJICA « * * NOČI
(ilustriral V. MmH
Petstanovanj. hišo
prometni if a ribora mem tudi hranilnice Nar. dom v oglas. 10788-30
z lokalom, na oeeti v okolici prodam. — Sprej knjižico Mestne ali Posojilnice Maribor. Naslov oddelku »Jutra«.
PdKiifpo
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Naimanjšl znesek l'i Din
Starejše pohištvo
naprodaj Ob Ljubljanici 33 —' parter.	10737-12
V najem
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din
Hišo z gostilno
n« prometnem kraju, eno minuto od žel. postaj«, z vsem gostilniškim inventarjem oddam v najem. — Gotovine potrebno 10.000 Din. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gostiln« n« deželi«.
10011-17
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Financirja
z« brezkonkurenčni 1 trk nalivni predmet- iščem. Ponudbe pod »Št. 1&J4« na anončni biro Hinko S a x, Maribor.	107*4-16
53
Med tem je zatulil mrzel veter, in snežinke so se jele usiPati z neba. Lili in ša-rik nista mogla dalje; izmučena od dolge blodnje sta se skrila za ledeno skalo in
zaspala.	' _
Bančne vloge
kupujemo in prodajamo najkulautneje. Naročila iz province izvršujemo najza-nesljiveje. Za odgovor prosimo priložili 3 Din v znamkah. Poslovni zavod, d. d., Zagreb. Praška ul. št. 6/U.	124-16
Večjo vlogo
Kranjske mestne hranilni ce kupim aii zamenjam. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »100.000« 107S1-16
ms
Lokal
aH brez stanovanj« oddam z majem. Vprašati v Tavčarjevi »lici Štev. 3/1.
10743-19
Lokal
prtpraven za vsako obrt sli z« skladišče, oddam takoj na Rimski cesti 11/I 1OT44-19
Gostilno
oddam pod ugodnimi pogoji n« račun spretni natakarici. Gostilna Hausen bichler, Žalec	10727-19
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Dtn. Najmanjsr znesek 17 Din
Krompir
beli in roža, vagoneke količine kupimo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce-iju pod značko »Takoj«.
10793-33
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din
Kupim franko meja
150 vagonov suhih bukovih cepanic, 100 vagonov suhih trastovih cepanic, 50 vagonov okroglega bukoveea oglja in 50 vagonov mešanega bukovega oglja. — Ditt« Venturi, Vi« Mac Maioc 40, Milano. 10696-16
Stanovanje
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
s kopalnic-o oddam v Su-voborski ulici 16 — Bežigrad.	10754-21
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, nasproti sodišča oddam stalnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10742-23
Pomlad 1896, Promet, Plačam točno, Prvi maj. Prodam Kmetsko, Pridu« 20, Reden plačnik. Stalno mesto, Slovenka »ii Hrvatica Sposobnost 10. Semostojr.« 25—15. SiSka, Solnčno 19:« Solnčna lega. 111 S. K.. Samostojna moč. Spretna natakaric«, Točen, Takoj denar. Trgovski sotrudnik Tudi hranilne knjižice. Takoj prodam, llgodn« lega. Uradnic« Ljubljani, Vee-trgovin«. Valuta, Vijolic«, Zmožn«. Zn«čaien. Z navedbo cene. Zdravje Zanesljivi. 300.000 Din, 14. 5500, 35.000.
Potrpljenje
Izvedba razveseljivega predloga, d« pogledam, previ-doma prihodnji teden, vendar še ob:«viro. Do tj«, me bodri prejeto pismo. Isfcre-Joško.	10760-Ž4
Sostanovalko
sprejmem k boljši gospodični v novi vili. S e n k, Pleteršnitov« 10. 10757 23
Prazno sobo
pripravno za vsak lokal, pisarno ali stanovanje, takoj oddam v Komenskega ulici 17.	10763-23
Separirano sobo
z elektriko, oddam s 1. maiem. Naslov v ogla«, ■vddelku »Jutra«. 10771-28
Dopisi
Beseda 2 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
V oglasnem oddelku »Jutra«
dvignite sledeča pisma:
Akademik, Bodočnost, Bodočnost v dolu, Brezposelni, Center, Centor mest«. Cvetoča pomlad, Črta! le«. Cisto stanovanje, Deklo, Dobr« žensk«. Družabnica 100, Delavna, Dober izložbeni aranžer, Ena oseba. Eksistenca, Ferenc. Fantek G, Gostilna, Gelegenheits verkauf, Hvaležn«, Hotelski, Iz dežele. Izvežbon« natakarica., Ingenieur, Knjižica, Lepi kraj, Ljubljana, Lepa harmonij«. Lep« hiš«. Lepa bodočnost, Mia-da šivilja. Marija, Majda 3. Mlajša moč, Majnlk. Novo življenje, Neznanka, Nizka cen«. Na k luč je, Osebni dogovor. Otroški voziček, Plačam več mesecev naprej, Pup« 46. Plača po dogovoru, Patent,
2 mlada mornarska podčastnika
želi«« poznanstvo 2 lepih ln mladih Slovenk. Ponudbe na 02'asni odde'ek Jutr« pod »Galeb««. 10750-34
Celje
T«k»J dvigni pri IV. T. zelo važno pismo. 10772-24
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aii dajanje na slova i Din. Najmanjši znesek 17 Din
Šivalni stroj
t okroglim čoloičkom. ki šiv« naprej in nazaj. Stika. itopa. popolnoma nov z« 1950 Din naprodaj v Dvofakorl ulici štev. 3 I. nadstropje, levo.
10666-29
Pletilna stroja
J«qu«rd 10/80 in 6/45—8/40
entel »n šival, stroj
prod« Haušild, Tovarniška ulica 27.	10747-29
Pletilni stroj
8'60 »Ideal«, dobro ohr« njen. pu zelo nizki ceni takoj »rod« F. J a p e 1 j. Vrhnika 88.	10746-29
Informacije»
Beseda 1 Dtn davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Preklic
Tem potom izjavljam, da nisem p'«čnii za dolgove, katere bi ne pra vila moja b'vš« žen« Bo«i-ljJt«. W. Vitomir K. Jovanovič, peš. poručnik. voj. okru g Ljub liana.	10756 31
Dvosob. stanovanje
oddam s 1, majem. Poizve se v Šiški. Celovška cesta št. 50.	10786-21
Popolnoma
zastonj
je za naročnike »JUTRA« njih nezgodno zavarovanje pri zavaroval niči »Jugoslaviji«, saj točnosti v plačevanju ni smatrati za kakr protidajatev. Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, de še niste noslali naročnine.
Naročite — čitajte „LJU»* 1ANSK1 ZVON"
Prehodna dekliška doba
je med 12. in 17. letom. To je doba, ko mora Imeti vsaka deklica zdravo kri, zdrave živce, izvrsten tek.
za jaCenje krvi,-živcev, teka
Tergin v lekarnah: steklenica Din 35.— R S Br 3787'»;
Pomladno solnce
s svojimi ultravioletnlmi žarki kritično odkriva najmanjše napake Vašega teinta. Za to se oprezna, modra žena — čim opazi
v zrcalu nekaj takega — umiva dnevno večkrat z Uran Mlečnim bp-raksom in masira z Uran Lilijan Mlečno kremo, ker je dokazano, da je Uran Lilijan Mlečni boraks (Din 10) in Uran Lilija Mlečna krema (Din 15) najradikalne-je sredstvo, katero sigurno in hitro odstrani pege in rumene maroge.
Uran Zoraida — najbolj poznana, uajpriljubljenejša krema (Din 12.50) je v brezštevilno • '	primerih dokazano
_ lzgladila gube, staro ovenelo kožo.
Zahtevajte opisana kozmetična sredstva povsod! Proizvaja:
URAN parfumerija,
kozmetični laboratorij, LJUBLJANA. ^
r
Hotel Jadran — Suša!?
Prekrasen položaj na morju Sobe t balkonom na morje. Veliko, lastno kopališče i plažo Odlična Kuhinja, najprijetnejši od-iih poleti in pozimi. Od 1. januarja 1934 lovi lastniki in nova uprava; hotel deloma renoviran, popoln penzijon do 1. junija ->1n 70— Avtobus k vsakemu vlaku

ZAHVALA
Vsem, ki so nam izkazali svoje sočustvovanje in spremili našega dragega soproga, papana i. t. d., gospoda
Josipa Paura
na njegovi zadnji poti in darovali prekrasne vence in šopke, izrekamo svojo najglobljo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo vsej čč. duhovščini, gg. govornikom za to-tažilne besede, vsem društvom, zastopnikom oblasti in organizacij, kakor tudi vsem, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast v tako obi-lem številu.
Braslovče, dne 11. aprila 1934.
S429
ŽALUJOČI OSTALI.
Po dolgi ln mučni bolezni nas Je za vedno zapustila naža nadvse ljubljena soproga, dobra ln skrbna mati, stara mati 1. t. d., goapa
Roza Jeršek roj. Čcpon
soproga poStnega poduradiuka v pok.
Njeno izmučeno telo položimo k večnemu počitku v petek, dne 13. t. m. ob 4. uri iz hiše žalosti, Baragova ulica št. 11 — Bežigrad — na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 12. aprila 1934.
AVGUST JERŠEK, soprog — MA^A Por Slapničar; TIXKA por. KENK; DANICA por. KUKMAN, hčerke — A\ GL ST, FRANC, ADOLF, sinovi — in ostalo sorodstvo.
Občin« Ljjbljan« Meetra pogrebna so-vod
Globoko užaloščeni naznanjamo, da nam Je v tukajSnjl državni bolnici dne 11 t. m. zvečer, po daljši bolezni, v cvetju svojega življenja preminil naš iskreno ljubljeni sin, brat, vnuk ln nečak
lfaso Dobrič
OSMOSOLEC L DRŽAVNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI
Truplo nepozabnega pokojnika se bo v petek, dne 13. t. m. ob 17. nn v mrtvaški veži tukajšnje bolnice slovesno blagoslovilo in nato prepeljalo l Bjelovar,. kjer se bo položilo v soboto, dne 14. aprila t. 1. na tamošnjem pravoslavnem pokopališču k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 12. aprila 1934.
MARIJA DOBRIC, mati; KSENIJA, LJILJANA, sestri; NIKOLA BOŠKO. brata in vse ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Bavljea. Izdaja
„ ton«^ »Jutta« ^U Ra^. 2» NaroOna uslamo „ <L »o, ^aman, TrMt Je^ S. m*rauu <»> 1« odgovoren Novak. V* , Ljubic