GLASILO SOCIALISTieNE ZVEZE DELOVNIH LIUDI CELJSKEGA OKRlITll
CELJE, PETEK, 17. FEBRUARJA 1956
LETO VII. — ST. 7 — CENA 15 DIN
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna —
Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 3 —
Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo
24-23, uprava 25-23 — Tek. ra«. 620-305-T-1-266
pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na-
ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din
— khaja Tsak petek — Poštnina plačana
T gotovini — Rokopisov ne vračamo.
Spremembe pri obdavčitvi kmeiilskih proizvajalcev
Enakomernejše j)bdavčevani^
več sredstev za"kmetijstvo
IZJAVA PREDSEDNIKA ODBORA ZA GOSPODARSTVO ZVEZNEGA
IZVRŠNEGA SVETA SVETOZARJA VUKIVIANOVICA-TEMPA
Svetozar Vtukmanovič je poudaril, da je Zvezni IzvrSni »vet
proučil davčno politiko, zlasti obdavčitev kmetov v okviru ukre-
pov za ureditev našega gospodarstva In stabilizacijo trga. Pri ob-
ravnavanju sprememb v politiki obdavčitve so bUa naj-bolj tehtna
naslednja dejstva:
1.	Od leta 1952 dohodki kmetov ne-
nehno naraščajo, vtem ko delež davkov
T njihovem dohodku pada. Leta 1952 so
plačali kmetje od svojega dohodka na
račun davkov 12 odstotkov, leta 1953 9
odsitotkov, leta 1954 9,5 odstotka in lani
7,7 o^totka. To pomeni, da se je v pri-
merjavi z letom 1952 lani zman^ala
davčna ohremeniftev dohodka za 36 od-
stotkov. Tov. Vukmanovič je dalje po-
udaril, da so večji dohodki kmetov le
delno posledica večje proizvodnje. Ve-
čidel so se dohodki povečali zaradi
znatnega naraščanja cen kmetijskih
pridelkov. Cene kmetijskih pridelkov
»o narasle sorazmerno mnogo bolj kot
pa cene industrijskega blaga. ^
2.	Vzporedno z naraščanjem dohod-
kov iz kmetijstva so hitreje naraščali
tudi dohodki vasi izven kmetijstva.
Vtem ko so leta 1952 znašali ti dohodki
58 milijard, so lani dosegli kakih 90
milijard dinarjev. Večina teh dohod-
kov izvira iz velikega povečanja zapo-
slenosti (od leta 1952 se je povečalo šte-
vilo delavcev in uslužbencev v gospo-
darstvu za kakih 450.000) in živahne in-
vesticijske izgradnje, Id je pritegnila
mnogo ljudi z vasL
3.	Obdavčenje dohodkov po katastru
ima svoje pozitivne posledice, pa tudi
slabe strani, izvirajoče iz samega si-
stema obdavčevanja po katastru, delno
pa je krivo stanje katastra, ki smo ga
podedovali izpred vojne in v katerem
niso izražene vse spremembe, ki so na-
stale v tem času in ki so bistvene za
cenitev stvarnih dohodkov.
Glavna pomanjkljivost tega sistema
je, da se katastrski dohodek obračuna-
va na enoti površine s predpostavko,
da povsod pridelujejo žito, vtem ko do-
hodki od živinoreje niso dovolj upo-
števani. Razen tega ima del kmečkih
gospodarstev večje dohodke z izkori-
ščanjem vprege, vozov, mlinov, kotlov
za kuhanje žganja, mlatilnic, traktor-
jev in drugih proizvodnih sredstev,
kar je treba upoštevati za enakomer-
nejšo in pravičnejšo davčno politiko.
POMANJKLJIVOSTI DOSEDANJEGA
PROGRESIVNEGA OBDAVČEVANJA
PO KATASTRU
Tov. Vukmanovič je dalje dejal, da
progresivno obdavčenje dohodka po ka-
tastru preveč zadene kmečka gospo-
darstva, ki obdelujejo od 5 do 10 tia
zemlje, vtem ko plačajo gospodarstva
do 3 ha zelo nizek davek, ki ni v pra-
vem razmerju z doseženim dohodkom.
Posledica ostrih davčnih stopenj je de-
litev zemlje in nadaljnja drobitev zem-
ljiške posestk Svetozar Vi&manovič je
opozoril, da smo že lani storili določen
korak v tej smeri, ko smo določili mi-
nimalne in maksimalne stopnje obdav-
čitve v mejah od 9 do 56 odstotkov,
medt^n ko je znašal ta razpon leta
1956 od 6 do 70 odstotkov. Nadaljnje
zmanjšanje tega razpona je narekovala
tudi potreba, da bi tudi manjša gospo-
darstva obdavčili bolj v skladu z na-
raščanjem njihovih dohodkov. Čeprav
pa se zmanjša progresija obdavčenja
po katastru glede na obdavčenje imo-
vine, premožnejša gospodarstva ne bodo
obdavčena manj kot doslej,
SPREMEMBE V DAVCNI POLITIKI:
ZA UREDITEV GOSPODARSTVA
Tov. Vukmanovič je poudaril, da je
Zvezni izvršni svet mnenja, da morajo
služiti spremembe v davčni politiki za
zagotovitev postopne stabilizacije go-
spodarstva in potrebnih sredstev za
hitrejši razvoj kmetijstva. Spremembe
v davčni politiki naj predvsem zago-
tove ugodnejše pogoje glede na raz-
merje med industrijo in kmetijstvom
in povečajo zanimanje kmetov za do-
hodke iz kmetijske dejavnosti. Ker ko-
risti ta ukrep ureditvi trga in na tej
podlagi stabilizaciji cen, je važen tako
za kmete kakor za delavce in uslužben-
ce. Razen že omenjenih prednosti za
kmete, je enako važen za zagotovitev
standarda v mestih, kar naj omogoči
bolj stabilne odnose med plačami in
cenami. Pri bolje urejenem trgu bo po-
večanje zaslužka v industriji, pa tudi
na ostalih gO(spodarskih področjih, ne-
posredno odvisna od povečanja storil-
nosti, ne pa od špekuiativnih zaslužkov
na podlagi naraščanla cen.
(Nadaljevanj na drugi strani)
Izvolili smo nove samoupravne
organe socialnega zavarovanja
DOLŽNOST VSEH ZAVAROVANCEV
JE, DA JIH PRI NJIHOVEM DELU PODPREMO
V ponedeljek so v celjskem okraju zaključili volitve v skup-
ščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Volitve so po-
tekale povsod zelo dobro. Med prvimi so končali z volitvami v
Polzeli, v Preboldu ter v Petrovčah. V Celju pa so se najbolj iz-
kazali na X. volišču, kjer so končali volitve že v dopoldanskih
urah.
Volilno pravico je imelo 44.257 aktivnih zavarovancev in 11.000
upokojencev. Volivci, ki so se v izredno zadovoljivem številu od-
zvali volitvam, so izmed 315 predlaganih kandidatov izvolili v
skupščino 69 delegatov.
Z volitvami, ki so bile 13. februarja
v samoupravne organe socialnega zava-
rovanja, naše zanimanje za delo teh or-
ganov ne sme prenehati, ampak mora
postati naša vsakodnevna skrb, kajti
služba socialnega zavarovanja je po-
stala pri nas močan politii^ faktor.
Ne smemo pozabiti, da smo porabili
za dajaitve iz socialnega zavarovanja v
letu 1955 v vsej državi preko 12 mili-
jard din in da plačujejo vsi zavaro-
vanci sikoro polovico svojih mesečnih
prejemkov za socialno zavarovanje, kar
pomeni, da so naše plače dejansko to-
liko višje. Slab gosp^ar pa je tisti, ki
se ne zanima, kako se z njegovim de-
narjem gospodari in je zaradi tega
kampanjsko reševanje teh problemov
škodljivo koristim zavarovancev.
Od 120 milijard din smo porabili 46
milijard za otroške dodatke, 40 mili-
jard za zdravstveno zavarovanje, 31
milijard za pokojnine in invalidnine, 3
milijarde pa za ostale izdatke, pred-
vsem za preventivno službo in začas-
no podporo nezaposlenim. Značilno je,
da smo porabili za otroške dodatke več,
kot za pokojnine in invalidnine. Zato
je razumljivo, da je bila dosedanja ure-
ditev otroških dodatkov potrebna spre-
memb, ki smo jih dobili z novo ured-
bo in bodo ti izdatki nekoliko nižji.
Borba proti prekomernemu trošenju
sredstev socialnega zavarovanja naj ne
bo samo sikirb novoizvoljenih samo-
upravnih organov, ampak mora postati
del našega vsakodnevnega dela in skrb
vseh naših zavarovancev. Nemogoče je
namreč govoriti o izboljšanju življenj-
ske ravni, če tako pomembne panoge
našega družbenega življenja ne bomo
vskladili z našimi realnimi gospodar-
skimi možnostmi. Do sedaj samouprav-
ni organi socialnega zavarovanja niso
mogli vplivati na cene storitev zdrav-
stvene službe, ki bi morala svoje go-
spodarjenje prav tako prilagoditi na-
šim gospodarskim možnostim. Zdrav-
stvena služba je sicer napravila velik
korak naprej v organizacijskem, kakor
tudi v vsebinskem pogledu in ji je pre-
hod iz proračunskega finansiranja na
samostojen gosix>darski račun naložil
nove, odgovorne naloge, ki jih bo mo-
rala nujno reševati v najtesnejšem so-
delovanju s samoupravnimi organi
socialnega zavarovanja.
Samouprava socialnega zavarovanja,
kot izredno važna družben služba, ne
more delati ločeno od drugih družbe-
nih činiteljev in se mora v bodočnosti
predvsem utrditi v nadaljni decentra-
lizaciji, pojačati se mora vpliv delav-
skega samoupravljanja in sindikatov,
službo socialnega zavarovanja pa je
treba prilagoditi gospodarski osnovi
naših novih občin in jo vskladiti z nji-
mi. Naša naloga je, da vključimo čim
več delovnih ljudi v delo in reševanje
tako važnih nalog, kot jih ima social-
no zavarovanje.
Na področju Okrajnega zavoda Celje
smo porabili v letu 1955 2.320 milijo-
nov sredstev; od tega smo porabili 706
milijonov za zdravstveno službo, 778
milijonov za pokojnine in invalidnine,
830 milijonov jia za otroški dodatek.
Novb davčne stopnje in takse
Zvezni izvršni svet Je sprejel odlok
o stopnjah davka na dohodek za leto
1956. S tem odlokom so določene davč-
ne stopnje na dohodek od kmetijstva,
stopnje davka na dohodek od samo-
stojnih poklicev in imovine, kakor tudi
stopnje davka na dohodek nosačev,
voznikov in drugih ljudi, ki se ukvar-
jajo s storitvami brez stalnega delov-
nega mesta. Z odlokom so določene tu-
di stopnje davka na dohodke od pa-
tentov in izumov, dalje na dohodke
projektantov, akviziterjev itd.
Davek na dohodek od kmetijstva bo-
do plačevali po tem odloku davkopla-
čevalci po stopnji, katere razpon znaša
od 10 do 44 % katastrskega dohodka.
Na davčno osnovo do 30.000 din bodo
plačevali davek po stopnji od 10 do
15 %, od 30.000 do 50 tisoč po stopnji
od 11 do 17 odstotkov, na davčno osno-
vo nad 70.000 din pa davek po stopnji
od 40 do 44 %. Davčna progresija bo
odvisna od tega, kateri kategoriji pri-
pada davkoplačevalec (za kmečka go-
spodarstva bo določena večja stopnja
davka na dohodek in nasprotno).
Republiški izvršni svet bo po tem
odloku in v mejah predvidenih stopenj
določil stopnje davka na dohodek od
kmetijstva. Republiški izvršni svet lah-
ko določi stopnje za vso republiko ali
posebej za skupine okrajev »li za po-
samezne okraje. S tem odlokom je
predvideno plačevanje davkov na upo-
rabo tuje delovne sile po stopnji 5 %
za 1 delavca na leto dni.
Zvezni izvršni svet Je izdal tudi
uredbo o spremembah in dopolnitvah
taksne tarife zakona o taksah. S to
uredbo so uvedene med drugim nove
takse na premoženje kmetovalcev, in
sicer taksa na živino za delo, taksa na
hibridne vinograde in taksa na pro-
izvajalna sredstva. Za lažje vole je
treba plačati 300 din takse letno za
težje vole 500 din, za bivole 300 in za
konie od 300 do 1000 din. Taksa na pse
znaša v mestih 1000 din, po vaseh pa
300 din za enega psa letno. Sredstva,
ki jih bodo dobili s temi taksami —
okrog 800 milijonov din — bodo upo-
rabili za izboljšanje veterinarske služ-
be.
Po novi uredbi plačajo privatniki
tudi takso na kotle za žganjekuho, in
sicer od 2000 do 5000 din letno, na
mlatilnice od 2000 do 10.000 dinarjev
letno, na mline za vsak par kamnov
po 1500 dinarjev, za motorne mline za
vsak par kamnov po 3000 dinarjev, za
valjčne mline pa za vsak valj po 6000
din. Taksa na traktorje znaša 10 tisoč
do 15.000 din letno. Taksa za hibridne
vinograde znaša 5 din letno za trto.
MRAZ SE NOfE POPUSTITI
Snežna katastrofa v Makedoniji
stari grad pod snegom
V vseh evropskih državah §e vedno pritiska mraz s snežnimi meieži. Po
zadnjih poročilih ie mraz in sneg terjal v raznih državah veliko gmotno škodo
in rkrog 300 človeških žrtev.
Nad severno Norveško in Finsko je zadnje dni temperatura padla od — 30
na — 35 . V vsej Franciji so imeli te dni še vedno okoli 20 pod ničlo. Strupen
mraz pritiska še vedno tudi v Italiji, zlasti na področju Atrucev in Kalabrije.
V Franciji in Italiji so mnoge vasi in naselja odrezana od mest in je preskr-
\ ba trgov bila ponekod popolnoma onemogočena. Nastale so tudi velike mot-
nje v prometu. Tudi na Češkoslovaškem je zapadlo mnogo snega in je tem-
peratura zadnje dni zopet padla na —23. Mnopokie v Evropi po divjali snež-
ni meteži. ki so na več mestih zaustavili avtomobilski in železniški promet.
Po zadnjih vesteh ie topli zrak zajel Bolgarijo, Turčijo in Grčijo, k'er je
prišlo do poplav. Velike poplave so nastale tudi v SrbMi, Vojvodini Make-
doniji in na Kosovem, kjer je bilo mnogo stanovanjskih hiš pod vodo. Na Do-
navi pa so morali ustaviti rečni premet vsied velikih ledenih plošč, ki so pla-
vale po reki. Tudi v Črni gori je bil prekinjen tri dni ves promet, ker je vse
\ glavne komunikacije zasul sneg.
Ljudje, enote JLA in pripadniki LM povsod pomagajo nesrečnim ljudem.
Največja nesreča pa je zadela graditelje mavrovskih hidrocentral v dolini
Radike in skupino graničarjev na jugoslovansko-albanski meji. Po obvestilu Iz-
vršnega sveta Makedonije, ki ga je v zvezi s to nesrečo izdal, je bilo do
torka 55 smrtnih žrtev, 18 hudo ranjenih, usoda 29 delavcev pa še ni bila
znana. Do nesreče je prišlo vsled plazov. Sto metrov visok »nežni plaz je
zajezil reko Radiko.
Družinam ponesrečencev je zvezni izvršni svet dal kot prvo pomoč 30 mi-
lijonov din. Prizadetim so priskočili na pomoč s hrano, obleko in denarjem
tudi ostale organizacije, zlasti Rdeči križ. Predsednik republike tov. Tito je
ob elementarni nezgodi makedonskemu ljudstvu in družinam ponesrečencev
izrazil globoko sožalje.
Letošnji načrt za pospeševanje Vme-
tijstva v celjskem okraju pred\ide\a velik
'napredek v zadružnem gospodarstvu
" KADROVSKO VPRAŠANJE — OSNOVNI PROBLEM NASIH KZ
V novi sejni dvorani Okrajne ^aHruž-
nc zveze je bila v torek dopoldne šir-
ša seja upravnega odbora OZZ, na ka-
teri so poročali člani o izvedbi sej
upravnih odborov kmetijskih zadrug.
Poročila so zajemala predvsem ka-
drovska, organizacijska, finančna in
druga vprašanja in so pokazala, da so
člani upravnega odbora, ki so bili za-
dolženi za izvedbo teh sej dobro opra-
vili svojo nalogo, saj so vedeli pove-
dal dosti konkretnega o razmerah in
delu upravnih odborov kmetijskih za-
drug.
Iz vseh teh poročil in razprav pa je
bilo moč spoznati, da je osnovna po-
manjkljivost skoraj na vseh naših KZ
ravno kadrovsko vprašanje. Kar vrsto-
ma so člani odbora poročali, da so po-
samezne zadruge sicer na pravi poti,
da imajo lepe pogoje za uspešen raz-
voj, da tudi članstvo kaže dovolj dobre
volje za delo, da pa ni upravnika, ki
bi to delo usmerjal. Lahko so še tako
dobri člani upravnega odbora, toda za-
drnna dejansko ne more imeti od njih
vidnejših koristi, ker le-ti delajo na
svojih posestvih, gospodarja doma, to
se pravi zadruge, pa le ni, potem pa
gospodarijo razni knjigovodje, ki se ne-
redko spuščajo tudi v razne špekula-
cije.
Kot vprašanje upravnikov, je v naših
kmetijskih zadrugah zelo važno tudi
vprašanje pospeševanja kmetijstva v
konkretnem delu. Vemo, da imajo za-
druge najrazličnejše odbore, odseke,
toda so več ali manj le na papirju,
kajti številni so primeri, da taki odbori
vse leto dejansko niso ničesar napra-
vili.
Važno pa je tudi vprašanje samih
ljudi (članov) v teh zadrugah, ki dejan-
sko ne živijo in ne delajo s svojo za-
družno organizacijo. Na seje sicer pri-
hajajo, ker jih pač kličejo, toda nimajo
v prid zadruge dostikrat ničesar pove-
dali, — neredko pa znajo nastnpi'i ce-
lo proM zadružnim principom. Premno-
gim članom je osnovni princip, kaj bo
dobil od zadruge (regresi) in ne kai
ji bo nudil in kako pomagal.
BREZ MLADIH LJUDI NALOG ZADRU2.
NISTVA NE po MOročE USPESNO
REŠEVATI
Seje upravnega odbora OZZ se je
u'^e'cžil tudi sekretar Okrainena ko-
mi'cja tov. Franc Simonič, ki je ob za-
kl'"čku poročil dni člrinrm iipi-avncga
odbora nekaj dragocenih na«ve*ov in
spodbud za lx)dočc drlo. Zelo je po-
hvalil nov način dela članov UO OZZ,
ko češče obiskujejo zadruge in se z
zaf^ružniki medseh)oino spoznavajo, raz-
galjajo napake, hvalijo uspehe in da-
jejo napotke za holi^c Helo. Glr^^r ka-
drovskega vprašanja je tov. Simonič
svetoval, naj ne b>omo preveč zahtevni.
Izvežbanega upravnika nr tx)mo sneli
s ceste Treba je poiskali poš'ene, spo-
sobne ljudi, ki naj si jih zadruga sama
vzgoji. Cez eno ali dve lc'i bo tak za-
četnik gotovo dozorel za upravniSko
mesto.
Člani UO OZZ so tudi omenjali, da
socialni sestav v upravnih odborih ni
pravilen, da ?o v njem vrčii del sami
večji ali srednji kme'jc Toda če za-
druga pri izbiri za upravni odbor nima
primernih ljudi, naj ne rešena kmeta ali
polkmeta samo s stališča hektarske po-
vršine. Ce je kandidat človek, ki se
skrinja z našo soriali-^Mčno ure'^i'viio,
ki se tolče za višje hektarske donose
(Nadaljevanje na 3. strani)
Stev. 7 — stran 2
CELJSKI TEEffOK, 17. fdbmairja MS6
Pogled po svetu
Gospa StaSl, ena najbolj slavnih fran-
coskih žena, je pred več kot 150 leti
ob pogledu na meščanski razred, ki je
prevzemal vodstvo francoske družbe in
se pri tem zavedal ne samo svojih pra-
vic, ampak še bolj svojih moči in de-
janskih razmer, označila francoske raz-
mere z naslednjimi besedami: »Poli-
tika je bila novo področje za domi-
selnost Francozov; vsakdo je upal, da
se bo v njej povzpel do pomena, vsakdo
je videl kak smoter zase v mnogih mož-
nostih, ki so se povsod kazale. »Ni je
bilo takrat krivice, na katero ne bi
bili opozorili tisoči najrazličnejših pu-
blicistov, ni je bilo reforme, ki je ne bi
bili predlagali in terjali.
Taista Francija ima tudi po vojni iz-
redno razgibano politično življenje.
Prav zadnje čase se suče v tisto smer,
ki bi utegnila mnogo koristiti pametni
orientaciji svetovne politike. Program
radikalno-socialistične vlade, ki jo vo-
dita Guy Mollet in Mendčs-France,
pravi, da je treba začeti z razorožitvijo,
ki bi edina mogla privesti do ugodnej-
šega vzdušja na širokem področju sti-
kov med Vzhodom in Zahodom. Ta
program je obenem edina pot, po kateri
bi Francija prišla do večjega medna-
rodnega ugleda. V smislu tega pro-
grama se je Francija izrekla zoper
Bagdadsko zvezo in zoper pošiljanje čet
na Bližnji vzhod. Ce bo pri tem ostala,
bo to mnogo pomenilo. Njeni kolonialni
problemi so tolikšni in tako zapleteni,
da je v glavnem zaradi njih samo for-
malno še statirala v krogu velikih. Tudi
te namerava nova vlada reševati na-
predno, pametno. Pri tem je že nale-
tela na oister odpor desničarskih sU
doma in v Alžim. General CatrouT,
prvi povojni francoski poslanik v Mo-
skvi, ki ga je Mollet imenoval za fran-
coskega predstavnika v Alžiru, je od-
stopil, preden je zavzel važni položaj.
Kolonisti, poujadisti in drugi desničar-
ski elementi nočejo miru v Alžiru in
nadaljujejo svoje pogubno delo, ki je
francoski politiki po vojni prineslo že
toliko blamaž in neuspehov. Tuniški
nacionalistični voditelj Burgiba, ki je
svoji domovini izposloval »neodvisnost
v okviru odvisnosti od Francoske uni-
je*, ima nedvomno pameten predlog:
Ustanovitev Afriške federacije, ki bi
združevala Tunis, Alžir in Maroko, vse
troje pa bi bilo povezano s Francijo.
To bi bilo v obojestranske korist in
edini izhod iz francoske kolonialne za-
gate, dvignilo pa bi obenem pomen te
stare demokratske države, ki je svetu
več stoletij pomenila neusahljiv vir
kulture in napredka.
Kajti nihče, a najmanj Poujade in
njemu podobni, ne bodo mogli ustaviti
procesa, ki ga imenujemo prebujanje
Afrike. Francoski Kamerun je pred
skrbniškim svetom OZN, ker je fran-
coska oblast prepovedala tri politične
organizacije zaradi »subverzivne dejav-
nosti*; Kairo je začel z radijskimi od-
dajami za Ugando, Kenijo in Zanzibar;
Angleži so moral popustiti v Keniji,
čeprav se niso ustrašili nobenega sred-
stva, da bi zatrli Mau-Mau, uporniško
organizacijo Kikujskega plemena (60.000
so jih zaprli, 15.000 postrelili, 1,000.000
preselili v konfinacijo itd.); vsa Severna
Afrika je en sam zgovoren dokaz za
resnico, ki jo oznanja napredna zgodo-
vinska miselnost in ki se je tudi v naši
zgodovini uresničila na eklatanten na-
čin: Narod, ki se je odločil svobodno
živeti, je nepremagljiv. Na isti poti sta
Nigerija in Zlata obala.
Francoska vlada se je odločila, da
bo šla po realni, pozitivni poti. Da je
odločna,se vidi tudi iz ukrepov mini-
strstva za notranje zadeve. Kmalu bo-
mo videli, na kateri strani je večja
moč. Sile, ki stoje za vlado, so se od-,
ločile, da bodo vlado hranile pred na-
padi fašistov in desničarjev, napadi, ki
so se že začeli.
Na zgovoren način je podprla delo za
mir indijska kongresna stranka na svo-
jem zasedanju v Amritsaru. Obsodila
je nasilno zatiranje gibanj za neodvis-
nost afriških dežel, surovi rasizem v
Južni Afriki in kolonializem kakršne
koli oblike. »Na svetu ne gre za komu-
nizem ali kapitalizem, pač pa so si ta
dva tabora izmislili v korist posameznih
velesil, ne pa v obrambo ideologije«,
je dejal Nehru. Indija presoja notra-
njo in zunanjo politiko samo s stališča
izgradnje svoje države in zato je zanjo
mir življenjska potreba. Indija ne po-
trebuje blokov niti blokovske politike,
marveč sodelovanje brez vmešavanja
v notranje zadeve. Pri tem gotovo ni
osamljena. Kanadski zunanji minister
Pearson je nedavno tega izjavil, da bo
treba zavzeti bolj popustljivo stališče
do Kitajske in da je to samo v intere-
su zaveznikov. Ali je to morebiti od-
mev razgovorov med Edenom in Eisen-
hoverjem? Eden iz Washingtona ni od-
šel v Kanado popolnoma zadovoljen.
Nekaj podobnega je morebiti izjavil
Gronchi, predsednik italijanske vlade.
Ni še jasno, ali ima prav novinar pri
Christian Science Monitorju ali ame-
riški poslanik v Rimu Luce, žena ured-
nika revije »Life*, gotovo pa je, da
Gronchi ni preveč povšeči republikan-
skim puritancem okoli Dullesa in
Knowlanda.
Kadar je Napoleon med oficirji iz-
biral generale, je pri imenih vedno čeč-
kal: Ali ima srečo? Stari nemški po-
vojni fiihrer Adenauer je tudi izbral
generale. Svet se že vprašuje, s kakšni-
mi nameni in za čigavo srečo. Ali res
samo za tiste namene, za katere je
Nemčijo dvignila iz razvalin Amerika?
AU je nemška gospodarska ofenziva —
v dveh letih je zrasel njen izvoz za
250 odstotkov — samo uvod v politično
ofenzivo? In kam držita ti dve ofen-
zivi? Nemška zgodovina izpričuje, da
Nemci niso nikoli skrivali svoje moči.
Adenauer je izjavil, da zbira rezervo
5 milijonov vojakov. Za Vzhod ali za
Zapad? Vsekakor je treba zabeležiti, da
Angleži in Francozi o tem že razmiš-
ljajo in da se je strah pred nemško
oborožitvijo že tudi pokazal pri sno-
vanju Evro-atoma, evropske agencije za
miroljubno eksploatacijo jedrske ener-
gije. Toda generali še niso vojska. Vsi
veliki umiki so se začeli z umikom
nekega podporočnika, je rekel Musso-
lini žalostnega spomina. Naj bi o tem
razmišljali predvsem tisti, ki so po voj-
ni oživljali os Rim—Berlin—Tokio v
histeričnem strahu pred rdečo nevar-
nostjo.
T. O.
Spremembe pri obdavčitvi hmetijsliih proizvajalcev
Nadaljevanje a prve strani
DOHODKI KMETOV ZA 84 MILI-
JARD VEČJI KOT LETA 1953
Dalje |e tov. Vokrnanovič i:o>voril o
porazdelitvi povečanih dohodkov v
kmetijsitvu in dejal, da so denarni do-
hodki kmetov lani narasli v primerjavi
z letom 1953 (obe leti veljata za boljši
povojni leti) za 84 milijard, čeprav je
bil fizični obseg proizvodnje približno
na Isti ravni. To najbolje dokazuje, da
Je bilo povečanje dohodkov posledica
naraščanja cen. Večje dohodike so
kmetje porabili večinoma za povečanje
osebne potrošnje, znatno manj pa za
razvoj gofiipodarstva in za ostale po-
trebe. Medtem ko je potrošnja vsega
prebivalstva narasla lani v primerjavi
s predlanskim letom za 5,7 odstotka.
Je realna individualna potrošnja kmeč-
kega prebivalstva narasla za 10 od-
stotkov. Vendar so individualne nalož-
be za razvoj kmetijstva narasle v pri-
merjavi z letom 1953 samo za 10 mili-
jard. Večje individualne investicijske
graditve lani ni bilo.
Usmeritev na povečanje osebne po-
trošnje Je posledica pogojev na našem
trgu, ki so omogočili lahke zaslužke
pri poslih izven kmetijstva.
OSEBNA POTROŠNJA NA
VASI SE JE POVEČALA
ZA 20 ODSTOTKOV
Svetozar Vukmanoivič Je dejal, da
se je osehna potrošnja na vasi pove-
čala v zadnjih dveh letih za dobrih 20
odstotkov, medtem ko Je kmetijska
proizvodnja lani, ko smo imeli eno iz-
med boljših povojnih let, v kmetijstvu
narasla v primerjavi s triletnim po-
vprečjem (1953—1955) za 9%. Očitno Je,
da naraščanje osebne potrošnje ni po-
sledica večje proizvodnje v kmetij-
stvu, marveč Je treba pripisovati to
naraščanju cen (spričo ipomanjkan^
kmetijskih pridelkov. Ta moment kaže
na to, da Je treba večje dohodke iz
kmetijstiva usmerjati kar najbolj za
nadali^iji razvoj kmetijstva, manj pa
na postopni razvoj osebne potrošnje
na vasi v skladu z naraščanjem pro-
izvodnje in storilnosti v kmetijstvu.
Zadružne organizacije imajo v tak-
šnih razmerah široko torišče dela v
organizaciji proizvodnje, v nakupu
strojev za obdelovanje zemlje, v or-
ganiziranju prometa s kmetijskimi pri-
delki in uveljavljanju agrotehničnih
ukrepov za napredek kmetijstva. Tudi
davčna politika, čeprav ni najbolj bi-
stven činitelj, lahko pripomore, da bo-
mo del večjega dohodka v kmetijstvu
organizirano usmerili na nadaljnji raz-
voj kmetijstva. Je dejal tov. Vrakma-
oovič. Da bomo dosegli ta cilj, nam
bodo pripomogli tudi ostali gospodar-
ski ukrepi, predvideni v osnutku druž-
benega plana za leto 1956, zlasti po-
večanje industrUske proizvodnje, zla-
sti proizvodni za KKsebno potrošnjo,
ki bosta povečala zanimanje kmetov
za zamtenjaivoi, zmanjšanje investicij,
kar bo povzročilo, da bomo del inve-
sticijskih sredstev porabili v kmetij-
stvu, manjša poraba nekvalificis-ane de-
lovne sile in pa povečana proizvodnja
kmetijskih strojev in naprav (v pri-
merjavi z lanskim letom za 8 milijard
dinarjev). Predviden je tudi večji uvoz
taaktorjev in drugih (velikih kmetij-
akih strojev.
54 MILIJARD LETOS
ZA KMETIJSTVO
Glede leti^njih davkov in itaks v
kmetijstvu Je tov. Vukmanovič dejal,
da se dohodki od njih ne bodo pove-
čali. Znašali bodo predvidoma 43,3 mi-
lijarde. Davčna obremenitev dohodka
iz kmetijstva bo znašala 11,2 %, kar
Je še zmeraj pod davčno obremenitvi-
jo iz leta 1952. Družbeni izdatki za
kmetifstvo pa naj bi znašali v celoti
54 milijard dinarjev, kar pomeni, da
bo dobilo kmetijstvo povrnjene ne le
celotne davke, davčne doklade in tak-
se, marveč še 10,5 milijard dinarjev
več.
Na tej podlagi bodo razširili ali upo-
stavili občinske sklade za pospeševanje
kmetijstva, cestne sklade, okrajne in
republiške sklade za pospeševanje
kmetijske proizvodnje in za Investici-
je, veterinarski sklad za zaščito živine,
kakor tudi vodni sklad za vzdrževanje
vodnih naprav. Zlasti Je treba omeni-
ti, da bodo vse takse na imovino, ka-
kor tudi dohodek od mlinske merice
dobile predvsem občine in okraji za
pospeševanje kmetijstva na svojem
področju.
LETOŠNJI DAVKI IN TAKSE
Vnkmanovič Je dalje dejal, da bodo
uvedene tri temeljne oblike obdavče-
vanja kmetov. To bo predvsem davek
od katastrskega dohodka po progre-
siji, ki se začenja s stopnjo 10 in konča
s 44. Ta davek naj bi vrgel 31 milijard
ali dve milijardi več kot lani, ostal pa
naj bi na odmeri davka iz lanskega
leta; dalje takse za vprežno živino (od
ostale živnese ne plačujejo takse), na
obvezno registracijo vseh vrst vozil,
vštevši kmečke vozove, dalje takse na
traktorje, ndatOniee, čistilnice, motor-
ne mli^ in kmečke mline, na kotle za
kuhanje žganja in na hibridne vino-
grade.
Taksa, ki Jo bodo ptlačevali kmetje
od vozil in vprege, znaša na gospodar-
stvo 2200 do 4400 dinarjev. Z uvedbo
takse na hibridne vinograde in uposta-
vitvijo posebn^a sklada iz teh sred-
stev za postopno obnovo vinogradov s
hibridno trto, bomo pripomogli k na-
predku vingradništva in odstranitvi
posledic širjenja hibridov in uporabe
zdravju škodljivih hibridnih vin. Tov.
Vukmanovič Je dalje dejal, da bomo
zagotovili z uvedbo teh taks pravilnej-
šo davčno obremenitev, kajti to imo-
vino uporabljajo kmetje večinoma za
storitev drugim kmečkim gospodar-
stvom in imajo tako dodatne dohodke.
Upostavitev teh oblik obdavčitve, je
poudaril tov. Vukmanovič, Je važna
zlasti zato, ked- so z davki in davčnimi
dokladami na katastrski dohodek ob-
davčeni povprečni pogoji za proizvod-
njo, ne pa konkretni dohodek, in Je
torej povsem upravičeno, da davek po
katastru postopoma zmanjšujemo, uva-
jamo pa davek na konkretno imovino.
Ob koncu Je dejal: Namen davčne
reforme Je vskladiti cilje naše gospo-
darske politike v kmetijstvu z načeli
enakomernejše davčne obremenitve.
Čeprav Je ta ukrep le eden izmed
ukrepov, ki jih bomo storili za stabili-
zacijo trga, sodi med najpomembnej-
še, ker naj bi pripomogel k ureditvi
razmer na področju, kjer imamo največ
težav in kjer moramo prispevati mno-
go naporov.
V SVICI IN AVSTRALIJI BODO
VRTELI NAS DOKU»ffiNTARNI
FILM
Na zah-tevo avstralskega generalne-
ga konzula v Ženevi (Ralph Harrya)
je Zveza esperantistov Slovenije od-
poslala v Švico dokumentarao-propa-
gantdni film »Ni obeigos la akvojn«
(Vode nam bodo pokorne), ki ga je
pred nekaj leti izdelal Triglav-film v
Ljubljani, s sinhronizacijo v esperan-
tu. Ta film je že bil predvajan z iz-
rednim uspehom na Danskem tn v Ita-
liji, trenotno se predvaja v Švici, po-
tem pa ga bodo vrteli še v Avstraliji.
Film prikazuje zajezitve hudournikov
v Sloveniji, zraven tega pa prikazuje
vse lepote naših planin. Film bo opra-
vil pomemibno propagando za našo dr-
žavo.
Redni letni dopusti ob
pomanjkanju električnega
toka
v času, ko nastajajo v naši industriji
velike težave zaradi pomanjkanja elek-
tričnega toka, je potrebno poiskati naj-
boljša pota, da se v čim večji meri
zmanjša gospodarska škoda, ki iz dne-
va v dan nastaja zaradi nenormalne
in pogostokrat prekinjene proizvodnje.
Predvsem je potrebno pravilno raz-
deljevati obstoječe zmogljivosti naših
elektrarn, ne smemo pa pri tem poza-
biti številnih drugih možnosti, da se-
danje stanje vsaj delno ublažimo.
V	tem času mnogokje postavljajo
vprašanje ali naj podjetja pri izpadu
električnega toka dajo delavcem redni
letni dopust ali pa naj jim plačujejo po
tarifnem pravilniku določen odstotek
tarifne postavke.
Ne bi bilo prav in tudi ne - v našem
skupnem interesu, če bi iz že nastale
gospodarske škode delali še novo. V tem
konkretnem in tudi podobnih gospo-
darskih primerih je pač nujno, da se
osebni interesi podredijo skupnim —
delavci naj bi torej v prvi vrsti izko-
ristili redni letni dopust, ker bo po-
zneje pri normalnem obratovanju po-
trebno zamujeno nadomestiti. Res je,
da bo pri takem ukrepu nekdo prizadet,
ker je svoj dopust planiral v drugem
času in v druge namene, vendar pa se
s tem, da delavci izkoristijo redni letni
dopust nastala materialna in finančna
škoda v naših podjetjih lahko znatno
zmanjša.
Pri tem ukrepu delavec tudi na pred-
videnem počitku, ki naj bi ga sicer
imel Ob dopustu, ne bo prav nič pri-
krajšan. Morda bo dopust marsikdo še
bolj koristno uporabil kakor pa bi ga,
če bi bil za časa dopusta nekje za-
ix)slen, kakor se to marsikdaj v praksi
dogaja.
V	tistih podjetjih, kjer so morda ne-
kateri delavci že izkoristili svoj redni
dopust, pa je tudi potrebno premisliti
ali ne bi kazalo vsaj nekatere zadržati
v tovarni in jih polno plačati ter z nji-
mi opraviti številna drobna dela, ki jih
v podjetju nikjer in nikdar ne manjka.
Marsikdaj je nemogoče zaradi rednega
obratovanja izvršiti v podjetju splošno
čiščenje, urediti delovne prostore itd.,
za kar bi bila sedaj najlepša prilika.
Seveda ti ukrepi ne smejo iti v pod-
jetju mimo organizacije ZK in sindi-
kalne organizacije. Z delavci se je po-
trebno pomeniti, jim stanje nazorno
prikazati in končno rešitev prilagoditi
prilikam in potrebam vsakega posamez-
nega podjetja.
Ce je pa neko podjetje že izdelalo
plan dopustov in delavcem tudi izdalo
zadevne odločbe, pač ne bo kazalo dru-
gega kakor ta plan spremeniti. V bo-
doče pa tudi tarifne pravilnike odnosno
pravila podjetja izpopolniti s po^ob-
nejšimi določili glede teh vprašanj.
V	Rogaški Staiini so
zahliučili tečaj za
gostinske delavce
Takoj za prvim tečajem za kvalifi-
cirane in polkvalificirane gostinske de-
lavce, ki je bil zaključen ob koncu
preteiklega l^a, so v Rogaški Slatini
v letošnjem januarju organizirali že
drug tak tečaj, za katerega se je pri-
javilo 82 kandidatov.
K izpitu za kvalifikacijo se je od
vseh tečajnikov prijavilo 47 kandida-
tov, za polkvalifikacijo pa 35 kandida-
tov. Za kvalifikacijo so vzeli precej
strog kriterij ocenjevanja (ocenjevala
je republiška komisija), saj je od 47
prijavljenih kandidatov izpit uspešno
opravilo le 25 kandidatov. Celotni iz-
pit bo ponavljalo 6 kandidatov, iz ene-
ga ali dveh predmetov pa je padlo 16
kamdidatov.
K izpitu za polkvalificirane gostin-
ske delavce se je prijavilo 35 kandida-
tov, od katerih so — razen ene kan-
didatke — vsi uspešno opravili izpit.
Pri tem izpitu je komisija bolj upošte-
vala praktično kot teoretično znanje.
Ta enomesečni tečaj, ki je bil inter-
natskega značaja in ga je vodil tor.
Goršič iz Rogaške Slatine, je organizi-
ral in finansiral odbor za vzgojo ka-
drov pri republiški in okrajni zborni-
ci. Med udeleženci je bilo tudi nekaj
privatnih gostincev z dežele. Tako lah-
ko upamo, da se bo po tem uspelem
gostinskem tečaju pokazal viden na-
predek — tako v kuhinji, kot v strež-
bi — tudi na podeželju, kjer je bilo
v tem pogledu doslej precej primitiv-
nosti.
SVETOVNI KONGRES OTROK
Od 4. do 11. avgusta bo v Kopen-
hagnu prvi mednarodni kongres otrok,
katerega se bodo udeležili otroci iz
vseh držav. Kongres organizira kra-
jevni odbor 41. svetovnega kongresa
esperantistov. Navzočih bo približno
2000 predstavnikov iz vsega sveta. Sreča-
nje otrok na tem kongresu bo velikega
pedagoškega pomena, ker se bodo otro-
ci sporazumevali med seboj edino v
esperantu. Ves teden se bodo deklice
in dečki skupno igrali, peli, recitirali
in zabavali na mednarodnem jeziku.
Center za raziskovanje in dokumen-
tacijo v Londonu je dognal, da se j9
4 % ljudi, ki danes govorijo esperant-
ski jezik, ta jezik naučilo v otroških
letih.
Dva zaslužna znEuistvenika
častna ol>čai]:ia Ro^. Slatine
11. februarja 1956 je bil velik praz-
nik za zdravilišče in občino Rogaška
Slatina. V svečano okrašeni mali dvo-
rani Zdraviliškega doma se je zbral
občinski ljudski odbor k slavnostni seji.
Ko je predsednik tov. Alojz Krivec od-
tvoril sejo, je pozdravil med ostalimi
tudi zastopnike Sveta za zdravstvo in
socialno politiko LRS, Okrajnega ljud-
skega odbora Celje, Stalne turistične
konference Celje, upravnega odbora
zdravilišča, množičnih in družbenih or-
ganizacij, podjetij itd. Prav prisrčno
pa je pozdravil dva priznana jugoslovan-
ska znanstvenika, zaradi katerih so se
ta dan zbrali vsi ostali: pofesorja sa-
rajevske univerze inž. Josipa Babiča in
zagrebškega univerzitetnega profesorja
dr. Adolfa Rezka. Oba je namreč ob-
činski ljudski odbor zaradi njunih za-
slug pri večletnem raziskovalnem in
vrtalnem delu na vrelčnem področju
Rogaške platine imenoval za častna
občana.
V čem je pomen njihovega dela? To
je v svojem referatu obrazložil predsed-
nik upravnega odbora zdravilišča do-
cent dr. Rudolf Leskovar. Najprej je
podal zgodovinski nastanek in razvoj
vrelčnega področja in zdravališča v
Rogaški Slatini, nato pa opisal raz-
iskovanja, razprave in zaključke mno-
gih znanstvenikov, ki jih je v zadnjih
tristo letih privabljala problematika
tega področja, odkar je pitje slatinske
vode ozdravilo hrvatskega bana Petra
Zrinjskega. V dolgi vrsti znanstve-
nikov je tudi kemik dr. Adolf Rezek,
ki je prvič prišel pred 25 leti (leta 1931)
v Rogaško Slatino, da bi kot mladi asi-
stent pregledal vrelčno področje in na-
pravil kemijske poizkuse mineralne vo-
de. ICaj kmalu je moral ugotoviti, da
mu domačini skoraj na nobeno njego-
vih prošenj niso mogli dati zadovolji-
vega odgovora. Problematika ga je za-
nimala in zato je pričel sištem&tsko
in znanstveno natančno zbirati gradivo
in ga potem postopno urejati. Pri tem
mu je mnogo pomagal slatinski rojak
pokojni univerzitetni profesor dr. France
Kidrič. Svoje raziskovalno delo je Re-
žek nadaljeval tudi po osvoboditvi in
pripeljal pred 5 leti strokovnjaka —
hidrologa iz Sarajeva. To je bil univ.
proi. inž. Josip Bač. Ta se je po ogledu
terena in temeljiti analizi vse razpo-
ložljive strokovne dokumentacije od-
ločil za novo p>ot: vrtati na vrelčnem
področju v globino 40, 50 in še več me-
trov. Pričel je z delom po svoji teore-
tični koncepciji, čeprav j« marsikateri
domači in inozemski strokovnjak dvo-
mil v uspeh njegovega dela. Vendar je
že leta 1952 dosegel prvi vidni uspeh.
Vrtalna dela so nadaljevali še leta 1953
in 1955, ko jih je inž. Josip Bač uspešno
zaključil. Navrtanih je bilo 37 vrtin,
od katerih je najizdatnejša vrtina št.
XVII. Vrtalna in kaptažna dela so bila
proti koncu lanskega leta uspešno za-
ključena ter razpolaga sedaj Rogaška
Slatina z zadostno količino zdravilne
vode vseh treh tipov: Donat, Styria in
Tempel. Vode je tudi dovolj za zdra-
vilne kopeli. Kvaliteta je mnogo boljša,
saj prihaja voda z lastno močjo na po-
vršino, pri tem pa so uspeli še zajeti
vrelčni plin COa, ki predstavlja zelo
iskano surovino za kemično in živilsko
industrijo. Vedno večje bo lahko šte-
vilo bolnikov, ki se bodo zdravili v naj-
večjem slovenskem zdravilišču.
Po zanimivem in vsestransko ute-
meljenem referatu docenta dr. Rudolfa
Leskovarja je predsednik občine tov.
Alojz Krivec izročil obema slavijence-
ma častni diplomi. Podčrtal je dejstvo,
da so doseženi uspehi rezultat znan-
stvenega dela domačih strokovnjakov
in njihovih sodelavcev, zato smo na nje
upravičeno lahko še bolj ponosni.
Oba odlikovanca sta se v prisrčnih
besedah zahvalila za izkazano čast in
priznanje. Inž. Josip Bač je posebno
omenil, da je bil uspeh možen le ob
navdušenem in požrtvovalnem sodelo-
vanju domačinov. Dr. Adolf Režek je
pokazal na razliko med svoječasnim
nezanimanjem domačinov za problema-
tiko njihovega področja in na današnje
sodelovanje. Vrtalna dela so bila pred-
met iKJgovora v vsaki družini občine
Rogaška Slatina med zadnjimi leti.
V imenu upravnega odbora zdravi-
lišča je ravnatelj tov. Lojze Libnik
obema predal še priznanja v obliki
denarne nagrade.
Nato je občinski ljudski odbor prire-
dil v prostorih Zdraviliškega doma za-
kusko za udeležence slavnosti. Tu sta
spregovorila še dr. Maks Pohar iz Ma-
ribora in prof. Ludvik Rebeu^ek iz
Celja, ki sta poudarila velik pomen
opravljenega dela obeh slavljencev za
nadaljnji razvoj zdravilišča Rogaška
Slatina.
-Ir-
CELJSKI TEEOaK. 17. februarja 1956
Stev. 7 — stran 3
Letošnji načrt za pospeševanje
kmetijstva v celjskem okraju predvideva
velik napredek v kmetijskem
gospodarstvu
(Nadaljevanje s prve ssbrani)
In gtcda, da lx> čim več dal na trg, ga
K treba vključiti v upravni odbor, pa
četudi je večji kmet.
Predvsem pa je v zadrugo treba pri-
tegniti mlade ljudi, toda jim ne takoj
dajati predsedniška mesta, ampak jiti
vzgojiti za predsednike in upravnike. Mi
sicer povsod pritegujemo mlade ljudi,
toda jiti ne vzgajamo, da bi koristno
delali na vasi. Krivično je vpiti nad
nesposobnostk) mladega človeka, če
nismo prav ničesar storili, da bi ga
usposobilil
Zadruge bi se torej morale zavedati,
da brez mladiti ljudi ne bomo mogli
uspešno izvrševati nalog zadružništva
na vasi.
PERSPEKTIVNI PLAM DELA ZA LETO
1956
Okrajna zadružna zveza je s pomoč-
jo svojiti strokovnjakov tako pri zvezi
koi pri komunskiti Ijudskiti odboriti in
OLO sestavila obširen perscpktivni plan
dela za pospeševanje kmetijstva v le-
lu 1956., s pomočjo katerega bo mo-
foče preiti na bolj organizirano pospe-
ševalno službo v kmetijstvu.
Pri sestavi orientacijskega plana za
pospeševanje kmetijstva so strokovnja-
ki gledali predvsem na to, do katere
mere in s kakšnimi sredstvi latiko pri
nas dvignemo kmetijsko proizvodnjo.
Predtiodno so imeli sestanke z odbori
KZ. Pri zadrugati so naleteli na težave
v finančnem pogledu. Zastran omejeniti
regresov je bik) povsod mnogo kritike,
vendar pa so se marsikje že znašli in
so zadruge začele bolj gledati na last-
ne možnosti.
Nekateri odbori so sestavili zelo kon-
kretne in obširne delovne programe.
Na>boljši program si je zadal timeljar-
ski odbor, ki ga tudi že izvaja. V le-
tošnjem letu bo težišče dela timeljar-
skega odbora v borbi za povečane
hektarske donose in kvalitetnejši timelj.
V letu 1955 so se tiektarske površine
pri timelju povečale za 8%, v letu 1956
pa se bodo povečale za 18%. Tako bo-
mo v letošnjem letu v našem okraju
pridelali 2233 ton sutiega timelja — 413
ton več ko lani. Hmeljarji bodo delali
tudi na drugiti popriščiti, predvsem pa
tudi pri utrjevanju KZ.
Zelo obširen program dela ima tudi
živinorejski odbor.
V celjskem okraju je 65.621 komadov
goveje živine. Od tega se približno
46% krav izkorišča kot vprežna živina,
zato je tudi mlečnost krav v našem
okraju prilično nizka. Selekcijsko delo
se bo poostrilo in poglobilo s tem, da
se bodo v letošnjem letu iz kontrole
izločile vse krave, ki niso v letu 1955
dale 2000 kg mleka, prvensnice pa 1800
kilogramov. Predvidoma bo izločenih
15—20% kontroliranih krav. Nadalje se
bo uvedel elitni rodovnik vseh krav, ki
dosegajo 3500 ali več kg mleka letno.
Okrajni odbor bo v letošnjem letu vršil
tudi evidenco potomcev umetnega ose-
menjevanja in spremljal njihov razvoj,
Živinorejski odbor predvideva v svo-
jem planu za t. 1956 naslednja dela na
pašnikih: čiščenje 540 ha pašnikov, 5
novih staj za približno 500 glav živine,
65 kg ograje, 5 novih betonskih cistern,
12 betonskih napajališč, 15 navadnih
napajališč, 2 novi koči in 15 km po-
pravljenih poti.
Predvidoma bo letos osemcnjenih
10.000 plemenic.
Živinorejski odbor ima nadalje pred-
videne razstave plemenske živine, ži-
vinske sejme, tečaje s predsedniki ži-
vinorejskih odborov pri KZ, 120 stro-
kovnih predavanj itd. Ovčjereji bo po-
svetil več i^zornosti in organiziral ple-
menske sejme solčavske ovce. Za po-
vzdigo pcrutninarstva se bo letos v na-
šem okraju razpečalo 30.000 komadov
enodnevnih štajerskih piščancev iz Loč
in Saleka.
Sadjarsko-vinogradniški odbor se je
odločil letno zasadili 30.000 komadov
sadnih sadik v našem okraju. Poleg te-
ga bo nadalje gojil in širil nasade ri-
beza in maline, ki jih imamo že precej
v obsoteljskem predelu in zgornji Sa-
vinjski dolini. V vinogradništvu bo po-
svetil več pozornosti asanaciji nasa-
dov, sadjarjem pa pomagal, da se bo
proizvodnja sadja spremenila v koris!
boljših kvalitet. Predvideni so še te-
čaji preko zime in strokovna preda-
vanja.
Poljedelsko-semenski odbor je ugo-
tovil, da proizvodnja semenskih žit pri
nas sicer rase, vendar je nezadostna
z ozirom na potrebe. Za razmnoževanje
semenskih žil imajo predvidene tri-
krat tolikšne količine kot v preteklem
letu. Pričeli so že izvajati akcijo po-
godbenega pridelovanja detelje in ima-
jo še vrsto najrazličnejših poizkusov
za boljši hektarski donos. Nadalje ima-
jo v načrtih poskusno škropljenje na
žitih. Priredili bodo tudi več tečajev za
proizvajalce semenskih žit.
Zveza zadružnic pri OZZ bo povečala
proizvodnjo zelenjave in dajala povda-
rek na izboljšanje asortimenta zele-
njadnih vrtov. V 50 zadrugah bo zveza
priredila najrazličnejše seminarje in
gospodinjske tečaje ter organizirala ka-
kih 150 strokovnih predavanj.
Program odkupa kmetijskah proiz-
vodov bo treba še temeljiteje obravna-
vati pri KZ. Da bo odkup lahko uspešno
potekal, bodo v letošnjem letu adapti-
rali skladišča v 21 KZ, na novo pa bo-
do zgradili 10 skladišč.
Okvirni plan za pospeševanje kme-
tijstva so člani UO OZZ v podrobnosti
obravnavali in dodali še nekatere ko-
ristne predloge, ki bodo služili kot na-
potilo dokončnemu planu. K načrtu bo-
do pritegnili še več strokovnjakov, ki
pri sedanji sestavi plana niso sodelovali.
Več sklepov za izboljšanje
obrtništva v Celju
Dejstvo je, da so pri nas otortne
usluge neizadostne in da volivci upra-
vičeno kritizirajo taiko stali je. Pomanj-
kanj« materiala v prvih povojnih le-
tih ter pospešena industrializacija de-
žele je povzročila nazadovanje otoort-
niStva ptri nas. Obrtne kapacitete so
spričo velikih i)ala:eb investicijske iz-
gradnj« bile vedno bolj reducirane,
ker se je soc. sektor obrti usmeril pred-
vsem v industrijsko aner, medtem ko
se je zasebni olbrtniški sektor večkrat
usmeril v investicijsko dejavnost, pri
tem pa prenehal izvrševati usluge za
široko potrošnjo. Drobnih popravil take
deiavnice sploh ne prevzen^ajo, teh
potreb pa je v Ceiju največ. Poitrebe
po takih drobnih uslugah so tako ve-
like, da potrošnik plača zanje vsako
ceno in tako lahko zasebni obrtnik ali
»popoldanski šušmar« to obrtnišiko
stisko izkoristi do najvišje mere.
Dejstvo je tudi, da so obrtne usluge
tudi pn soc. obratih še vedno previ-
soke. Zasebni obrtnik bo vedno gledal
na ceno soc. sektorja in dokler bodo
te usluge tako visoke, prav gotovo tu-
di zasebnik ne bo iK>pu3til in bo cene
le še navij aL Zato pa bi bila v vsej
tej »obrtni problematiki« edina zdra-
va rešitev, da bi v Celju ustanovili
čim več soc. obratov, katerim bi
omogočili boljšo notranjo organizacijo
dela, da bodo lahko šli s cenami na-
vzdol.
Pri ustanavljanju novih obrtnih ka-
pacitet v soc. sektorju se bomo morali
orientirati predvsem na take dejavno-
sti, ki jih zasebnik ne more ustanav-
ljati, bodisi zaradi premajhnih finanč-
nih sredstev, ali pa zato, ker razvoj
soc. obrti ustanavljanja takih delavnic
ne more dovoliti. V Celju bi bila pred-
vsem potrebna strojna finomehanična
delavnica za usluge in storitve, ki jih
dnevno rabi industrija in druge pano-
ge, pa je sedaj v Celju sploh ni. Dru-
ga taka delavnica, ki bi bila Celju
nujno potrebna, je delavnica za pre-
vijanje in popravilo elektromotorjev.
To dejavnost opravlja sedaj v Celju
samo en zasebnik, ki ne more ugoditi
vsem potrebam. Tako morajo razna
podjetja dajati svoje stroje v popra-
vilo v Zagreb ali drugam. Popravilo
se zavleče v dolge mesece, če že ne v
leta.
Lokalne x>otrebe in naraščanje tujske-
ga prometa narekuje Celju tudi usta-
novitev avtoservisne delavnice, v ka-
teri bi se popravljale manjše okvare,
ki nastajajo na poti, nadomeščali razni
deli in vršili pregledi, oljenje in pra-
nje vozil. Ta delavnica bi morala ime-
ti tudi oddelek za polnjenje in popra-
vilo akumulatorjev.
Na območju Celja je več kot nujna
tiidi ustanovitev pralnice z likalnico.
Najbolj kričeče pa so brez dvoma po-
trebe po kleparskih, ključavničarskih
in tapetniških storitvah. Zato bo tre-
ba kar najhitreje pristopiti k ustano-
vitvi takih obrtniških delavnic socia-
lističnega sektorja. Na zadnji seji Sveta
za gospodarstvo pri celjski obSini so
zato odborniki zelo podrobno razprav-
ljali o problemih našega obrtništva in
nakazali precej misli, kaj bi bilo treba
storiti, da bi se razmere v obrti iz-
boljšale. Več kot pomanjkanje meha-
nizacije in delovnega orodja predstav-
lja oviro za ustanavljanje novih obrt-
nih delavnic F>omanjkanje poslovnih
prostorov v Celju. Za kleparstvo na
primer, imamo stroje in kadei". Gre
samo za prostor, in kot je čuti, bodo pri
Vehovarju v Gaber ju kmalu izpraznje-
ni poslovni prostori in tam bi najbolj
potrebne obrtne delavnice lahko takoj
začele delati. V zvezi z likvidacijo Py-
rote pa se tudi sliši, da bomo lahko
tam ustanovili obrat, ki bo spričo ob-
stoječih sanitarnih prilik tam lahko
obstoj aL Gospodarski svet je odločil,
da bo posebna komisija strokovnjakov
pregledala mesto tn proučila, kakšen
obrat bi bilo tam najprimerneje usta-
noviti.
Člani gospodarskega sveta so spreje-
li več sklepov za zboljšanje obrtništva
v Celju. Posebna komisija za proizvod-
njo pri gospodarskem svetu bo s so-
delovanjem DIT in člani društva eko-
nomistov proučila potrebe obrtništva
in korak za korakom začela reševati
pi-obleme s tem, da bo predlagala go-
spodarskemai svetu, kje in kako bi se
razmere v oibrti izboljšale.
Z zborov volivcev mozirske občine
Na področju mozirske občine je bilo
pred kratkim deset zborov volivcev.
Zbori volivcev so bili dobro obiskani
v Mozirju, Smihelu nad Mozirjem,
Smartnem ob Dreti, Gornjem gradu in
Novi Štifti. To so bili že drugi zbori
volivcev, od kar je bila ustanovljena
nova občina.
Na zborih volivcev so bili izvoljeni
krajevni odbori. To so bile že druge
volitve krajevnih odborov. Izvršiti jih
je bilo treba zaradi tega, ker se je šte-
vilo krajevnih odborov od prvih 6 po-
večalo na 13. To spremembo so zahte-
vale razmere na terenu. Jasno pa so to
pokazali tudi prvi zbori volivcev, ki so
bili povečini slabo obiskani. Vzrok je
treba iskati v tem, ker so bila območja
krajevnih odborov po prvi zamisli pre-
obsežna in terensko nepovezana. Vo-
livci so živo sodelovali v razpravi. Naj-
več je bilo govora o pristojnosti nove
občine in krajevnih odborov ter o go-
spodarskih in komunalnih vprašanjih.
Volivci v Mozirju so razpravljali o
nujni ureditvi glavne ceste skozi trg.
Po daljši razpravi so izvolili poseben
odbor in ga zadolžili, da skupno z ob-
činskim ljudskim odborom in cestno
upravo skuša ta problem čimprej re-
šiti. Volivci sami pa so pripravljeni nu-
diti odboru moralno in materialno po-
moč.
Posebno živa razprava je bila glede
vodovoda v Mozirju. Voda je v glav-
nem okužena in neužitna. Preti nevar-
nost epidemije. Zna se zgoditi, da celo
Mozirje ne bo imelo pitne vode. Po
daljši razpravi so sklenili, da se usta-
novi vodovodna zadruga. Izvolili so pri-
pravljalni odbor 2 nalogo, da izvede
ustanovni občni zbor zadruge. Razprav-
ljali so tudi o potrebi p>o kino dvorani
in dvorani za kulturne prireditve v Mo-
zirju. Ostro so grajali delo kmetijske
zadruge, katera je lastnik starega pro-
svetnega doma in ga noče preurediti.
Tako stanje hromi tudi kulturno pro-
svetno dejavnost v Mozirju. Volivci so
pripravljeni sodelovati in pomagati pri
ureditvi tega vprašanja. Pomagal bo
tudi občinski ljudski odbor. Iz svojih
gozdov je že v letu 1955 dodelil 50 m''
lesa.
Tudi na ostalih zborih volivcev je
bila razprava zelo živahna. Na zborih
volivcev v Nazarjih, Smartnem ob
Dreti in Gornjem gradu so tudi obrav-
navali vprašanje vodovoda in se od-
ločili ustanoviti vodovodne zadruge. V
Smartnem ob Dreti so razpravljali o
zgraditvi mostu preko Drete. Ker ni
mostu, je večji del prebivalstva od-
rezan od središča. Prevoz je mogoč sa-
mo preko vode, seveda, če je vodostaj
nizek. Volivci so se zavezali, da bodo
prispevali za most les in delovno silo,
občinski ljudski odbor pa naj preskrbi
načrte za most.
Na zboru volivcev v Nazarju so raz-
pravljali o gradnji nove šole. Za grad-
njo je pripravljenega že precej ma-
teriala.
Letošnje zbirke Prešernove
družbe so izšle v 81.150 izvodih.
Offlašujte v Koledar, ki je naj-
bolj razširjena publikacija —
aktualna skozi vse leto. Cena je
200.000, 110.000 in 60.000 dinarjev.
Kako je razširjen naš list
v bivšem šoštanjskem okraju
Po osvoboditvi se je naš pokrajinski
tisk, med njimi tudi Celjski tednik,
močno razmahnil, slednji se danes ti-
ska v nakladi nad 8500 izvodov. Vendar
pa je še vedno največ naročnikov ozi-
roma kupovalcev v Celju samem. Po
tednu tiska ga prihaja nekoliko več
tudi na podeželje, kjer ga ljudje radi
bero. Priznati pa moramo, da so zadnje
čase objavljeni v njem kvalitetnejši
prispevki, kakor pred leti. V njem se
zrcali delo, zrcalijo uspehi na vseh
področjih naše dejavnosti. Zato sega
naše ljudstvo po njem rajši, ko vidi, da
postaja list ve^no bolj pester. Vsi dobe
v njem nekaj, kar jih najbolj zanima.
Ze na prvi strani se obravnavajo po-
litični problemi, ki so za to obdobje
najbolj aktualni. Sledi rubrika: Pogled
po svetu«, za katero prispeva svoj de-
lež profesor Orel. Priznati moramo, da
je to ena najbolj čitanih rubrik. Tu
ljudje v zgoščeni obliki zvedo, kaj je
novega po svetu na političnem polju.
Slede članki, kjer izvemo, kaj delajo
delavci po tovarnah, kaj se godi v na-
ših kmetijskih zadrugah na podeželju,
kaj uprizarja Celjsko gledališče, kaj je
novega in kaj delajo v posameznih
krajih okraja, pa tudi naši športniki
pridejo v dovolj ni meri na svoj račun.
Ker je torej list pester in zanimiv
ter nas seznanja o vsem, kar se dogaja
doma in po svetu, še posebno na na-
šem področju, potem je zanimivo po-
gledati, kako je ta list razširjen.
Poglejmo v bivši šoštanjski okraj (se-
danji občini Šoštanj in Mozirje), kako
se tam uveljavlja. V obe občini prihaja
skupno v 534 izvodih, od tega v šo-
štanjsko 318, v mozirsko pa 216 izvo-
dov. Največ izvodov prihaja v Šmartno
ob Paki, kjer pride vsak teden 165 iz-
vodov med ljudi. Sledi Šoštanj s 93 iz-
vodi, Velenje 60, Mozirje 57, Rečica ob
Savinji 40, Bočna 33, Luče 22, Solčava
20, Gornji grad 14, Radmirje 12, Ljub-
no, Šmartno ob Dreti in Nazarje po 6
izvodov.
Prav zanimivo je, da ga je največ v
Smartnem ob Paki. Sicer pa je tudi
tu ostali tisk močno razširjen.
Preseneča pa malo število naročnikov
v krajih, kakor n. pr. v Nazarjih in
Ljubnem, kjer bi bil lahko z nekoliko
podpore lokalnih faktorjev in množič-
nih organizacij mnogo bolj razširjen.
Da bi se list povsod, posebno pa v
teh krajih še bolj razširil, je dolžnost
vseh, posebno pa prosvetnih delavcev,
da ga podprejo s svojim sodelovanjem
in širjenjem med široke množice, ki ga
bodo radevolje sprejele, posebno še, če
jim ga bomo na pravilen način znali
približati, kajti resnica je in ostane,
da dobra beseda dobro mesto najde.
Pod
snežno
odejo
V Laškem so se zbrali zastopniki
reševalnih postaj Slovenije
Pred dnevi so se v hotelu Savinja v
Laškem zbrali zastopniki 41 reševalnih
postaj Slovenije. Na konferenco, ki je
bila pripravljena na pobudo reševalne
i:wstaje v Celju, so prišli tikli zvezni
ljudski poslanec Helena Borovšak, za-
stopnik Sveta za zdravstvo in socialno
politiko LRS Jeršič, šef nezgodnega od-
delka ljubljanske bolnišnice dr. 2vanut,
podpredsednik Občinskega ljudskega
odbora v Celju dr. Janez Lovšin in dru-
gi.
Po pozdravnih besedah predsednika
upravnega odbora celjske reševalne po-
staje tov. Pipana, je upravnik celjske
reševalne postaje tov. Ivan Rojšek po-
dal poročilo o nekaterih problemih re-
ševalnih postaj na splošno. Krajše po-
ročilo je imel tudi dr. Zvanut, ki je
predvsem opomnil na strokovnost oseb-
ja reševalnih postaj in spomnil, da skrb
in delo reševalnih postaj ne tiči^a samo
v hitrem transportu ponesrečenca ali
bolnika, temveč tudi v nudenju prve
pomoči.
Ko so delegati razpravljali o mate-
rialni plaM reševalnih postaj, so v prvi
vrsti ugotovili, da večini teh postaj pri-
manjkuje dobrega voznega parka —
dobrih reševalnih avtomobilov. Tu so
nadalje ugotovili, da mnoga podjetja
lahko nabavljajo rešilne av'omobiIe iz
inozemstva celo brez uvoznih faktorjev,
dočim ta ugodnost ni priznana reše-
valnim postajam. Hkrati s tem pa so
delegati še pripovedovali, kako neka-
tera podjetja tako nabavljene rešilne
avtomobile uporabljajo v druge name-
ne, jih celo prenaredijo in podobno.
V	debati okoli organizacijskih pro-
blemov reševalnih postaj se je uvelja-
vila misel, da naj bi ustanavljali v prvi
vrsti večje reševalne postaje, to je tak-
šne, ki bi imele na razpolago več av-
tomobilov in ostale opreme. Primeri
namreč potrjujejo, da manjše postaje
uspešno delajo le tako dolgo, dokler
je rešilni avto v dobrem stanju. Ko pa
se vozilo iztroši, ni denarja za popra-
vila in obnovitev.
V	razpravi o strokovnosti osebja re-
ševalnih postaj se je nujno pojavila za-
hteva, da naloga reševalnih postaj ni
samo transport pacienta, marveč tudi
nudenje prve pomoči. To pomeni, da bi
moral vsako vožnjo reševalnega avto-
mobila spremljati tudi izprašan bolni-
čar, ki bi bil sposoben dati ponesre-
čencu prvo pomoč. Saj je znano dejstvo,
da je tudi poznejše zdravljenje v ve-
liki meri odvisno od hitre in uspešne
prve pomoči. Razen strokovne sposob-
nosti reševalcev pa je nujno potrebna
tudi primerna sanitetna oprema v teh
vozilih. Po mnenju zastopnikov, bi mo-
rali vsi rešilni avtomobili imeti aspira-
torje, oporne aparate, bombe s kisikom
in podobno.
V	analizi, zakaj mnoge manjše reše-
valne postaje nimajo niti bolničarjev,
niti potrebne opreme in aparatov, je
bilo jasno, da so za to pomanjkljivost
kriva nezadostna finančna sredstva,
oziroma podcenjevanje reševalne služ-
be. Kaže, da se mnogi odgovorni čini-
telji ne zavedajo važnosti reševalne
službe, saj če bi tako ne bilo, bi tudi
vsako tarnanje o sposobnosti in udar-
nosti rešilne službe odpadlo.
Čeprav to posvetovanje zastopnikov
reševalnih postaj Slovenije ni moglo
sprejeti nekih dokončnih sklepov, so
vendarle priporočili, da naj se pri Sve-
tu za zdravstvo in socialno poliliko LRS
ustanovi komisija za reševalno službo,
ki bo delala izključno za področje
zdravstvene službe.
Velik del mladine v Štorah
stoji še ob strani
V drugi polovici lanskega leta so v
Železarni Store na pobudo sindikalne
podružnice začeli ustanavljati v obra-
tih in oddelkih mladinske aktive. Po-
stavitev aktivov jim je delno že uspela,
v nekaterih obratih pa jih še nimajo,
ker sindikalni odbori in člani ZKS niso
dovolj pomagali. Na ustanovni konfe-
renci so izvolili tovarniški komite LMS.
Komite je doslej na svojih sejah naj-
več razpravljal o postavitvi preostalih
aktivov, utrditvi organizacije, vklju-
čevanju mladine v društva in organiza-
cije ter o ustanovitvi kluba mladih pro-
izvajalcev. Naprosili bodo vodstvo pod-
jetja, da jim da na razpolago primerno
sobo, kjer bodo imeli svoje društvene
prostore.
Čeprav še velik del tovarniške mla-
dine stoji ob strani, je vendar v razna
prosvetna društva in »Svobodo« vklju-
čenih 81, smučarsko sekcijo 15, košar-
karsko 7, kegljaško 8, šahovsko 25, strel-
sko družino 16, nogometne klube 127,
gasilstvo 24, v namiznoteniško sekcijo
pa trije mladinci in mladinke. Vsi mla-
dinci so tudi člani sindikata, v SZDL
pa še niso vsi vključeni in bo morala
mladinska organizacija voditi skrb tu-
di v tej smeri.
Mladinska organizacija je sedaj ob-
novljena, naloga vseh ostalih organi-
zacij v podjetju, zlasti Zveze komuni-
stov in sindikalne organizacije pa naj
bo, da mladini pomaga in zagotovi njen
zdrav socialistični razvoj.
Stev. 7 stran 4
CELJSKI TEDNIK, 17. februarja 1958
Pojdiie na gore, ven iz mesta
DELO PLANINSKEGA DRUSTVA V CELJU IMA SPLOŠNO DRUŽBENI
POMEN
Pred dnevi so zborovali celjski pla-
ninci, ki združujejo v svojih vrstah
1440 članov. S tem številom se uvršča
PD Celje med najmočnejše celjske tel.
vzgojne organizacije.
Celjsko PD ima za seboj že bogato
obdobje društvenega dela, saj je pred
kratkim slavilo svojo 60-letnico, pre-
žetega z uspehi, ki ga postavljajo v
okviru jugoslovanskih med najboljše,
O tem nam priča vztrajno prizadevanje
vnetih društvenih delavcev pri obnovi
in rasti planinskih objektov v našem
okraju, pri vzdrževanju planinskih p>oti
in markacij ter v dobri organizaciji
dela številnih društvenih odsekov. Nič
čudnega, če je PZJ odlikovala PD Celje
z zlatim znakom za organizacijo in iz-
vršeno delo za dvig planinstva v Sa-
vinjski dolini, Z zlatim znakom sta bila
odlikovana tudi dva zaslužna planinca,
sedanji neumorni predsednik tov, Tine
Orel, ki ima največ zaslug za razmah
in rast planinstva v zadnjih 10 letih
ter popularni oskrbnik Jaka Robnik;
najstarejšega člana društva tov. dr. Ju-
ra Hrašovca, ki je v polni moški moči
delal za koristi PD Celje v njegovih
prvih letih, pa je PZS odlikovala s sre-
brnim znakom,
V preteklem letu se je društvo šte-
vilčno okrepilo in zajema v svojih vr-
stah preko 30% delavstva in 35% mla-
dega članstva, kar pomeni "zadovoljiv
socialni prerez članstva. Vseh 6 pla-
ninskih pK)stojank, ki jih ima društvo,
je obiskalo v zadnjem letu okrog 50.000
obiskovalcev, kar kaže, da naši delovni
ljudje vedno v večjem številu Iščejo
oddih in potrebno razvedrilo v planin-
skem svetu.
Društveno delo PD Celje se je raz-
vijalo po odsekih, od katerih sta bila
najdelavnejša gospodarski in alpini-
stični po številu sestankov, markacij ski
se je sestajal na delovnih akcijah, foto
odsek je oživel šele v zadnjem času,
propagandni pa ni bil dovolj aktiven.
Tudi stik s članstvom je bil raheL
Težko je najti posebne metode in obU-
ke za zbliževanje in povezavo med
članstvom. Planinstvo ima določeno
vsebino svojega življenja, članstvo pa
povezujejo planinske koče in pota. Pred
leti je za vso področje celjskega okraja
delovalo le PD Celje, po osvoboditvi pa
so rasla društva tudi izven Celja, tako
da jih je danes že preko 10 v našem
okraju, od tega pretežno na teritoriju
Savinjske doline.
Alpinistični odsek je doživljal tudi v
zadnjem letu določeno krizo, ki jo je
pa v zadnjih mesecih uspešno prebro-
dil. Kar 5 načelnikov se je zvrstilo v
prejšnjem letu v vodstvu tega odseka.
Odseku se odpirajo lepi pogoji za delo
v bodoče.
Gorska reševalna služba se je orga-
nizacijsko in materialno utrdila tudi
v Celju in je v zadnjem letu skupno
s TNZ tovariško sodelovala, kar se je
pokazalo pri obeh lanskih nesrečah.
Markacij ski odsek je na novo opremil
in markiral več planinskih poti, ostale
pa dopolnil s kažipoti in markacijami.
Gospodarski odsek je imel dovolj dela
z upravljanjem postojank, na društvo
pa pritiskajo potrebe po obnovi, adap-
taciji in modernizaciji postojank na Ko-
rošici in Okrešlju, Cene v planinskih
postojankah so bile zmerne. Velike in-
vesticije PD Celje v zadnjih letih pa še
danes močno obremenjujejo društveno
blagajno. Društvo se je na račun in-
vesticij zadolžilo za preko 8,000.000 din
in mora sedaj letno na račun anuitet in
obresti odvajati okrog 1,000.000 din! Da-
nes je PD Celje brez dvoma najmoč-
nejši turistični činitelj v celjskem
okraju in razpolaga s preko 400 ležišči
po svojih postojankah.
Se in še bi lahko navajali zanimive
podatke iz vsebinsko bogatega referata
tov. Tineta Orla, predsednika PD Celje,
ki ga je imel na tej skupščini. Ne mo-
remo pa mimo njegovega poziva ob za-
ključku poročila, da bi se v PD Celje
vključilo čim več delavcev. Naj bi se
temu pozivu odzvalo v letošnjem letu
kar največje število delovnih ljudi na-
šega mesta, kjer bi v gorski naravi
našli potrebno razvedrilo in sprostitev
in si 6 tem obogatili svoje življenje.
Občni zbor Planinskega
društva Laško
Občni zbor Planiniskega društva La-
ško je pokazal, da so bili planinci v
preteklem letu zelo delavni in aktivni.
Pridobili so vrsto novih članov, opre-
mili so dom na Smohorju In zgradili
teraso pred domom. Razen tega so or-
ganizirali skupinske izlete po začetkih
prve slovenske transversale po Pohor-
ju, Dva planinca pa sta se povzpela
oelo na Triglav,
Sklenili so, da bodo predvsem sikr-
bell za naraščaj in da bodo opravili
š" zadnja dela, ki spadajo k domu na
Smohorju. Predvsem pa nameravajo
e>op(raviti poti na Smohor. H, P.
Podjetja, ustanove, ljudski odbori,
zadruge in razne organizacije pri-
stopajte med temeljne ali vsaj pod-
porne člane Prešernove družbe.
Sadjarji in vinogradnihi sestavljajo načrte
ZBORI SADJARJEV IN VINOGRADNIKOV PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH
V CELJSKEM OKRAJU — BOGATI DELOVNI NACRTI
V teh dneh potekajo zadnji zbori
sadjarjev in vinogradnikov, ki so zdru-
ženi v svojih odsekih pri kmetijskih
zadrugah. Na ,teh letošnjih zborih
obravnavajo smernice za delo v letoš-
njem letu in sestavljajo primerne pro-
grame, Poudarek njihovega dela pa še
vedno leži v načrtni obnovi in asana-
ciji nasadov, tako vinogradniških kot
tudi sadjarskih.
Kar največjo pozornost polagajo tako
odbori pri zadrugah kot okrajna za-
družna zveza obnovi. Izdelujejo okvirne
načrte za posamezna področja kakor
tudi idejne načrte za celotno obnovo v
okrafu. Pri tem delu je vodilna smer
določanja onih sadnih in vinskih vrst,
ki dajejo najboljši gospodarski doho-
dek. Poleg teh vrst pa pride v poštev
tudi jagodičevje, posebno na področju
Pohorja, obronkov Savinjske doline in
na Kozjanskem. Demonstrativne nasade
predvidevajo na področju KZ Vitanje,
Pohorje, Galicija, Ponikva pri Žalcu,
Loka pri Zvismu, Polje ob Sotli, Pod-
četrtek, Podsreda, Frankolovo in Voj-
nik. Nasade črnega ribeza pa bodo ime-
li v Imenu, Šentjurju, Polju ob Sotli,
Slivnici pri Celju, Mozirju, Velenju,
Celju, Skofjl vasi in drugod. Kaže, da
bodo odbori pri zadrugah prav grmi-
čevju letos posvetili kar največ pozor-
nosti,
V celjskem okraju je še vedno precej
okuženih in doživelih nasadov. Na tem
področju bo potrebna temeljita asana-
cija in obnova. Zato so tudi to nalogo
sprejeli odbori v svoj delovni pro-
gram, Pri temeljitih pregledih bodo po-
leg članov odborov sodelovali tudi za-
ščitni referenti in referenti za kme-
tijstvo pri občinah, kar je jamstvo, da
bo to delo res uspešno opravljeno.
Tudi v letošnjem letu bodo izvedli
letna škropljenja z novejšimi zaščitni-
mi sredstvi. Tako so zamišljeni demon-
strativni poizkusi in prikazi z banda-
žiranjem na področju odborov kmetij-
skih zadurg Ljubečna, Imeno, Zibika,
Letuš in Šmartno ob Paki.
Da bo pospeševalna služba pravilno
usmerjala svoje delo, si bodo zadruge
ustvarile posebno evidenco in preglede
o stanju sadovnjaikov. Zbrani podatki
bodo omogočili učinkovite ukrepe za
izboljšanje tako sadjarstva kot vino-
gradništva pri vseh kmetijskih zadru-
gah.
Za čimboljšo izvedbo gnojenja bo od-
bor pri Okrajni zadružni zvezi v Celju
prikazal demonstracijska gnojenja na
področju odborov kmetijskih zadrug
Dobrna, Vojnik, Šmartno ob Paki, Mo-
zirje, Slivnica pri Celju in Podsreda.
Poizkusi bodo izvedeni predvsem s te-
kočimi gnojili, ki se vbrizgavajo z in-
jektorji. V vinogradih pa se bo letos
pričelo z akcijo za zeleno gnojenje, ker
primanjkuje gnoja za vinograde.
Nadalje so odbori pri kmetijskih za-
drugah in okrajni zadružni zvezi spre-
jeli v svoj delovni program tudi škrop-
ljenje in uničevanje češpljevega kapar-
ja in rajonizacijo v sadjarstvu in vi-
nogradništvu. Posebno važna je rajo-
nizacija, ki je temelj bodoče obnove.
Lani so to delo začeli na področju ob-
čin Šmarje pri Jelšah in Rogaška Sla-
tina, letos pa bodo nadaljevali tudi v
občini Šentjur,
Odbori so predvideli tudi razne te-
čaje in predavanja. Tako bo mnogo
trodnevnih tečajev za sadjarje ter dvo-
dnevnih za vinogradnike, posebej pa še
za kletarstvo. Okrajna zadružna zveza
bo še nadalje prirejala razne strokovne
tečaje in pripravljala programe za pre-
davanja.
Ob koncu naj omenimo, da ponekod
sprejemajo v svoje delovne programe
tudi akcije v kletarstvu, kar pride v
poštev predvesm v vinorodnih prede-
lih, Tako bodo izvedli demonstrativna
pretakanja na področju kmetijskih za-
drug Kozje, Imeno in Sladka gora. Prav
tako so predvideni razni tečaji na tem
področju in akcije za jemanje kisline
v vinu in razne analize.
NaSa žitfia polja bodo
' brez plevela
V Tovarni organskih barvil v Celju
osvajajo te dni proizvodnjo rastlinskih
hormonskih preparatov: heksaklorben-
zona, pentaklorfenola in dinitrofenola
za impregniranje lesa za zapraševanje
plevela v žitu. Teh proizvodov doslej
v naši državi še nismo proizvajali in
bodo v veliko korist našemu kmetijstvu.
Zanimivo je, da je ta uspeh sad so-
delovanja kolektiva s fakulteto in da
je to diplomsko delo. Na ta način se bo
diplomsko delo praktično uresničilo v
tovarni. Tako sodelovanje je vredno
zgleda in pohvale ter kaže velike pred-
nosti za naše gospodarstvo.
Potrebne stroje je izdelal kolektiv
sam, s proizvodnjo pa bo začel čez me-
sec ali dva.	S. P.
Mlatilnlce za vsak kraj
Kolektiv Tovarne poljedelcih stro-
jev v Šentjurju pri Celju bo začel letos
proizvajati dva nova prototipa stresal-
nih mlatilnic. Prvi prototip je izbolj-
šana sedanja mlatilnica. Ločila bo tudi
plevel od zrna. Drugi tip bo izpopol-
njen tako, da bo mlatilnica polnila tudi
vreče, Mlatilnica ne bodo velike in bo-
do primerne za prevažanje po naših
cestah in za vsak kraj.	S, P,
Nagradna križanka Tovarne
CELEI.A-SAD
tica za Tojafiko upravo; 59. majhen konji-
ček; 60. zaužijem nikotin; 62. kradljivec;
63, kratica za prislov, (latinsko); 65, kasal-
ni zaimek; 66. označbe točk, tudi ločila; 6T.
literarna ivrst; 69. nikalnica; 70. prisvaja
tuj imetek; 72. žensko ime p<^obno kot 22.
vodoravno; 73. reka v Zahodni Nemčiji; 75.
živalski znak. medmet; 77. narkotično sred^
stvo; 78, resnični, tudi: pripoveduje; KU.
borišče, prizorišče.
NAVPIČNO: 2. kvartaški izraz, tudi S. Im
4, črka pod 20. navpuno; 3. števnik; 4. pri-
imek francoskega naturalističnega pisatelja;
6, humski poglavar; 6. veznik, 7. olje angle-
ško; 8. dva različna samoglasnika, (zadnja
dva v abecedi); 9. jezi, hrvatsko; 10. rim-
ski cesar, ki je bil največji sovražnik krist-
janov; 11, moško domače ime; 12. veznik;
13, običajna okrajšava moškega imena; 14.
bajeslovni prvi mož; 15, kraj na Primor-
skem; 16. svojstven rdečega krmnega te-
lesca; 20. diktiran, tudi človek z zapovedu-
jočim značajem; 22. neimenovane vojašk*
enote; 23. posedujeta; 25. urejam zapovedu-
jem; 27. obupno stoka; 29, obdobja, veki;
31. oče; 32. zbor; 35. mnogo risanih slik;
37. vodne živali; 38. podoben, istih lastne-
sti, 39, dotaknitev s prsti; 42. vodopad; 44.
zastarela vrsta epečnih peči; 45. z velikimi
uhlji; 47, edinici; 49. vrsta igre s kartami;
51, zemeljski plin; 63. žensko ime; 54.
predpisana doba za izvršitev nekega dela;
65, človek posebne vrste; 58. omožena,
hrvatsko; 60, reka v Italiji; 61, zmočen, ovla-
žen; 64. koren glagola vsesati; 66. snežena
ali zemljata gmota, ki Je zelo nevarna za
ljudi; 68, nov, čil; 71. trije različni s»-
glasniki, tudi okrajšava mesta kjer je velik
premogovnik; 72, naslovna oseba neke zel«
poznane opere; 74. moško ime, podobno kot
11, navnično; 76, kratica pevskega društva;
79, italijanski spolnik; 80. medmet; 81. ke-
mični znak za aluminij.
Tokrat objavljamo nagradno križan-
ko celjske tovarne Celeia-Sad, ki je
našim reševalcem križanke pripravila
nekaj nagrad. Izžrebani reševalci kri-
žanke bodo sprejeli naslednje nagra-
de:
1.	2 steklenici borovničevega bisera
2.	1 steklenica grozdnega soka
3.	1 steklenica jabolčnega soka
Rešitev križanke je poslati ali do-
staviti osebno v uredništvo najkasneje
do torka 21. februarja do 12. ure. Izid
žrebanja bomo objavili v prihodnji šte-
vilki našega lista,
VODORAVNO: 1. in 82. Reklamni napis
podjetja »Celeia sad« (napis vam pove ko-
ristni učinek proizvodov tega podjetja); 17.
edinice, tudi posamezne celote; 18. vrsta
ptice; 19. delovni pripomoček na zgradbah,
tudi pohodno ogrodje; 21. veznik; 22. žen-
sko ime v sklanjatvi; 24. vadi, trenira, tudi
priprava za merjenje časa v dvojini; 25.
vse je; 26. kratica za Avto-transport; 28.
moško ime; 30. dalmatinsko moško ime; 32.
časovni prislov; 33. Šahovski izraz; 34. in"<
dustrijska pokrajina v Zahodni Nemčiji;
(fonetično); 36. gora v Prednji Aziji; (mno-
žina); 28. parno število; 40. kratica aka-
demskega naziva; 41. partnerka Svengalija,
tudi Angleški mednarodni nogometni sodnik,
(narobe tudi fizikalni vpliv na telo; v mno-
žini); 43, izbrana družba; 44. lesena posoda
za krmljenje živali v sklanjatvi; 46, prepo-
jene s kisom; 48. dva; 48. vrsta zelenjave;
50, pomanjševalno moško ime; 52. Južni sa-
deži; 64. hrup; 56. trpi, (hrvatsko;) 67. kra-
V KMETIJSKI ZADRUai PREBOLD SO KAR
DOBRO PRIJELI ZX DELU
Ko so po zadnjem izrednem občnem
zboru Kmetijske zadruge v Preboldu
izvolili nov upravni in nadzorni odbor,
je bilo pričakovati, da bo šlo delo mor-
da nekoliko teže. Zdaj vidimo, da je
novi odbor prijel krepko za delo in da
je tudi ta odbor sposoben voditi za-
drugo, Čeprav je bil plan odkupa vi-
soko Izstavljen, so ga presegli, saj so
odkupili sadja nad 50.000 kg. Živine so
odkupili 35.000 kg, oljaric 12.000 kg in
nekaj drugih kmetijskih pridelkov. Se-
daj mislijo začeti tudi z odkupom mle-
ka. Tudi hnielj so skoraj 100% odku-
pili od hmeljarjev, čeprav so skušali
nekateri to preprečiti. Na splošno se
opaža, da je zaživelo delo v zadrugi.
Zaživeli so tudi pospeševalni odseki
Živinorejski odsek ima pod kontrolo
42 krav. Njih povprečna molznost zna-
ša v 320 dneh 2150 litrov. Razveseljivo
je tudi, da imajo kar celo vrsto krav z
nad 2500 litri, nekaj krav i>a je celo
doseglo 3500 litrov v 320 dneh.
Dobro delajo tudi hmeljarji, ki so
sklenili povečati površino nasadov, iz-
boljšati kvaliteto in še povečati po-
vprečni pridelek, čeprav je že lanski
bil med najvišjimi v dolini.
Da zainteresirajo hmeljarje k hnpre-
gniranju hmeljevk, je upravni odbor
sklenil, da bo zadruga pričela z impre-
gnacijo hmeljevk na traktorski postaji
Sadnega drevja je poškropljenega ž«
80%. Razen tega sadjarji nameravajo
obnoviti stare nasade in če bo mogoč«
tudi nasaditi nove strnjene nasade, saj
60 v Preboldu dani vsi pogoji za na-
predno sadjarstvo.
OSNOVNI CILJ ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA JE
razbremeniti delovno ženo^^ ®
drobnih gospcdinjskih dolžnosti
21a!poslena žena je danes preobreme-
njena in težko opravlja službene dolž-
nosti, dokler ji domače, neurejeno go-
apo(diinjstvo zavzame toliko dragoce-
nega časa. Zato so se v zadnjih letih
začela po vseh večjih središčih usta-
navljati Društva za napredek gospo-
dinjstva, toda ta društva so več ali
manj zašla v slepo uJico, reševala manj
pomembne naloge, organizirala razne
kuharske, pletilne in šivalne tečaje.
Ne moremo oporekati, da so ta dru-
štva ponekod pokazala že prav lepe
uspehe, toda manjkalo jim je vzpod-
bude, inštruktaže, nekega vodstvenega
centra.
Tako je po vzgledu Ljulbljane pred
mesecem dni tudi Celje pristopilo k
ustanovitvi Zavoda za pospeševanje
gospodinjstva in je tak zavod v Celju
že registriran ter tudi že začel s svo-
jim delom. Zavod bo organiziral go-
spodinjsko pospeševalno službo 6 tem,
da bo širil znanje o izboljšavah v go-
ee>odinjstvih med prebivalstvom, jk)-
sredoval izsledke znanosti s področja
sodobnega gospodinjstva, jih preizku-
šal in prilagojeval našim prilikam. Na
svojem področju bo zavod proučeval
prehranbene, stanovanjske in druge
življenjske prilike, ki so povezane z
gospodinjstvom ter svetoval ljudski
oblasti ukrepe za izboljšanje. Skušal
bo doseči boljše poslovanje v trgovski
mreži, nudil ix>moč pri organizaciji
dela v raznih internatih, Zidiravstvenih,
socialnih in drugih domovih. Pomagal
pa bo tudi pri nabavi sodobnejše go-
spodinjske opreme,
Zav(xi si je zadal nalogo, da bo ž«
pri mladini zbujal zanimanje za pro-
bleme sodobnega gospodinjstva. Spo-
razumno s Svetom za proBveto in
tuiro pri OLO bo zavod po svojih stro-
kovnih uslužbencih skrbel za strokov-
ni gospodinjski pouk jia raznih šolah,
sodedovaJ bo pri sestavi učnih načrtov
ter usmerjal in nadzoroval delo vseh
gospodinjskih tečajev na območju celj-
skega okraja. Da bo zaivod kos tem
izobraževalnim nalogam, bo prirejal
redna delovna posvetovanja, seminar-
je ter kratke izpopolnitvene tečaje s
pa-aktičnim prikazovanjem. Za zboljša-
nje družbene prehrane bo zavod imel
tudi tesne stike z gospodinjskim oseb-
jem v menzah, gostinskih obratih in
šolskih kuhinjah ter zdiravstvenih in
drugih inštitucijah in jim bo s pre-
davanji in strokovnimi tečaji pomagal
pri izbotljšanju gospodinjske službe.
V propagandne svrhe bo skrbel za
obveščanje javnosti o gospodinjski de-
javnosti in problemih preko radia in
dnevnih časopisov ter organiziral tudi
filmske prikaze za izboljšanje gospo-
dinjske službe. Pozneje bo na vsem
področju organiziral tudi stalne ali
začasne potujoče gospodinjske razstave.
Zavod za pospeševanje gospodinjstva
bo imel svoje poslovne prostore v po-
slopju OZKZ v Cankarjevi ulici, ki si
bo jih svojemu namenu odgovarjajoče
preuredil. Za preureditev prostorov,
kakor tudi za nabavo osnovnih sred-
stev, so finančna sredstva že prispevali
OZKZ, ObLO In OLO, vendar ta sred-
stva še daleč ne zadostujejo za naba-
vo vsega potrebnega. Zave(iajoč se po-
mena in potrebe tega zavoda, bodo
prav gotovo tudi celjske hi okoliške
tovarne pokazale svoje razumevanje in
v reklamne svrhe priskočile na po-
moč s svojiiTLi piredmeti, odnosno da-
rili
2e uvodoma smo omenili, da je Z,a-
vod za naipredek gospodinjstva v na-
šem okraju že začel načrtno delovati.
Dokler ne bodo urejeni novi prostori,
bo vršil bolj pospeševalno in propa-
gandno službo na terenu, obenem pa
proučil prilike, kje so problemi naj-
bolj pereči in kje bo treba prvens?tve-
no nuditi pKMnoč, Preko SZDL, orga-
nizacij RK in učiteljstva bodo po vsem
okraju razpisali ankete, s pomočjo ka-
terih bodo dobili vpogled v dejanske
razmere tn (potrebe na terenu. Na
podlagi ankete bodo pozneje tudi pri-
rejali razne seminarje (predvsem za
one, ki imajo oporavka z družbeno pre-
hrano) in organizirali delovno posve-
tovanje z vsemi voditelji gospodinj-
skih in kuharskih tečajev. Anketa bo
tudi pokazala potrebe, katere šole
imajo pogoje za uvedbo teoretične in
praktične gospodinjske službe, zavod
pa bo nudil vso ix>m)OČ za dosego teh
pogojev.
Zavod bo imel svoje podružnice ▼
vsaki občini,
DROBNI GOSPODINJSKI
NASVETI
Površino marmorja čistimo z milom
in vodo, ki ji primešamo salmiaka.
Marmor, ki je postal moten, speremo
z mlačno milnico, dobro posušimo, na-
to pa zdrgnemo z belim parketnim
voščilom, Druigo umazanijo na mar-
morju čistimo tudi s petrolejem, ter-
pentinom, bencinom, ali pa z razred-
čenim salmiakom,
•
Pečenklna mast ne porjavi prehitro,
če dodaš pečenki en nunen korenček,
ki izvleče tudi grenkasti okus,
*
Tudi nalivna peresa je treba od ča-
sa do časa čistiti. V ta namen položi
pero za nekaj ur v čisto vodo, nakar
naj se pero pred novo polnitvijo do-
biro OBuši, Nalivna peresa l^riramo vod-
no le z mrzJo Todo.
CELJSKI TEDNIK, 17. februarja 1956
Stev. 7 — stran 9
7,oran Vudler:
GELJE in urbanistični načrt
Ustanovitev republiškega sveta in
okrajnih svetov za urbanizem jeseni
preteklega leta, je dala pobudo za ši-
roko iirbanistično razpravljanje. Re-
publiška ter okrajna navodila za pra-
vilno izvajanje obstoječih predpisov In
obetajoči se novi predpisi so dali po-
vsem novo smer urbanistični in grad-
beni politiki. Predsednik sveta za urba-
nizem LRS inž, Marijan Tepina je na
nedavnem predavanju v Celju opozoril:
1.	na škodljivost individualnih gra-
denj na velikih kompleksih;
2.	na nesmotrnost gradenj ob robovih
mest in industrijskih središč;
3.	na zaščito kmetijskih površin, ki je
potrebna napram individualnim grad-
njam;
4.	na škodo, ki nastaja z gradnjo hiš
ob glavnih cestah;
5.	na škodo, ki nastaja, ker se morajo
komunalne naprave graditi na preve-
likih kompleksih;
6.	na politični problem, ki nastaja v
zvezi z individualnimi in nesmotrnimi
gradnjami.
Razlogi, kakor jih je navedel inž. Te-
pina, so gotovo važni, predvsem za
usmerjanje gradbene politike, ki jo iz-
vajajo ljudski odbori. Ti razlogi so po-
vzročili, da se je tudi v Celju intenziv-
neje pristopilo k pripravam za izdelavo
urbanističnega načrta, OLO pa je ime-
noval Svet za urbanizem, ki je že izdal
prve ukrepe za pravilen urbanistični
razvoj našega okraja.
Ložnice. Trasa bodoče Vogla j ne je za-
enkrat še odprta, seveda bo pri tem
odločilna okvirna koncepcija. Občutne
spremembe terja predvsem prva va-
rianta, dočim so pri ostalih koncepci-
jah spremmbe trase Voglajne vsaj v
njenem zadnjem delu občutno manjše.
Kakor ima prva varianta res dobro re-
šitev za pravilen in lep razmah Celja,
tako zahteva tudi izredne stroške, ki
jih mesto samo nikdar ne bo zmoglo ter
je izvedljiva samo s pomočjo republike
in federacije.
V nasprotju s prvo varianto je ome-
niti prednosti tretje, zaradi minimalnih
stroškov, o drugi pa se po našem
mnenju zaenkrat sploh ne bi razprav-
ljalo.
Toliko o glavnih smernicah našega
bodočega urbanističnega načrta. Končno
bi omenili še sedanja zazidalna pod-
ročja, ki so v skladu z obema verjet-
nima koncepcijama. V letu 1955 in 1956
bo imelo mesto Celje samo dve glavni
zazidalni p^ročji, in sicer na »Otoku«
med Ljubljansko cesto in Savinjo ter
V predelu severno od Dečkove ceste
proti in ob Golovcu- Za »Otok« že ob-
stoja zazidalni načrt, dočim bo za dru-
goimenovani predel načrt izdelan v te-
ku meseca februarja. Trenutno se re-
šujejo tudi trase bodočih tranzitnih
cest, ki naj obidejo Celje od Levca do
Škofje vasi, prav tako pa se proučujejo
Pogled v gradbeno zgodovino
Zgodovina celjskega mesta sega daleč
nazaj in urbanistične zasnove prebi-
valcem tega mesta niso bile tuje. Rim-
ljani so gradili smotrno, o čemer pri-
čajo številne izkopanine. Rimsko mesto
je imelo sorazmerno zelo velik obseg.
Srednjeveško Celje je imelo povsem
drugačno zasnovo od rimskega, ko se je
omejevalo na notranjost majhnega,
proti jugu zapotegnjenega obzidnega
kvadrata, ki ja nastal konec XV. sto-
letja. Dve glavni ulici, ki sta vodili od
vrat do vrat, sta se križali v središču
mesta. V takem obzidnem oklepu je
mesto ostalo vse do liberalne in kapi-
talistične dobe z dopolnitvijo, da je na-
stalo pred glavnimi mestnimi vrat
dvoje pr^edmestij.
Ko so začeli stari meščani okoli let?
1801 misliti tudi na čistočp in snago \
mestu, so se odločili za ureditev kana-
lizacije. Pomanjkanje načrta jih je pri-
sililo, da so izdelali prvi načrt, ki jf
nastal leta 1827 in v katerem so ozna-
čeni tako po 1. 1801 zgrajeni, kakor tud
stari rimski kanali. Načrt je narisal
A. Zorzini v merilu 1 :900. Temu na-
črtu sledita inž. Bylloffov v letu 183J
in nepodpisani v letu 1847. Vsi trijf
omenjeni načrti imajo tako za zgodo-
vinarje, kakor za urbaniste izreden po-
men. Omeniti moramo še katastrsko
mapo iz leta 1825.
Prelomnico v dotedanjem gradbenem
načrtovanju pomeni štajerski stavbni
red iz leta 1857, ki je bil v veljavi dol-
ga leta in je povzročil 1872 prvi točnej-;
ši celjski regulacijski načrt, po katerem
je bil zgrajen |e danes stoječi del
osrednjega Celja. Nastale so nove ulice,
stare so začeli razširjati, pojavili so se
novi gradbeni okoliši. Načrt iz leta 1872
so deset let kasneje še temeljito izpo-
polnili.
V	to dobo sega tudi namestitev prve-
ga mestnega Inženirja. Od leta 1880 do
1890 je to dolžnost opravljal Josef Hi-
gerspel-ger; njemu so sledili' Andrej
Jakhel, Ludvik Wessely, Oskar Reddi,
od leta 1926 do današnjih dni pa je
opravljal to dolžnost Lnž. Blaž Pri-
siovšek.
Po letu 1882 se je začelo mesto hitro
širiti. Tako so sprejeli občinski možje
leta 1889 že tretji regulacijski načrt, ki
je z'ajel vse mesto. Nastale so nove uli-
ce in novi trgi. Za severni del mesta je
določen s tem načrtom strjeni sistem
gradnje, za ostale predele pa odprti ko-
tažni sistem V naslednjih letih so po-
svetili občinski možje veliko pozornosti
izgradnji, čistoči in ureditvi mesta, pri
čemer je igralo važno vlogo tudi ta-
kratno Olepševalno društvo. Dne 7. ju-
nija 1901 je sprejel občinski svet po-
seben sklep za zazidavo »otoka«, kjer
je v 18 točkah nanizano vse, kar se
mora pri izgradnji tega mestnega pre-
dela upoštevati.
V	to dobo padajo tudi prve meritve
mesta, ki jih je dokončal leta 1900 inž.
Thomka in ki se jih še danes delno po-
služujemo. Po končanih meritvah je
občinski svet leta 1902 razglasil stavb-
ne črte in širino ulic, ki je znašala od
8 do 14 m.
Tretji regulacijski načrt je doživel z
nadaljnjim razvojem več sprememb'
Leta 1907 je dobilo Celje vodovod in
razširjeno kanalizacijo.
V	zadnjih letih pred prvo svetovno
vojno se je Celje močno razširilo, v
letih prve vojne pa so gradnje skoraj
povsem zastale in se razmahnile šele
v bivši Jugoslaviji, ko so nastale se-
danja Kersnikova ulica, Jenkova,
Oblakova in kolonija pri Sp. Lanovžu.
Pričelo se je z zazidavo Jožefovega
hriba, pod Golovcem pa je nastala Nova
vas. Dočim je predvojna celjska mest-
na občina vodila smotrno gradbeno po-
litiko, tega za okoliško celjsko občino
ne moremo trditi in te posledice še
danes čutimo.
Predvojna mestna občina je leta 1937
sestavila tudi program za urbanistični
načrt. Njegova avtorja sta bila magi-
stratni direktor Subic, predvsem pa
mestni inženir Blaž Pristovšek. Po raz-
pisanem natečaju generalnega urbani-
stičnega načrta je bila osvojena kon-
cepcija zagrebškega inženirja Jamnic-
kega, ter ustanovljen lasten biro za do-
končno izdelavo urbanističnega načrta,
ki naj bi pod vodstvom inž. Pristovška
opravil to nalogo. Biro so sestavljali
inž. Umek, inž. Ferlan in inž. Brodnik.
Generalni načrt je ministrstvo za grad-
nje potrdilo 31. 12. 1940, vendar je iz-
vedbo preprečila druga svetovna vojna.
Med vojno se urbanističnim proble-
mom ni posvečalo i>osebne pK)zomostL
Vsa gradbena politika je bila osredo-
točena na razširitev bolničnih objektov,
ki so jih nepravilno locirali na starem
mestu, čeprav jim je predvojni idejni
načrt določal lokacijo na Ostrožnem.
Po osvoboditvi so se z urbanističnim
načrtom ukvarjali poleg inž. Pristovška
še Snuderl in inž. Stermecki. Slednji je
leta 1949 izdelal idejni urbanistični na-
črt, ki pa je bil odklonjen.
Leta 1954 je bila ponovno sklenjena
s Projektivnim ateljejem v Ljubljani
pogodba za izdelavo urbanističnega na-
črta. Vendar je delo prav oživelo šele
V oktobru 1955, odkar se vršijo redno
vse potrebne priprave. Idejna urbani-
stična rešitev je raztunljivo možna in
nujno potrebna še letos, k podrobni
obdelavi pa se bo lahko pristopilo šele,
ko bodo izvršene podrobne meritve, in
sicer v razmerju 1 :1000. kar je ogrom-
no delo, ki bo terjalo najmanj dve leti
trdega in obsežnega dela, katerega bo
moral opraviti celjski Geodetski zavod.
Medtem pa bo treba pokreniti vse, da
se nujno in čimprej izdelajo zazidalni
načrti za predele, v katerih je znana
bodoča urbanistična koncepcija. La ta-
ko se bodo gradnje lahko takoj in
smotrno ter brez zastojev nadaljevale.
trase cest in lokacije mostov v indu-
strijskem predelu vzhodno od Mari-
borske ceste, kjer je določen prostor
vsej celjski industriji. Delo lepo na-
preduje ter so konture bodočega urba-
nističnega načrta vsak dan bolj jasno
in vidne. Jedro starega mesta naj osta-
ne v glavnem takšno, kakršno je, okoli
njega pa se naj razvija novo mesto,
vendar pa mora ostati Celje mesto in
ne velika raztegnjena vas.
Nov urbanistični načrt
Preden p^^dfnno h koncepcijam na-
šega bodočega urbanističnega načrta,
katerega konture se nam že več ali
manj jasno kažejo, je treba ugotoviti,
kaj mora biti predhodno urejeno. Za
Celje morajo biti:
1.	izvršene meritve;
2.	rešeno železniško vozlišče;
3.	rešene regulacije voda in
4.	rešene tranzite cest.
Vse pravkar navedeno je v obdelavi,
in sicer tako daleč, da o konturah bo-
doče urbanistične ureditve mesta že
lahko govorimo, seveda v variantah.
Od katerih so obveljale tri z odločil-
nim činiteljem — železniško progo.
PRVA KONCEPCIJA predvideva pre-
stavitev savinjske železnice pod Ml-
'tlavžki hrib in postaje proti Jožefo-
vemu hribu in s tem tudi prestavitev
Voglajne in tako nemoten razmah
ttiesta.
druga koncepcija predvideva
PrestaviteT savinjske železnice za Go-
lovec — postaja pa bi ostala približno
na današnejm mestu.
TRETJA KONCEPCIJA predvideva
savinjsko železnico v sedanji trasi in
postajo na približno sedanjem mestu.
Od treh koncepcij imata doslej največ
pristašev prva in tretja, dočim se za
drugo trenutno nihče ne ogreva. Po-
vsem gotovo je, da je prva koncepcija
najugodnejša, saj sprosti mesto v ce-
loti ter mu da vse možnosti pravilnega
razvoja.
Savinjska železnica bi po tej zamisli
v Levcu prešla Savinjo, Lisce in pod
Miklavžkim hribom v Belajevo dolino,
v Polulah pa bi se v loku priključila
južni železnici. S prestavitvijo postaje
pod Jožefov hrib bi dobilo mesto lep
predel na vzhodnem delu. K vsem va-
riantam moramo omeniti, da bosta pre-
loženi tudi strugi Sušnice in Kopriv-
nice izven mesta v novo strugo, ki se
bo izlivala v Savinjo v višini Lise, ka-
kih 500 m vzhodno od sedanjega izlive
Devet podob iz sanj
(Mestno gledaliSče, 6. februarja 1956)
Ameriški psiholog Fr. C. Prescott v
svoji knjigi »The poetic mind* trdi, da
je pesnik toliko kot sanjač. Znan je
nemški verz, ki mu mnogi pritrjujejo:
Ali Dichtkunst und Poeterei ist nicht
als Wahrtraumdeuterei. Nekaj podob'
nega sodita tudi znana esteta F. Theo-
dor Vischer in Dilthey. Bajke in pripo-
vedke imenujejo sanje ljudstev. Pred-
stava o zlati dobi je istočasno sen o
preteklosti kakor tudi slutnja prihod-
nosti. Pravljice so kakor sanje; gode se
v idealnem času, ki združuje preteklost
in prihodnost, in v idealnem prostoru,
v katerem se vrsti dekoracija za deko-
racijo, prostor nima nobene teže več.
Kakor v sanjah tako tudi v pravljicah
človeka ne veže logika, doslednost, člo-
vek se v njih kakor v sanjah osvobodi
svoje težke telesnosti v času in pro-
storu.
In vendarle sanje — stari Grki so
jih pobožanstvili in jih pisali z veliko
začetnico (Hipnos) — niso razbrzdan
tvorec, marveč vro iz življenja in do-
življanja. Toda pustimo psihoanalitika
in razne teorije o izvoru umetnosti in
poglejmo, kako nam je igralec Marijan
Dolinar posredoval devet značilnh sanj-
skih podob, ki jih je napisal »v letih
strahote« Ivan Cankar slovenskemu na-
rodu v tolažbo in za spomin, napisal
tako, da so takrat lahko izšle, napisal
pa tudi tako, da so in da bodo ostale
kot zgled slovenske proze, več, sloven-
ske poezije v prozi. Tehtnost, prero-
ški zanos, čustvena moč, miselna ostri-
na, veličastnost vsebine, vse to in še
kaj mora s svojim organom interpret
oblikovati poslušaltvu, ki takih večerov
ni vajeno. Da bi tekst prav posredoval,
ga mora recitator predvsem dodobra
razumeti, vedeti mora, kaj govori s sle-
herno besedo, kajti niti ena ne sme iz-
zveneti prazno, kaj šele, da bi bila po-
čen črep, kakor pravi nekje Oton Žu-
pančič. Dolinarju je treba priznati, da
je ta prvi del svoje naloge dobro opra-
vil. Njegovo pripovedovanje izpričuje,
da je tehtal in sondiral sleherno po-
dobo, sleherni stavek, sleherno besedo.
To ni majhna stvar. Ze ob njegovem
prvem nastopu smo rekli, da mu gre
za to posebna hvala. Ce smo dobili
Akademijo za igralsko umetnost, je
prav, da obsolventi tega zavoda poskr-
be za idealno akustično obliko sloven-
skih umetnin, ki to zaslužijo. Razume
se, da investicija energije, ki jo reci-
tator vloži v tak večer ni v nobenem
sorazmerju z običajnimi nagradami ma-
terialne in moralne narave, vendar bi
bilo prav, če bi odločilni činitelji po-
skrbeli za to, da bi se tak večer bolje
plasiral. Pomisliti je treba pri tem, ka-
ko smo ravno mi Slovenci zaradi cele
vrste manjvrednostnih konfliktov, po-
sledic zamudniške zgodovine malega
naroda, zaostali v govorni kulturi, ka-
ko zanemarjamo zvočno obliko svoje
besede, ki je po tisoč letih z narodno-
osvobodilno borbo končno le dosegla
veljavo državnega jezika. Za govorno
kulturo pa je treba šole, vaje. Te pa ni
brez zgleda, brez ponazorila. Igralec
Dolinar ga nudi slehernemu, ki kakor-
koli javno nastopa.
Ne bom se spuščal v izbor tekstov
niti v nadrobno ocenjevanje posamez-
nih podob. Dolinar je zbral Posvetilo,
Ogledalo, Strah, Sence, Veselejšo pesem.
Kostanj posebne sorte. To so pa rože,
Vrzdenec, Velika maša. Življenje, mla-
dost, ljubezen. Rekel bi na splošno, da
je Dolinar zadel oblikovne zvočne osno-
ve pri vseh, kar pa je končno logična
posledica tistega, kar trdim zgoraj: da
je namreč prodrl v njihovo notrino In
vsebino. Vsebina namreč do neke me-
re kategorično terja svojo akustično
obliko. Beseda ni taka kot kamen, »
katerega se je zagrizel kipar. Pri vseh
podobah je bilo čutiti, kakor da mu
besede prihajajo iz globine, da so pre-
žete s čustvom in toplino, kakor da
gre za najosebnejšo prizadetost. To se
mi zdi tisto, kar daje Dolinarjevemu
pripovedovanju umetniški stigma. Can-
karjeva beseda je dobila v njegovih
ustih sugestivno podobo, vredno te pre-
lepe Cankarjeve oporoke, ki jo je po
svoje nekoč Goethe strnil v dva drobna
verza: Denn edlen Seelen vorzufiihlen
ist wunschenswertester Beruf.
T. O.
Prešernova proslava
v bolnici
Sindikalna podružnica v bolnici je
skupno s Solo za medicinske sestre pri-
redila uspelo Prešernovo proslavo.
Po pozdravnem govoru predsednika
podružnice dr. Verdela je moški pev-
ski zbor »Ivan Cankar« pod vodstvom
tov. prof. Koresa zapel šest pesmi, ki
80 poslušalce navdušile. Nagrada pev-
cem je bil buren in dolgotrajen aplavr
hvaležne publike.
Nato je gojenka šole opisala Prešer-
novo dobo in njegovo delo. V preda-
vanje so bile vpletene najlepše Prešer-
nove pesmi, ki so jih posamezne go-
jenke izvedle z občutjem in zanosom.
Za vse, ki smo proslavi prisostvovali«
je bU to nepozaben večer.
b.v.
STORE ZA OBLETNICO SMRTI
FRANCETA PREŠERNA
Store so tudi letos proslavile oblet-
nico smrti Franceta Prešerna. Proslava
je bila v veliki dvorani Doma kulture
v Storah in jo je organizirala »Svobo-
da« s pomočjo sindikalne podružnice
Železarne in ostalih družbenih organi-
zacij.
Program je bil res skrbno priprav-
ljen in je obsegal slavnostni govor o
življenju in delu Prešerna, recitacije
in solospeve. Moški in mešani pevski
zbor pa je zapel nekaj pesmi.
OB SLAVNI OBLETNICI
Enote XIV. divizije so 14. februarja 1944 jnekoračile
Sotlo pri vasi Sedlarjevo in stopile na štajerska tla.
Pesem je napisal tov. Lojze Avsenak ob priliki parti-
zanskega zbora na Ostrožnem.
STIRINAJSTI DIVIZIJI
Bild je dolga, strašna zimska noč nad nami
a v srcih neizrekljivo smo želeli si pomladi,
pa ie je stiskal nas obroč jekleni,
kdaj poči? — smo nenehru) koprneli v nadi.
Tedaj si vstala ti, divizija junakov,
na pot, ki danes borcem tvojim venča glave,
da v sveti boj z Dolenjci, brati za Gorjanci,
združila bi nas brate tostran Save.
Vsegd prinesla si seboj, in kdo naj sodi.
Če huje so podnetili nas mitraljezi
ali junakov tvojih plamenice,
ki so svetile nam k svobodi.
Vsa Štajerska kot kres je vzplamenela,
v viharju je razvejala od snetja žito,
in vse, kar v nas dotlej je hrepeneče tlelo,
postalo je na mah očito.
O, Štirinajsta! Od Sotle vse tja do Solčave
se vlekla tvoja je globoka brazda,
pred tabo prapor: smrt ali svoboda!
za tabo boj — upor od Save pa do Drave.
V to brazdo si polagala semena zlata,
sinov najboljših kri jih je pojila,
iz vsakega je desetero Masov vzklilo,
kot takrat prej nikoli zemlja ni tako rodila.
Deset let je vtonilo v zgodovino,
patrulja tvoja brazdo ti sveži, obnavlja,
in glej, kot tebe prej, junaško med junaki,
njo Štajerska zdaj vsa pozdravlja.
Ne ona, ti sama stopaš spet po poti zmagoslavni,
,in vsepovsod, kjer so pognale tvoje klice,
tovarne, rudniki in nova polja
deželi svobodni so dali svoje lice.
In spet kot takrat s tabo ljudstvo vstaja,
od Soče danes, Drave, Kolpe in Solčave,
na praznik tvoj se in na svoj pripravlja;
Ostrožno je pomnik nesmrtne slave.
In ti — divizija junaška,
daj ljudstvu svojemu moč svojega duha, poguma^
da nikdar več ne vklene ga mračina,
da nihče ne zastme mu svobode in ne uma.
Tedaj pa< seme, ki je muienike dalo,
mman ni v našo sveto zemljo palo.
Akademski slikar Božidar Jakac — Ilustracija iz knjige Živi zid
Stev. 7 — stran 6
CELJSKI TEDNIK, 17. fetoruarj« 195«
Iz Celja...
Okrajna zadružna ZTeza se je preselila v nove prostore
Dosedanji prostori Okrajne zadružne
aveze so bili tako tesni, da je bilo po-
slovanje skorajda nemogoče, saj je 14
agrofiomov delalo v eni mali sobi. Z
adaptacijo kupljene hiše (bivši Zelezo-
<ivar) pa je Okrajna zadružna zveza
to nevzdržno stai>je rešila, saj so te
dni lirade že preselili v nove prostore.
Adaiptacija hiše je bila zelo težavna,
kajti kljuib temu, da Zelezodvor na
zuaaj dobro izgleda, je bilo potrebno
v notranjosti zgradbe mnogo preuredi-
ti, celo stopnišča in pode. Gradbena
dela je opravilo gradbeno podjetje
Beton. Da adajptacija ni bila ravno
lahka, dokcizuje tudi to, da je bilo do-
slej že 7 načrtov za obnovo te hiše in
šele Okrajna zadružna zveza se je do-
končno odločila renovirati to poslopje.
Z adaptacijo te hiše je Celje prido-
bilo nekaj novih poslovnih in stano-
vanjsfkih p^torov. V dosedanje pro-
Btore Okrajne zadružne zveze pa se bo
vselil 2^vod za napredek gostinjstva
in Gostinska zbornica. S pireselitvijo
Gostinske zbornice iz hiše v Jurčičevi
ulici bo končno le dobil prostore ^
en otroški vrtec, ki je v Celjoi. več
kot potreben. Celjska občina pa je do-
bila s tem lepo urejeno sitavbo, ki je
že toliko let propadala.
V pritličju adaptirane zgradbe bodo
trgovski lolcali. V Stanetovi ulici' bo
trgovina s kmetijskimi stroji in re-
produkcijt^m materialom, kmetijstka
apoteka in razstavni prostor. V Can-
karjevi ulici pa bo moderno urejena
trgovina s sadjem, zelenjavo in seme-
ni ter razstavni prostor za pohištvo.
Razen tega bodo v pritličjna skladišča
za okoli 60 vagonov blaga, kjer bodo
vskladiščili sadje, zelenjavo in repro-
dukcijski material. V kleteh pa bo
prostora za vskladiščenje okoli 10 va-
gonov ozimnic. V prvem nadstropju
so pisarne OZZ in nekaj pisarn Tr-
govskega podijetija OZZ. Glavna skla-
dišča in garaže Trgovtskega podjetja
pa bodo oetale še nadalje v Aškerče-
vi ulici. V dn-ugem nadstropju je dvo-
rana za okoli 130 Ijoidi, ki bo služila
za zadružne sestanke, konference in
zbore zadružnikov. V tem nadstropju
so še tri družinska in 10 samskih sta-
novanj za uslužbence OZZ ter pisar-
niški prostori Revizijskega centra
Glavne zad<ružne zveze.
CENE NA CELJSKEM TRGU
V TEM TEDNU
(Cene v oklepaju veljajo za privatni
sektor)
Krompir 16 (—), ohrovt 18 (—), pesa
30 (—), fižol niz. 50 (60—70), fižol vis.
75 (80—85), mleko — (35), skuta — (140),
smetana — (200), maslo — (420—520),
vino — (130), žganje — (350), jajca 17
(16—22), perutnina — (400—520), radič
— (200), zelje gl. 14 (20), zelje rib. 35
do 40 (40—50), repa rib. — (30—40), ko-
renjček — (20—80), Redkev — (20),
hren — (150), jabolka — (20—30), suhe
slive 140 (—), suho sadje — (100), fig^.
suhe 180 (—), ribe 160 (—), pšenica —
(50), koruza — (45—55), ječmenova kaša
80 (80), orehi luščeni 600 (—).
javna tribuna
Nered na ulicah in sploh na javnih
prostorih v Celj-u je iz dneva v dan
večji. Kolesarji brezobzinio vozijo po
ulicah, postavljajo kolesa pred ti^OA^-
ne in pisarne, jih puščajo naslonjene
v vežah in tako kvarijo zidove. Po-
noči vozijo celo brez luči.
Skrajni čas je, da poseže vmes pro-
metna milica. Meščani se apraSujemo,
kaj je z naipovedano ustanovitvijo
mestne straže, ki bi bila v Celju ne-
obhodno potrebna v vsakem pogledu.
•
Čiščenje idočnikov naj bi opravili v
zgodnjih tui;ranjih urah, ne pa potem,
ko so naše ulice že polne Ijndi, ob
katere čistilci brezobziimo pometajo.
Prav bi bilo, če bi bU pozimi sneg
očiščen s pločnikov, pločniki pa posuti
s peskom, da ne pride do nesreč,
*
Mesnih izdelkov ob ponedeljkih ni
dobiti v Celju ali pa le v zelo majhnem
obsegu. Odprta je samo ena taka po-
slovalnica in še ta nima svežih izdel-
kov, Čiščenje lokalov naj se vrši v
drugem času in ni potrebno, da so za-
radi tega poslovalnice ob ponedeljkih
ves dan zaprte.
*
Ob sobotah ii)opoldne, ko so vse trgo-
vine zaprte, bi na vsak način morala
biti vsaj ena trgovina s špecerijskim
blagom v mestu tn na periferiji odpr-
ta, To bi blo potrebno ne le za po-
trebe domačega prebivalstva, temveč
tudi za tujce, ki prihajajo prav ob so-
botah skozi naše mesto na izlete. Take
dežurne trgovine imajo v Ljubljani in
v Mariboru, zato ne razumemo, zakaj
se to ne odredi tudi za naš turistični
kraj,
*
Čuden pojav je v Celju, da zmanj-
kajo hkrati enaki artikli v vseh naših
prodajalnah. Zakaj tega ne moremo
odpraviti?
*
Trgovin s čevlji je v Celju vse pre-
več, Namesto, da se je njihovo število
tako povečalo, bi si potrošniki želeli,
če bi te trgovine raje konkurirale med
seiboj in zniževale cene čevljarskim
izdelkom,
*
V	pekarnah naj bi uredili izdajanje
peciva menzam in gostiniskim obrato-
valnicam v takem času, ko še niso v
prodajalnah potrošniki. Le-ti morajo
večkrat čakati v vrstah, kadar pride
kar sredi dopoldneva sedaj ta ali oni
uslužbenec gostinskih podjetij ali men-
ze k prevzemanju cele košare raznega
peciva. Naj bi to opravili že v zgodnjih
jutranjih urah, ali pa bi naj pecivo v
dopoldanskih urah izdajal za to od pe-
karne pooblaščeni uslužbenec,
kdaj bodo spet lutke v celju?
Celjski otroci — pionirji, že dalj časa
težko čakajo na primerno lutkovno
dvorano.
V	Kladivarjevi dvorani na Dolgem
polju so se več let zbirali naši pionir-
ji in se ob za njih tako priljubljenih
lutko\'nih igricah razveseljevali in za-
bavali. Lutke, oder in kulise je kupilo
DPM, ki pa sedaj počivajo in se za
nje nihče ne briga. Ali ne bi mogli ta
čas, dokler se ne najde d uga, pri-
merna dvorana, lutkovne igrice pri-
rejati pri Kladivarju? Ali mora ta
dvorana res samo s prodajo vina pri-
spevati k športnim uspehom naših atle-
tov?!«
MORDA PA BI BIL PREDLOG NA-
SIH PIONIRJEV LE IZVEDLJIV!
C. M.
uspela otroska maskarada
Otroška maškarada, ki jo je priredi-
lo v nedeljo Olepševalno in turistično
društvo Celje v Narodnem domiu, je
dosegla izreden uspeh. Prireditev je
obiskalo preko 1000 oseb, od tega 500
odraslih, 350 otrok in preko 200 mask,
ki so bile okusne in originalne.
Otroci so bili izredno živahni in ve-
seli ter so dali prireditvi pravo otrc^o
radostno obeležje. Naianejali so se Ku-
rentu ter prav radi zaplesali z njim
ringarajo in valček.
Ocenjevalna komisija je imela težko
nalogo izbrati med toliko lepimi in ori-
ginalnimi maskami najlepše. S 1. na-
grado je bila ocenjena odlična maidca
»petelinček« (Seničar Irena), z 2. na-
grado »Japonka« (Jezemtk Polonca), s
3.	nagrado skupina >ne trgaj rožice«
(Mimik Mojmir in Presinger Breda), s
4.	nagrado skupina »rdeča kstpica«
(družina Glančnik), s 5. nagrado »ro-
koko« (Terglavčnik Marija), s 6. nagra-
do »zamorka« (Robič Silva), s 7. nagra-
do »promet« (Pavel Sloser), z 8. na-
grado skupina »snaga« (Hladin Dušan
in M.), z 9. nagrado »kavbojček« (An-
tolič), z 10. nagrado »kuhar« (Koren-
čič Tatjana), in z 11. nagrajdo »ribni-
čan« (Golob Hubert).
Vse ostale maske so bile nagrajene
s pomarančami. Nagrade je poklonila
Celjska mestna hranilnica, Olepševal-
no in turistično društvo Celje ter Dru-
štvo prijatelijiev mladine.
Tudi ob tej priliki se je pokazalo,
kako nujno potrebuje Celje primerno
dvorano za družabne prireditve in zbo-
rovanja. Razumljivo je, da bi bilo
vzdušje na prireditvi še prijetnejiše, če
bi ne bila takšna gneča, ki je nastala
pri 1000 obiskovalcih, kar je za 700 oseb
več, kakor pa jih lahko sprejme dvo-
rana Narodnega doma. (Opomba ured-
ništva: čudimo se le, zakaj je vodstvo
prireditve spuščalo v dvorano in na
balkon prekomerne obiskovalce, ki
kljub plačani vstopnini niso nič videli
in so nejevoljni odhajali.)
Olepševalno in turistično društvo
Celje je storilo prav, da je svoje le-
tošnje tradicionalne pustne prireditve
pričelo z otroško maškarado in pripra-
vilo celjsdd mladini 2 urici radosti in
veselja.	Vran.
20 odstotkov popusta na
zimske plasce
• "'.I
Ker se je zima komai začela, prav
gotovo ne boste zamudili edinstvene
prilike, da si moške, žensike in otroške
zimske plašče nabavite po globoko zni-
žanih cenah.
Konfekcija »Naprijed«, Celje, Tom-
šičev trg 2 bo do vključno 10. marca
razjprodajala z 20 odstotnim popustom
vse zimske plašče, najrazličnejše kvali-
tete in velikosti. Na razpolago ima še
nekaj izredno lepih ženskih plaščev, pa
tudi za svojega moža in otroka boste
lahko v bogati izbiri izbrali primeren
zimski plašč.
Ne zamudite prilike, da zaloga ne bo
pošla.
prijatelj tuje lastnine
22 letni S. M. iz Celja je 27. 11. 1955
vzel Slivšek Francu v Celju, Krožna
pot, iz stanovanja razne oblačilne pred-
mete v skupni vrednosti okoli 10.550
dinarjev. Istega dne si je prilastil v
Cinkarni delovno obleko, vredno 2.600
dinarjev, last Cinkarne, katera mu je
bila kot delavcu te tovarne zaupana v
uporabo. Zaradi tatvine in zatajitve je
bil obsojen na 4 mesece in 10 dni za-
pora.
Ljudska tehnika v Tovarni
emijiirane posode v Celja
je ena najboljših v Sloteniji
z geslom »tehniko ljudstvu«! je bila
kmalu po osvoboditvi ustanovljena po-
sebna organizacija z imenom Ljudska
tehnika. Uvedli smo jo v šolah, pod-
jetjih in povsod, kjer so zanje podani
osnovni pogoji. Najlepši primer, kako
hitro in uspešno se razvija tam, kjer
so sposobni ljudje in dobri organiza-
torji, je Ljudska tehnika Tovarne emaj-
lirane posode v Celju.
Pravijo, da je ena najboljših v Slo-
veniji. Med 403 člani je 95 mladincev
in 48 mladink, torej lepo število mladi-
ne. Vsi člani z mladino vred so raz-
deljeni na 5 krožkov. Vsak krožek pri-
reja posebne tečaje, v katerih se je
izvežbalo 182 članov. Elektrostrojni
krožek izdeluje zelo koristne predmete,
kakor so mize za obsevanje, bolniške
vozičke, ognjišča za kirurgijo in napra-
ve za tovarne. Velika pridobitev je iz-
delek barvnega mlina, V krožku je 131
članov, med njimi 34 mladincev.
Fotoamaterski krožek ima 66 članov,
od teh 21 mladincev obojega spola. Od
70 tečajnikov jih 9 obiskuje B tečaj. S
svojimi fotografijami so se udeležili že
6 razstav. Od 134 poslanih slik so bile
4 nagrajene. Na III. razstavi v Celju
sta za barvno fotografijo prejela I. in
II, nagrado Franc Peršak in Drago
Dolžan, Pripravljajo se že na udeležbo
razstav v inozemstvu,
Avto-moto krožek ima tri vozila: dva
osebna avtomobila in motorno kolo.
Med 44 tečajniki je bilo tudi 5 tečajnic.
Vozila si je že izposodilo 69 članov in
10 organizacij,
Emajlirski krožek je dosegel v minu-
lem letu 10 izboljšav, s katerimi je to-
varna prihranila 8,5 milijona dinarjev.
Krožek je bil nagrajen z zneskom
240.000 din.
Radioamaterski krožek je priredil že
3 tečaje. V njem se vadi 22 mladincev
in 2 mladinki. Najbolj jih je navdušil
ogled radiooddajnika v Domžalah,
ljubljanskih Telekomunikacij in izlet
čez Vršič in Trento na Primorsko.
Na nedavnem občnem zboru so za
izredno delo in požrtvovalnost v posa-
meznih krožkih razdelili nagrade še-
stim mladincem, trem mladinkam, eni
članici in 47 članom.
Za ljudsko tehniko je v tovarni emaj-
lirane posode vedno večje zanimanje,
zlasti med jnladino. Samo v lanskem
letu je pristopilo v društvo okrog 100
novih članov. Društvo širi tehniko tudi
izven podjetja, V II. ginmaziji v Celju
bo opremilo učilnico za ročno delo.
-nik
v časn od 4. do 11. februarja 1956 je bUo
rojenih 27 dečkov in 32 deklic.
Poročili so se
Jožef Skraber, skladiščni delavec in An-
tonija Pavlovič, gosp. pomočnica, oba ix Ce-
lja. Stanislav Miklavc, šofer in Neža Vr-
bovšek, kuh, pomočnica, oba iz Celja. Ivan
Verk, upokojenec iz Laške vasi, Obč. LO
Celje in Marija Herman, upokojenka iz Ce-
lja. Anton Kenda, delavec iz Celja in Ma-
rija Penič, poljedelka iz Škofje vasi. Apo-
stol Pečovsky, inva<lid in Vida Koprive,
otroška negovalka, oba iz Dobriše vasi, obč.
LO Žalec. Alojzij Košan, slik. plesk, po-
močnik IZ Celja in Antonija Kopitar, babica
iz Grii. Joief Zalokar, cinkarniski čuvaj in
Angela Zidanski, perica, oba iz Celja, Mar-
tin Sivka, železostrugar in Stanislava Les-
jak, delavka, oba iz Celja, Ludvik Jakob,
delavec in Jožica Caharijaz, tkalka, oba iz
Celja. Vinko Hernavs, soboslik. pom. in
Ljudmila Jurak, otroška negovalka, oba iz
Celja, Mihael Vouk, stroj, ključavničar in
Dragomira Zager, delavka, oba iz Celja. An-
ton Gorišek, poljedelec iz Teharja, obč. Ce-
lje in Ivana Jagrič, gospod, pomočnica iz
Podsrede, Ivan Glušič, mlinar iz Pesja obč.
Šoštanj in Marija Novišek, pisar, referent
IZ Podkraja obč, Šoštanj. Mirko Magyar,
trg, pomočnik in Slavica Guček, knjigovod«
kinja, oba iz Celja, Janez Mehle, miner iz
Zvodna obč, Celje in Marija Rakovnik, po-
ljedelka iz Celja, Zdenko Gologranc, štu-
dent tehnike in Friderika Pinter, nameščen-
ka, oba z Celja, Pavel Kramparšek, sklad,
delavec z Celja in Marija Polšak, poljedel-
ka iz Krivice obč. Kozje, Branimir Prekor-
^k, poljedelec iz Prekorja in Frančiška
Hren, upravnica pošte iz Škofje vasi, Anton
Agrež, agronom in Elizabeta Jurak. nižji
komerciaUst, oba iz Celja,
Umrli so
Ivan Urh, upokojenec iz Vranskega, star
53 let, Ana Krznar, gospodinja iz Šmarja
pri Jelšah, stara 65 let, Ferdinand Kumik,
vzdrtevana oseba z Gomilskega, star 53 let.
Marjana Jeromel, otrok iz Celja, stara 1 dan.
Mihael Kerk, upokojenec Iz Zabukovce, star
76 let, Ivan Leskovšek, upokojenec iz Ma-
rijine vasi, star 66 let, Marija Zupane, go-
spodinja iz Celja, stara 61 let.
Cretnik Ivan iz Podgorja pri Šent-
jurju je padel s kozolca. Utrpel je pre-
tres možganov,
Fingšt Vera iz Imovca pri Rečici ob
Savinji je padla pri drsanju in si po-
škodovala nogo.
Pri smučanju je padel in si zlomil'
desno roko Vočko Egon iz Kasaz pri
Petrovčah.	•
Z voza je padel in si zlomil levo
nogo Jug Franc iz Vezovja pri Šent-
jurju.
Pri smučanju sta si zlomila nogo
Petrič Sašo iz Celja, Dečkova 'cesta
in Pen Janko iz Creta.
Oblak Slava iz Loke pri Zusmu se
je po vsem telesu poparila s kropom.
Pri padcu so si zlomili noge: Zni-
darec Ana iz Rozalije pri Storah, Vi-
denšek Anton iz Velike Pirešice pri
Žalcu in Pančur Elizabeta iz Ločice
pri Polzeli.
... in zaledja
Kmetijska zadruga if Kozjem skrbi za izobraievanje svojih ilanov
V kozjanski kmetijski zadrugi sc je
zelo dvignilo zanimanje za sadjarstvo
in vinogradniško panogo, uspctii so vid-
ni zlasti pri obnovi sadjarstva. Sadjar-
sko-vinogradniški odsek jc res na svo-
jem mestu in igra tisto vlogo, ki mu
pripada. V tem letu je že zbral prijave
za obrvovo 8 ha sadovnjakov in 1 ha
jagodičevja. Pred nedavnim je zadru-
ga organizirala lepo obiskan sadjarski
tečaj, ki ga jc zadovoljivo vodila inž.
Marta (josarjeva. Teden pozneje je še
lepše uspel tečaj za vinogradnike pod
vodstvom tov. Videčnika.
Tečaj je vzpodbudil ljudi, da bodo
letos začeli z zelenim gnojenjem. Zad-
nji dan tečaja je bila ekskurzija na vi-
nogradniško posestvo v Virštanj, ki so
se ga udeležili vsi tečajniki in tudi
Kmetijsko-gospodarska šola iz Kozjega
ter krožek kmečke mladine. Direktor
posestva tov. Lovrenčič nam je v krat-
kih besedah nakdzal razvoj in sedanje
stanje tega posestva. Tovariš Videčnik j
pa nam je razložil razvoj matičnega na- j
sada, trsnice in novega sodobnega vi- i
i>ograda, ki je prvi v teh krajih. 5ik> je j
■poučno, posebno še za našo mladino, :
saj so mnogi prvič v življenju videli, j
moderno urejene vinograde.	|
v šmarju pri jelšah	!
so ustanovili »klub mladih
kmetijskih proizvajalcev«
Na podxjidto mladinske cirganifeacije i
BO v Šmarju pri Jelšah pred kratkim
ustanovili Klub mladih kmetijskih pro-
izvajalcev, katerega vodita kmetijski
tehnik Fras Janko in ing. Fras Mari-
ja. V klub se je vključilo preko 30
kmečkih fantov in deklet Strokovno-- .
pocnoč jim bo nudila Lj'udska tehnika, j
Občinski ljudski odbor pa jim je do-
delil nekaj zemlje, kjer bodo spomladi
nasadili drevesnico. Mladinci se bodo-
učili, kako se škropi drevje, kako se
ravna s traktorji in obdeluje zemljia
sploh, dekleta pa se bodo urila v vrt-
narstvu. Kmetijska zaidruga jim je za-
gotovila semena in obljubila fiivančno
pomoč. Tako bodo poleti organizirali
več poučnih ekskurzij na razna kme-
tijska posestva in razstave. Kktb f©.
bo skrbel tudi za splošno — ideoloSkD
izobrazbo mladine.
ŽELEZARNA STORE JE VOLILA
92 ODSTOTNO
Delovni kolektiv Železarne Store se
je temeljito pripravil na volitve v ofkr.
dcupščino Zavoda za soc. zavarovanje
v Celju. Udeležba na volitvah je bila
92%. Od predlaganih kandidatov sta
bila v okrajno skupščino izvoljena: to-
variš Štefan Krumpak in Jože Mastnak.
obCni zbor zb v LOCAH
Pred dnevi je bil redmi letni občni
zbor krajevnega odbora ZB v Ločah.
Iz 'pcM-očil odbora je bilo razvidno, da
je organizacija ZB na področju bivše
ložke občine bila agilna. Člani sodelu-
jejo v raznih oa^anizacijtah in društvih
ter zavzemajo vidna mesta v družbe-
nih m političnih organizacijah kraja.
Odbor je lani vložil vso brigo in skrb
odgoji In šolanju otrok padlih borcev
in žrtev fašizma. Lani, ob priliki pro-
slav občinskega pranzika 19, jiinija, je
organizacija ZB odkriSa spomenik dve-
ma neznanima partizanoma Sercerjeve
brigade na najvišji točki kraja Suha^
doL
Občni zbor je dal priznan/je delov-
nemu kolektivu loške opekarne, ki so
s ntrostovoljnim delom in materialno
pomogli pri izgradnji sjpomenika. Spre-
jeli so sklep, da bodo še vnaprej po-
svetili vso brigo in skrb odgoji parti-
zanskim otrokom, ter dokončno še do-
vršili spomenike v krajih Suhadol, 2i-
čah in Zbelovem.	p. f.
VESTI IZ DOBRNE
V	ponedeljek zvečer jc v šoli pre-
daval sekretar OKZKS iz Celja tovariš
Franc Simonič o Sovjetski zvezi. Pre-
davanje je bilo zelo zanimivo in so mu
navzoči s pozornostjo sledili,
V	ponedeljek zvečer so uspešne za-
ključili volitve v samoupravne organe
Okrajnega zavoda za socialno zavaro-
vanci Celje. V kolikor je znano, se le
dva zavarovanca nista udeležila voli-
tev.
V	Dcibmi že nekaj časa u^>ešno vo-
di tečaj esi>erantskega jezika mla-d ži-
vinorejec Weis Mihael, ki je zaposlen
v kmetijski zadrugi. Tečaj je dobro
obiskan. Obiskovalci tečaja, kakor tu-
di učiteljstvo se zelo povoljno izražajo
o vodstvu tečaja.
Pred dnevi je bila v kino dvorani pro-
slava v počastitev spomina na našega
velikega pesnika dr. Franceta Prešer-
na. KUD in šolska mladina so pripra-
vili kulturni program, z govorom, ki ga
je imel tovariš Matjan.
dobrna je proslavila svoj
krajevni praznik
V	okviru krajevnega praznika Do-
brne je bil velik zbor na vrinu Paške-
ga Kozjaka. Tod se je leta 1944 pre-
bijala ^ozi nemški obroč XIV, divizi-
ja. Letos so se na tem mestu srečale
patrulje, ki so prišle iz raznih krajev.
Med potjo so patrulje obiskale parti-
zanske grobove. Zvečer po bakladi v
vasi, je patrulje in obiskovalce parti-
zanskih krajev in grobov sprejel pred-
sednik Okrajnega odbora ZB narodni
heroj tov, Efenko, Proslavo praznika
so zaključili s slavnostno akademijo v
kino dvorani,
umrla je lipicnikova mama
s klanca
Prejšnjo soboto je na Klancu pri
Dobrni za vedno zatisnila oči Lipični-
kova mama,
V	najtežjih dneh NOB je bila Lipič-
nikova hiša med prvimi v vsakem po-
gledu, zato je bila okupatorju trn v
peti. Starejšega sina Martina so za-
prli in mučili v celjskih zaporih ter ga
končno med stotimi mučeniki obesili
na Frankodovem, Drugega sina in mo-
ža pa so odpeljali v zloglasno tabo-
rišče Dachau, eni koder se nista več
vrnila.
Samo 11 let je uživala to, za kar
je dala vse, kar je imela. Zato so se
vsi vaščani polnoštevilno udeležili nje-
nega pogreba,
V	imenu ZB pa se je od Lipičnikove
mame poslovil tov, Toplak,
IZ POLZELE
Delavsko prosvetno društvo Svoboda
je preteklo nedeljo uprizorilo kome-
dijo »Kadar zakonci stavkajo.« Igralci
in režiser so želi za svoj trud obilo pri-
znanja.
Problem, ki tare dramski odsek Svo-
bode, je prav v pomanjkanju primernih
odrskih del. Tako so morali tokrat po-
seči po idejno šibkem komadu, ki pa
je v lepi izvedbi nudil gledalcem do-
volj razvedrila.
IZ VOJNIKA
V	počastitev obletnice Prešernove
smrti je prosvetno društvo izvedlo
uspelo akademijo. Slavnostni govor je
imel profesor Fran Roš iz Celja. Mla-
dina pa je i>od nadzorstvom profesorice
Brodnikove doživeto izvedla »Sonetni
venec«. V sporedu so sodelovali tudi
pevci Glasbene šole iz Celja s pianistko
tov. Kovačičevo.
V £asn od 4, do 11. februarja 1956 je bU«
rojenih 21 dedkov in 23 deklic.
Poročili so se
Mihael Plaviak, poljedelec x Zg. Negonjfc
in Angela Cepin, poljedelka iz Vidoivice.
Jožef Tojnko, poljedelec in Antonija Kom-
perger, poljedelka, oba iz Sp, Tinskega.
8tanko Tojnko, poljedelec iz Sp. Tinskega
in Viktori|a Pevec, poljedelka is Strtenice.
Janez KoroSec, kmet iz Ličnice in Zofljft
BamSak, poljedelka iz Nezbiš. Anton Zorko,
poljedelec iz L.ufie£ke vasi pri Poljčanah in
Emilija Mlinarič, poljedelka iz Hajnskega.
Vincencij Amon, poljedelec iz VirStanja in
Marija Polutnik, poljedelka iz Dobležič,
že Gošnjak, strugar iz Draže vasi in Marija
Bomih, mizarska delavka iz Draže vasi. Her-
man, iipokojencc in Ema Ilunsld, poljedelka,
Gošnjak, gostinska pomočonica, oba iz Lk>£.
Franc ČujeS, kmečki sin in Antonija Gre-
šnik, kmečka hči, oba iz Lipoglava, Franc
Kalič, kmečki sin iz Jelšovca in Terezija
Hribemik, posestnica iz Ličnice, Janez To-
man, upokojenec n Ema Hunski, poljedelka,
oba iz Rjavice, obč, Bog. Slatina, Vinko
Kramar, steklobrusilec iz Malega Taborja
in Kristina Koražija, krojačira iz Velikih
Boden, Jožef Kovačič, poljedelec iz Nimne-
ga in Kristina Novak, polj^elka iz
Vince, Anton Poljanšek, posestnik iz Bele
peči in Štefanija Laznik, kmečka hči iz Ti-
roseka, Fra^c Mikl'avc, upravnik iz Sv.^
Florjana in Terezija Završnik, kmečka hči
iz Sv, Lenarta, Stanko Cadej, poljedelec ii
Planine pri Sevnici in Antonija Pušnik, ši-
vilja iz Visoč. Jožef Volovšek, kmečki sin
in Angela PodkrLjnik, kuharica, oba iz Tera.
Janez Tostovršnik, kmet iz Tera in Ana.
Prislan, hišna pomočnica iz Ljnbnega, Mi-
roslav Krumpačnik, kmet iz Savine in An-
gela Mavrič, kmečka hči iz Sv. Florjana.
Stanislav Beiovnak, mizarski pomočnik iz
Ljubnega in Ljudmila Knez, natakarica ia
Bobanovega kota. Jožef Satler, pleskar i»
llotunja in Ivanka Novak, poljedelka iz Laa
pri Dramljah, Ivan Verbič, poljedelec iz Za-
loga pod Uršulo in Frančiška Planine, po-
ljedelka iz Sp, Slemen, Vincenc Mernik, po-
ljedelec iz Grušč in Frančiška Javornik, po-
ljedelka iz Vodul, Jakob Gorjup, poljedelec
iz Grušč in Terezija Kalšek, poljedelka iz
Jazbin, Srečko Slemenšek, poljedelec in Ne-
ža Mastnak, poljedelka, oba iz Straže na
gori. Alojz Podpečan, poljski delavec is
Brdc nad Dobrno in Justina Bračič, poljska
delavka, iz Strmca nad Dobrno, Jakob Gru-
šovnik, zidar in Angela Podlesnik, poljska
delavka oba iz Pristave, Justin Felicljan^
poljski delavec iz Paroia in Miroslava Gol-
čar, poljska delavka iz Strmca nad Dobrno.
Jurij Kukovč, poljski delavec iz Planince in
Bozallja Veber, gospodnja iz Jakoba pri
Šentjurju. Stanislav Lorger, poljski delavec
iz Gornje vasi in Jožefa 2aberl, poljska de-
lavka iz Grobelc, Franc Becko, poljski de-
lavec iz Ilrastja in Pavla Skale, poljska de-
lavka iz Javorja, Ignac Jelovšek, tovarniški
delavec iz Vojnika in Jožefa Brenk, delavka
iz Tratne ob Voglajni, Budolf Ledinek, polj-
ski delavec iz fetkomarja in Marija Jesenič^
nik, kmečka hči iz Ljubnice, Avguštin Mon-
freda, gozdni delavec iz Bošja in Stanislava
Pesjak, kmečka hči iz Ljubnice. Jožef Boz-
man, krojaški pomo nik iz Trbovelj in Aloj-
zija Bajh, trg. pomočnica iz Tevč. Ivan Gre-
šak, električar iz Breznega in Marija Ilin-
čič, poljedelka iz Jelovega. Jakob Skok, mi-
ličnik in Marija Albreht, kuharica, oba is
Laškega. Vladislav Vrenko, gradbeni delo-
vodja iz Frankolovega in Vika Steblovnik,
knjigovodkinja iz Šmartna ob Paki.
UMBLI SO
Kari Šantej, prev itkar iz Zigona, star 78
let. Apotekar Marija, kmetica iz Božnega
vrha, stara 84 let. Jera Lipičnik, prcvžitkar^
rica iz Klanca, stara 80 let. Ana Ermenc,
oskrbovana oseba iz ljubnega. stara 88 let,
Frnc Zupančič, iz Trebč, star 1 mesec. Mar-
ta Stojič, gospodinja iz Zagreba, stara 50
let. Andrej Cverlin, poljedelec iz Brestove«,.
star 73 let.
^^ElS-JSKl TEDNIK, 17. februarja 1966
Stev. 7 — stran 7
"" SLOVO
Bil .je temačen dan. Po cesti proti
rudniku Pečovnik je siopal kakor ved-
xxo stari Miha Tomel, mož kakšnih šest-
desetih let, precej velik ter močan, a
na zdelanem obrazu se mu je videlo,
da ima že dokaj let trdega in mučnega
rudarskega življenja in dela.
Ko je tako stopal po kanmiti cesti
proti rudniku, se je zamislil in se po-
gledal. Zastavil si je vprašanje: »No,
eakaj sem pa danes pražnje oblečen in
tavam po tej cesti čisto drugače, kot
sem hodil tod še pred nekaj mese-
ci ali celo dnevi? Oh, seveda danes
grem morda zadnjikrat po tej znani
cesti, po kateri sem hodil svojih dvaj-
set let. Ne, ali je mogoče, da ne bom
več hodil v rudnik, ko ja vendar to
moja vsakdanja dolžnost? In da bi za-
pustil svoje stare prijatelje, s katerimi
sem dožjvel polovico svojega življenja
in še več, tega si ne morem predstav-
ljati.«
Globoko zamišljen je taval dalje po
cesti. Nekoč je tod ponosno korakal še
kot staroavstrijski vojak in tudi v
drugi svetovni i?ojni je bil zelo dela-
ven. Živo se je spominjal dogodka, ki
ga gotovo T)jB bo kmalu pozabil:
Peljal se je s kolesom kot po navadi
v službo iz Levca v Celje. Nasproti mu
je prihajal gestapovski avtomobil. Pred
njim se je ustavil in iz njega je stopil
zelenec. Zastavil mu je vprašanje, se-
veda v nemžkem jeziku, ki ga tako za-
vedni Slovenec, kot je Miha gotovo ni
razumel. Nekaj Časa sta si stala tako
nasproti, nato pa se je zelenec razburil
in ga z močno pestjo udaril dvakrat po
glavi. Mihi se je zvrtelo in komaj se
je privlekel na rudnik. Se nekaj dni
ga je rana hudo bolela, a še bolj ga je
t)olela zavest, da ga je udaril tujec na
njegovi domači zemlji. S tem se mu je
povečal odpor proti Nemcem. Kadar
jih je videl, se je spomnil bridkega do-
godka in potihoma zaklel.
Spomnil se je še mnogo drugih do-
godkov, med njimi tudi nekaj veselih
rudarskih. Z misli ga je prebudil gla-
sen žvižg sirene, ki je prihajal od
ondod, kamor je bil tudi sam na-
menjen. Tesno mu je bilo zopet pri
srcu, ko je pomislil, da hodi po tej tako
znani poti morda zadnjikrat. Kmalu je
zagledal pred sabo skupino rudarjev,
s katerimi je vsa leta skupaj delal.
»No, kako je Miha? Bova danes zo-
pet?«, ga je ogovoril nekdo nepriča-
kovano. Ozrl se je v smer, od koder je
prišel čudno znani glas. Videl je, da ga
je ogovoril njegov stari prijatelj Mar-
tin. Miha je nekaj časa molčal, nato pa
je rekel s trudnim glasom.
»Ne, danes pa ne morem ... zares...
ne morem.« Besede mu kar niso ho-
tele iz ust. Komaj in komaj je nekaj
zmencal, nato pa se hitro poslovil in
šel naprej. Se več je bilo tovarišev, ki
so ga podobno ugovarjali kot prvi, in
vsem je podobno odgovarjal, kot prve-
mu. Pot, ki jo je včasih hitro prevozil,
se mu je zdela neskončno dolga, a je
kljub temu kmalu obstal pred kotlino,
kjer je stalo precej poslopij; obstal je
pred rudnikom. Gledal je na lep svet,
ki si ga še ni od daleč poprej nikoli
ogledal, pa čeprav se je zelo mnogo-
krat vozil tod in čeprav je kot star ru-
dar poznal skoraj slednjo luknjo na
rudniku. Danes sme gledati to lepoto
zadnjikrat, lepoto, ki jp je nadvse lju-
bil. Ne, še bom hodil tukaj, vsako ne-
deljo lx)m šel in še več. Zopet se je
zavedel in šel naprej in zopet je srečal
skupine ljudi, s katriml se j6 tako dobro
poznal in med katerimi je živel toliko
časa, a niti zadnjikrat se ni mogel z
njimi toplo posloviti, ker mu beseda ni
hotela z grla. Čeprav se je pot zelo
vlekla, se je kaj kmalu znašel pred
dolgim upravnim poslopjem. Tam je zo-
pet nekaj časa postal. Z bližnje pisarne
je prišel uradnik in mu rekel:
»Le podvizaj se Miha! Tovariš di-
rektor in predsednik upravnega odbora
že čakajo nate.«
Glas je skoraj preslišal, a kljub temu
mu je ostal v spominu. »Kako je de-
jal?« se je vprašal, »da se naj podvi-
zam. Kaj bom moral res oditi od tu-
kaj?« S takšno mislijo v glavi je odšel
v prvo pisarno, ki je bila že prazna.
Od daleč je zagledal na vratih napis
»Direktor«. Pred vrati je obstal. Zdrz-
nil se je, ko je slišal od znotraj priha-
jajoče glasove. Stisnil je zobe in po-
rabil skoraj vso silo, da je potrkal na
vrata. Počasi je stopil v prijetno malo
sobico. Za pisalno mizo je sedel di-
rektor, poleg njega pa še predsednik
upravnega odbora. Direktorjev obraz,
ki je bU vedno resen, se je sedaj spre-
menil; omehčal se je.
Miha pa, ki je stal še vedno pri vra-
tih kot vkopan, ni mogel naprej. Roke,
v katerih je držal svoj klobuk, so se
mu pričele rahlo tresti. V sobi je na-
stala grobna tišina. Direktor je odložil
očala in se zazrl v Miho. Le-ta ga je
tudi gledal. Pred njima se je vrtela
preteklost, saj Miha je bil petidvajset
let v Pečovniku, pred tem pa še v Li-
bojah.
Mihi se je rudarsko srce omehčalo.
Oči so postajale rosne in ni dosti manj-
kalo, pa bi Miha bridko zajokal kot
otrok, ki je izgubil svojo najboljšo
igračo. Prav tako so postajale oči rosne
tudi ostalima dvema. Miha se je oju-
načil in stopil naprej k direktorju. Po-
dala sta si roke. Miha je pokimal z
glavo in s tem je bilo vse povedano.
Po licih so vsem trem prihajsde velike
solze.
»Hvala Vam... tovariš direktor.«
Mislil je, da bo še več povedal, toda
več ni mogel. Direktor mu je nekaj za-
mrmral in slovo je bilo končano. Miha
se je potem obrnil še k predsedniku
upravnega odbora in se še z njim na
kratko poslovil. Nato je stopil s trdim
korakom proti vratom. Tam se je še
enkrat ozrl in zapustil sobo. V drugi pi-
sarni je vzel iz žepa robec in si obri-
sal solze.
Pot po cesti nazaj mu je pretekla
hitreje. Kmalu je bil na tistem mestu,
kjer je prej občudoval rudnik. Zopet
se je ozrl in si obrisal solze, nato pa s
težkim srcem nadaljeval pot proti do-
mu. Hudo mu je bilo največ zato, ker
se je tako težko ločil od svojih prija-
teljev, med katerimi je živel in delal
pod tako nevarnimi pogoji, katerim so
izpostavljeni rudarji.
Z zavestjo, da je rudarjem v novi
Jugoslaviji tudi v uživanju zaslužene
pokojnine lepo, je stopil hrabreje po
cesti proti svojemu mirnemu domu.
Delovni kolektiv rudnika Pečovnik
želi, da bi Miha živel v miru in zdravju
še mnogo let ob uživanju svoje zaslu-
žene pokojnine. Z željo, da bi jih še
večkrat obiskal, ga pozdravljajo pečov-
niški rudarji z rudarskim pozdravom:
»Srečno!«
HISNI SVET
Na Dečkovi je hišni svet,
sestanek sklical kar pred klet.
Tam vsi smo na cementu stali,
in prav pošteno zmrzovali.
Tu nas je stiskal mraz in led,
vsakdo bi rad se šel pogret.
V svetu pa nikogar ni,
ki bi nas spustil do peči.
Predsednica se končno javi,
in res lepo ves zbor pozdravi.
Nas zbrane preleti z očmi,
in z nežnim glaskom zažgoli:
Mi smo se tu zato sestali,
da svet si nov bomo izbrali.
A da sestanek kratek bo,
nam jamči zima in mraz z njo.
Posluh zdaj! Pomnite ljudje,
vsi zbrani, žene in možje.
Napotke zdaj dobite vsi,
ki s stanovanjske so prišli;
Na stanovanjski rekli so,
od zdaj v prihodnje bo tako.
Družino, kdor ima — drobir,
za takšne v blokih ni kvartir!
Večsobna stanovanja vsa,
predvidena so le za dva.
Kdor v večji skupnosti živi,
naj se pod bukev preseli!
Ce pa z družino kdo dobi,
primerno stanovanje st,
posebej opozarjam ga,
naslednji sklep naj zanj velja.
Otroci v sobah naj molče,
privezani v koteh čepe.
Ce kdo premakne se za las,
naj mu zapoje šibe glas.
To naj bo zdaj kot zakon nai,
ki bo držal kot »očenaš«.
Ce komu še kaj jasno ni,
pa naj pri meni se z^asi.
J. Belak
\
vlakno, ki je
uporabno za
vse
Vlakno »Terylene«
nmogokje po svetu
koristno uporabljajo
za najrazličnejše svr-
he. Na sliki vidimo
dvojno uporabo tega
vlakna. Iz njega je
izdelana obleka ter
cevi za gašenje poža-
rov. Take cevi zad-
nje čase zelo pogosto
uporabljajo v Angli-
ji. Vlakno »Teryle-
ne« uporabljajo tudi
za izdelavo ribiških
mrež in za mnoge
druge namene.
Edmund HiUary v ekspedicifi na
Južnem potu
Letos so kfenile na raziskovanje Ant-
artike kar štiri velike ekspedicije. Za
prednost na jtižnem polu sedaj tekmu-
jejo Amerikanci, Angleži, Novozelandci
in Rusi, Vse štiri ekspedicije so oprem-
ljene z najmodernejšimi napravami za
uspešno delo in bivanje na tem mrt-
vem kontinentu, pokritem z večnim le-
dom.
Tekma, ki si si jo napovedale vse
štiri odprave, ni samo v tem, da dajo
znanosti nove izsledke in da zagotovijo
svojim državam pravico izkoriščanja
najdenih zakladov v obliki rud pod le-
dom. Gre tudi za to, kdo bo najbolje
opremljen, kdo bo najlaže opravljal
težko dolžnost.
Angleška izvidniška ekspedicija se že
nahaja pri Orkneyskih otokih. Ladji
Theron in Protektor (zadnja je pre-
urejen minonosec) se že krepko spopri-
jemata z težavami. Znašli sta se sredi
ledenih gor. Na ladji Theron je tudi
znani alpinist, zmagovalec strehe sveta
sir Edmund Hillary (kot vidimo je za
zmago nad Mount Everestom dobil ple-
miški naslov), ki je pravzaprav vodja
novozelandske ekspedicije, pa si sedaj
na angleški ladji prisvaja izkušnje za
nove vrste podvig. Člani ekspedicije kr-
čijo pot svojim ladjam z vsem razpo-
ložljivim orodjem od krampov do di-
namita. Hillary poroča, da se njihova
oprema vse bolj uveljavlja v njihovem
vsakdanjem napredovanju.
Ti dve ladji sta nekaka izvidnica
glavne ekspedicije. Ko bosta dosegli
Vahselov zaliv, bosta posadki obeh la-
dij bivakirali na večnem ledu in čakali
na glavnino ekspedicije, ki bo odplula
iz Anglije prihodnje leto.
Kot vidimo, se novopečeni plemič in
star borec z naravnimi težavami HUla-
ry ne misli gret ob svojem lordskem
naslovu. V njem je želja po spoznanju
neznanega, po doživetju težko pribor-
jenega močnejša od ugodnosti, ki mu
jih lahko nudijo že dosedanji uspehi.
ZA NOGAVICAMI IN KRTAČAMI SE
METLE IZ NYLONA
Neka angleška tvrdka je začela izde-
lovati iz nylonske mase tudi ščetke in
metlo vseh velikosti. Pravijo, da so ze-
lo praktične in mnogo bolj čiste. Ny-
lonska metla se sama popravi, pa naj
Jo še tako lomimo pri pometanju. Poleg
tega je dalj časa uporabna pa tudi
veliko bolj estetska. Metle je mogoče
izdelati v vseh barvah, tako da so pofeg
tega še dekorativni predmet v sobah.
"" TROJKA
»Ali ste slišali? Samo še osemdeset
do Moskve! To je neverjetno!«
»Tudi Napoleon je nekoč vdrl v Mo-
skvo ...« je profesorski pripravnik Mi-
lan Ogrin prav tako titio odvrnil upo-
kojencu Triši iz sosednje hiše, ki je
5 trga po cestj vleke! voziček z zelj-
nimi glavami.
»Nemara bodo danes spet streljali ob
Moravi...« je s široko odprtimi plaš-
nimi očmi šepnil Triša.
»Ponoči je pokalo tam z Jutiora...«
»Tudi nekakšen požar je sijal od tam.
Se b)olj vroče pa utegne bi'i pri Užicu.
Partizani... Poglejte, kupil sem lepe
zeljne glavice! Za zimo jiti bom vložil.
Ce jo dočakamo ...«
Bilo je toplo, jasno jutro konec okto-
bra 1941. Bil je dan, ki se ni dosti raz-
likoval od prejšnjiti dni, odkar je v srb-
skem Pomoravju gospodaril okupator.
Nemirno utripajoča sončna bleščava ie
oblivala nizke mestne fiiše in cestno
kaldrmo. Zrak je ljudem polnil pljuča
kakor z neko tesnolx), ki je v njej bil
strati pred vsem, kar se še ta dan
utegne zgoditi.
V to mestece ob Moravi je pred če-
trt leta prišel Milan Ogrin kot pregna-
nec in je zdaj tu poučeval na gimna-
ziji. Bil je sicer slavist, toda na šoli je
moral poučevati nemščino, ki je bila
zdaj obvezen predmet. Upiral se mu jc
sicer ta jezik, odkar je postal jezik
krvavega okupatorja in njegovih) za-
dirčniti poveli, ki se jiti je v zaporu
dovolj naslišal.
Izprva mu je bilo težko v noviti raz-
nierati. Direktor ni pregnancev nič
kaj prijazno sprejemal. Kam z vsemi
temi Ijur^mi, ki so v Srbijo pritiajali iz
Bosne, tirvatske in Slovenije? Milano-
va sreča je bila vsaj v tem, da jc bil
še samec in mu je mati ostala doma
v Ljubljani. Med ostalimi Slovenci tu je
imel pač nekaj znancev, pregnanih iz
istega kraja na Štajerskem, kjer je učil
šele drugo leto.
Približal se je pustemu rumenemu
poslopju, ko je mimo njega prikorakala
četa nemških vojakov z mrkimi obrazi
pod jeklenimi čeladami. Prav takšni se
bodo morda že te dni prikazali tudi v
Moskvi... Kako daleč je torej še ko-
nec te neizprosne vojne!
Vstopil je mimo gruče dijakov in po
stopnicah prispel v prvo nadstropje.
Do osme ure je manjkalo še dvajset
minut. 2e je hotel odpreti vrata v zbor-
nico, ko je zaslišal za seboj nizki di-
rektorjev glas iz pisarne:
»Ogrin, izvolite takoj k meni!«
Direktor je stal za svojo pisalno mi-
zo obilen, gladko obrit in obraz se mu
je kremžil v neki grenki nevolji:
»Zadeva je nadvse resna in mora
bili hitro razčiščena v interesu celot-
nega profesorskega zbora in zavoda
sploh. Zato boste morali govoriti čisto
resnico!«
»Ali se je kaj zgodilo?« je vprašal
presenečen.
Alorda niti ne veste? Ali pa nočete
vedeti?«
»Ni mi znano ...«
»Dve vaši bivši kolegici, Nada Mar-
kovičeva in Bosiljka jocičeva... Kje
sta?«
»Ze predvčerajšnjim bi se bili mo-
rali vrniti. Morda so vmes kake pro-
metne ovire. Ali se jima je kaj hujšega
pripetilo?«
»Vi zdaj mene vprašujete? To sta bili
vendar dve vaši veliki prijateljici, ali
ne?«
»Pomagali sta mi, ko sem prišel sem-
kaj kot tujec. Mnogo sta storili zame.
SoIk) sta mi našli. Nekaj perila sta mi
preskrbeli. Hranili smo se v isti go-
stilni. Vsi trije smo begunci, pregnan-
ci, onidve iz Bosne, jaz iz Slovenije...«
»Ali nista odšli proti Užicu, v pro-
padlo b)oljševiško republiko?«
»V sotKjto sta odpotovali k nekim so-
rodnikom v Niš. Tako sta mi rekli. V
ponedeljek sta hoteli biti nazaj. Tudi
sam sem jih že pogrešal.«
»Seveda ste jih pogrešali, ko ste se
pa samo z njima družili! Cemu pa? Tu-
di na to lahko sam odgovorim: Obe sta
komunistki!«
»Tega nisem vedel. In niti sam nisem
komunist!«
»O čem ste torej govorili, kadar ste
vsi trije glave tiščali skupaj? Bili ste
zares nekakšna trojka, prava trojka!«
»Kakšno trojko tu mislite, gospod di-
rektor? Ne podtikajte mi...«
»Nedolžnega se delate! Kakor da ne
bi vedeli, da sta odšli — v šumo! K
partizanom! Kako da se jima niste pri-
družili? Kakšne naloge ste od njih pre-
vzeli? Govorite vendar!«
»Kako si upate tako soditi? Krivico
mi delate!«
»Samo pazite! Nemci vedo vse! Pred
četrt ure so mi telefonirali. Morda vas
medtem tudi že iščejo. Ob desetih mo-
ram na njitvovo komando in vi pojdete
z menoj! Kakšne neprijetnosti! Kot di-
rektor naj odgovarjam za mlade, ne-
premišljene ljudi, ki se tu v Srbiji sa-
momorilsko postavljajo po robu okupa-
torju, ta pa bo jutri vkorakal v Mo-
skvo... Ampak vi, Ogrin, t)05te Nem-
cem govorili čisto resnico! Samo tako
boste rešili sebe, zavod pa obvarovali
pred posledicami. Ob tri četrt na de-
set vas bom tu čakal, mladi kolega ...«
Pozvonilo je. Milan Ogrin je stopil
v razred. Glava mu je bila polna vzbur-
kanih misli. Medtem ko so dijaki poda-
jali vsebino že prebranega berila v prav
slabi nemščini, je nervozen hodil med
klopmi in ni popravljal niti poslušal
njihovega pripovedovanja. Da bi jih za-
poslil, jim je^ velel naj kratko zapišejo
podano vsebino. Sam pa je s povešeno
glavo, z rokami, sklenjenimi na hrbtu,
korakal po razredu, ob stenah in ok-
nih gor in dol.
Nada in Bosiljka! In njihova trojkal
Zdaj se je domislil: Bilo je v petek
pri večerji v gostilni »Takovo«. Tedaj
je Nada naročila pol litra vina, kar ni
bilo v njeni navadi. V lepe črne oči so
ji privrele solze, ko se je spet spo-
minjala svojih staršev, ki so ji jih v do-
mači vasi pobili ustaši.
CDalje prihodnjič)
SUMLJIV PAKET ZA ŽUPANA
KRESSMANNA
Na privatni naslov župana okraja
Kreuzberg v zahodnem Berlinu Willia
Kressmanna je dospel srednjevelik pa-
ket. Ker se mu je zazdel sumljiv, ga je
zategadelj predal policiji. Imel je srečo.
Ko so paket odprli, so v njem našli raz-
strelivo z vžigalno napravo. Paket so
odprli strokovnjaki, kajti v nasprotnem
bi le-ta eksplodiral.
NOVA SHIRLEV TEMPLE?
To vprašanje so si zastavili prese-
nečeni gledalci in poslušalci švedskega
radia in televizije, ko so nedavno prvič
videli in slišali sedemletno Clarv Holm.
Deklica je občinstvo navdušila s svojim
izrednim petjem in brezliibnim obvlada-
njem jazz-tolkala. Medtem ko poje in
igra na tolkala, izvaja tudi razne še-
gave kretnje, kar je prav tako svoje-
vrstna privlačnost za občinstvo. Neka
filmska družba bo posnela na fitm iz-
vajanja tega čudovitega otroka.
Ster. 7 — stran 8
CELJSKI TEDNIK, 17. februarja 1956
OBJAVA
Tedno pogostrjle >o poSkodb« daljavr*-
ki jih poviroCaJo drevesa, ki padaj*
■a daljnovodne tokovodnlke uradi Bnega,
premočnega vetra ali pa zaradi nestrokov-
nega poseka drevja.
Da se preprečijo nadaljnj« okvare, »p*-
urjamo vse lastnike gosdov ab daljnovo-
dih na naslednje:
Lastniki in podjetja, ki imajo Kotdovc ae-
petredno ob trasi daljnovodov, morajo vtak
posek ob trasi voda oddaljenega do 50 me-
trov »d trase predhodno javiti rajonskemu
Bionterju Elektro Celje, osiroma prlstojnc-
■lu obratu podjetja Eloktr* Celj«, katcrcf*
uatepnik bo prisostvoval poseku. Bres pi-
smenega dovoljenja, isdanega od »brata >•
posek ne sme isvriiti. Neupoitevanje tega
opoaorila se bo smatralo kot namerna pe-
ikodba voda in bo proti krSitelJem uvedi*
podjetje Elektro sodni postopek uradi na-
merne potktfdbe.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOB
CELJE
Oddelek sa granje la
komunalne aadev*
KBOB OBVBZNIKOV PBEDVOJASKB
VZGOJE
Prosvetni odsek Občinskega ljudskega »d-
kora Celje obveiča obveznike predvojašk*
ngoje, vključene v I. nastavni center »ObrI*
na zbornica«, da se zberejo v kabinetu, v
prostorih Občinskega ljudskega odbora Ce-
lje, Gregorčičeva ulica, ob 15. mri po letni-
kih:
letnik 1939 v ponedeljek, dne X0. II. 195«
letnik 1938 v torek, dne 21. II. 1956
letnik 1937 v sredo, dne 22. II. 1958
Na zbor morajo priti mladinci imenovanih
letnikov, ki so zaposleni v kakrinem koli
obrtnem podjetju na območju mesta ali v
enem od navedenih manjiih podjetji: »Met-
ka«, tovarna »2ična«, tovarna »Toper«, Avto-
•bnova, sploino gradbeni podjetji »(»avin-
grad« in »Stavbdnik«, »Elektr* Celje« in
Sodjetje »Plinarna-vodovod«. V poitev pri-
ejo tndi mladinci, ki nimajo zaposrTtve in
stanujejo v mestu ali njegovi bližini. Mla-
dinci, ki ie niso prijavljeni, naj to st*rij*
takoj na prosvetnem odseku občinskega
ljudskega odbora, soba 83, pritličje.
Zbor je strogo obvezen, vsak izostanek pa
•e bo obravnaval pri sodniku za prekrške.
OBJAVA
Kmetijska zadruga Celje obvešča vse kme-
tovalce s področja Celja in šmartna ▼
Božni dolini, da bo odkup klavne in ple-
menske živine vsako prvo sredo v mesecu od
10. do 12. ure na svinjskem sejmišču ▼
Celju.
Vabimo vse kmetovalce, da na ta dan pri-
ienejo vso za prodajo namenjeno živino na
določeni dan na zgoraj omenjeno mesto.
Prav tako vabimo vsa odkupna podjetja,
da se poslužujejo teh zadružnih dogonov
oziroma sejmov zaradi odkupa živine.
Kmetijska zadruga Celje-mest*
STANOVANJSKA ZADRUGA V CELJU
SKLICUJE SESTANEK
Stanovanjska zadruga v Celju sklicuje In-
formativni sestanek zaradi gradenj novih hii
ter vabi vse svoje člane in interesente za
zidavo, da se tei;a sestanka udeleže. Sesta-
■ek bo v ponedeljek, 20. frbraarj« ob H. srl
popoldne v sejni sobi LOMO, Gregorčičeva
ulica. Na tem sestanku bodo interesenti do-
bili vse potrebne informacije, kaj in kj*
bodo gradili ter kd* ima prednost pri grad-
njah.
OBJAVA!
Ponovno opozarjamo vse potrošnike vode,
da zavarujejo vodne števce pred samrzo-
vanjem.
Zaradi večjega itevila poškodovanih iiev-
eev ugotavljamo, da potrošniki niso izvršili
po prvem opozorilu potrebno zavarovanje.
Vsako zaradi zamrzovanja nastal* ik*d*
b*B* zaračunali strankam.
Plinarna-vodovod -razsvetljava
Celj«
OBVBSTILO
Gostinska zbornica za okraj Celje vas vabi
na I. GOSTINSKI PLES, ki bo v soboto, da*
tS. februarja 1956 ob 20. uri ▼ vseh prostorih
Narodnega doma v Celju.
Ilezervacije prostorov po 20. februarju pri
Gostinski zbornici v Celju, Cankarjeva nI. 4.
tolefon 22-09. — Ystopnina 209 din.
CILJSKA MESTNA IIKANILNICA
poaovao opoaori« aa
Desetletno
nagradno varievanje
Tsak adeležeaec razpis« se ebveie, da ho
vlagal aa hranilne knjižico aiescčas vlege, ki
snafiajo v It letik 71.125 dinarjev. Hranilnica
■ ■ bo sproti pripisovala obresti ter ain bo s
dnen, ko bodo vplačila dosegla ?t.l29 dinarjev,
izpUčala IM.ON dinarjev. Vplačevati ie mese«.
a* obroke skozi deset let po aasiodajl lestvici
PUTNIK SLOVENIJA CELJE
ras vabi na naslednje izlete:	»
DUNAJ — mednarodni velesejem IS. 40
16. III. 1956. Avtobusni izlet, povezan z ogle-
dom mesta in nekdanjega cesarskega dvor-
ca »Schonbrunna«, istočasno boste lahko obi-
skali modno revijo, mednarodni avto-salon,
najrazličnejše umetniške razstave, koncerto
in predstave v novi dunajski operi, prijavo
do 20. II. 1956.
TBST—VEBONA — tridnevni avtobusni
izlet z ogledom Trsta in Verone ter med-
narodni velesejem v Veronl.
Udeležite se tudi naših kvalitetnih poto-
vanj v Bim, Pariz, Atene itd.
Nadalje pripravljamo izlet v Mfinehen na
gospodarsko-obrtniško razstavo od 17. 4. do
10. 5., na graški velesejem od SO. 4. do
8. 5., cena S500 din.
Zahtevajte programe in vsa pojasnila ▼
sveži z našimi izleti v poslovalnici
PUTNIK
BIBIŠKA DRUŽINA CELJE bo imela T
nedeljo, 19. februarja ob 8. uri v vrtni dvo-
rani hotela Evropa svoj redni občni zbor.
DoUno!« vsakega čUna Je, da se zbora
saaesljivo ndeleiL
Odbor
UPOKOJENCI!
Člane Društva upokojencev, podružnice
Celje I obveščamo, da bo vpisovanje za že-
lezniške legitimacije do 15. aprila t. I.
Predložijo naj odločbo o pokojnini, osebno
in člansko izkaznico.	Odbor
NA PBODAJ
Likvidacijska komisija KDZ Bočne nudi
v prodajo 5 KS elektromotor in več n*vo
Izdelanih oken in vrat raznih dimenzij. In-
teresenti, Javite se osebno ali pismeno na
K.DZ Bočno.	Likvidacijska
komisija
PRODAM ugodno stavbno parcelo. Naslov
v upravi lista.
PRODAM mlad gozd pri Storah (ca. 2 ha),
smrekov nasad, 20 let star. Koštomaj An-
ton. Celje, Sp. Hudinja 113.
PRODAM sobno lončeno pee in suhe hra-
stove deske. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM lepo dvo n pol sobno stanova^
nje v centru za enosobnega v mestu. Po-
izvedbe v trgovini »Napred«. Celje.
DAM NAGRADO 1000 din tistemu, kdor ml
vrne 9000 din. izgubljenih v čakalnici kina
Dom ali v kolodvorski restavraciji. Vrniti
na upravo Celjskega tednika.
OPOZORILO!
Osebe, ki še niso vpisane v tu-
kajšnji volilni imenik in osebe,
ki so v zadnjem času dopolnile
18. leto pozivamo, da se zaradi
vpisa v volilni imenik zglasijo
pri Obč. ljudskem odboru Celje,
Magistrat, soba štev. 6 v času
uradnih ur (8—12) vsak dan.
Komisija za volilne imenike
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2UBNA
SLU2BA
Dne 19. februarja 1956: dr. Bitenc Maks,
Celje, Cankarjeva ulica 11.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
od sobote od 18. ure do ponedelja do 8. ure
zjutraj.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Petek, 17. februarja 1956 ob 15: William
Inge: VRNI SE, MALA SHEBA — IV.
srednješolski abonma
Nedelja, 19. februarja 1956 ob 14: Aleksan-
dar Marodič: OPERACIJA ALTMARK —
gostovanje v Topoišnici
Torek, 21. februarja 1956 ob 15: Ivan Can-
kar: LEPA VIDA — . II. srednješolski
abonma
Petek, 24. februarja ob 15: Ivan Cankar:
LEPA VIDA — IV. srednješolski abonma
KINO UNION, CELJE
Od 15. do 20. II. 1956: »Steza slonov«,
ameriški barvni film
Od 21 do 25. II. 1956: »Daljni sever«,
ameriiki barvni film
Dne 26. II. 1956: Matineja »Sled v lukl«.
ameriški film, ob 10. url.
Predstave dnevno ob 18, in 20, ob nedeljah
ob 16, 1», in 20.
KINO DOM. CELJB
Od 20. do 23. II. 1956: »Sonce nas greje«.
amerlikl film
Od 24. do 28. II. 1956: »Karneval v Teksasu«,
ameriiki film
Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob ne-
deljah ob 16.15, 18.15 in 20.15.
Dne 19. II. 1956: Matineja »Neprilika mla-
doporoeencev«, Italijanski film
Kupimo srednje veliko
Železno blagajno
Ponudbe z opisom in ceno poslati
na naslov
SAVINJSKA TOVARNA OPEKE
ŽALEC
NETOČNE PODATKE O DOHODKIH
je dal z namenom, da bi se delno iz-
ognil plačilu davka zasebni avtopre-
voznik Sodin Franjo z Zg. Hudinje. V
davčni prijavi je glede dohodnine in
prometnega davka za leto 1952 nave-
jdel za 22.178 dinarjev manjši promet
oziroma za 5.988 dinarjev manjši čisti
dohodek, kot pa ga je dejansko do-
segel.
Sodišče ga je zaradi kaznivega de-
janja dajanja krivih podatkov glede
davka obsodilo na 4.000 dinarjev de-
narne kazni.
V TUJE STANOVANJE JE VDRL
Kmetovalec Spes Mihael Iz Sml-
klavža pri Skofjl vasi je dne 1. 2. 1955
v Arclinu vdrl v zaklenjeno stanova-
nje Klinčar Ivana tako, da je razbil
vrata stanovanja In mu Iz njegovega
stanovanja znosil na hodnik vse pre-
mičnine brez uradnega dovoljenja.
Zaradi kaznivega dejanja kršitve ne-
dotakljivosti stanovanja je bil obso-
jen na 2 meseca In 15 dni zapora. Ka-
zen mu ie bila odložena za dobo enega
leta.
KonjIianI so krajevni praznik dostojno proslaviii
Preteklo nedeljo so Konjičani že pe-
tič slavili svoj krajevni praznik in si-
cer drugič pri grobovih talcev na Fran-
kolovem (prej je bil krajevni praznik
25. aprila). Nekatere točke, ki so bile
predvidene v programu proslav, so za-
radi slabega vremena in drugih objek-
tivnih okoliščin morale odpasti.
V soboto je bila v konjiškem kul-
turnem domu slavnostna akademija,
pri kateri so sodelovali moški pevski
zbor, godba, gojenci glasbene šole in
recitatorji, slavnostni govor pa je imel
predsednik Obč. odbora ZB NOV tov.
Letnar Tone, katerega brat je bil tudi
med frankolovskimi žrtvami. Treba je
priznati, da je bil program res dobro
izbran. Posebno so se Izkazali gojenci
glasbene šole, ki so to pot prvič nasto-
pili v vetjem številu ipred konjiškim
občinstvom.
V nedel>o, na sam praznik pa je bi-
la proslava na grobovih na Frankolo-
vem. Čeravno je bilo slabo vreme in
je zapadel sneg oviral prevoz, se je
zbralo nad 200 l>udi iz Celja, Konjic,
Zreč ter drugih okoliških krajev. Med
njimi je bilo več sorodnikov pokopanih
talcev, bivših t)orcev iz teh krajev in
predstavnikov oblasti ter družbenih
organizacij. Slavnosti govor ob oblet-
nici tega zločinskega dejanja je imel
tov. Simonič, moški zbor iz Konjic je
zapel nekaj pesmi, obvezniki predvo-
jaške vzgoje iz Celja pa so izstrelili
častno salvo. Sorodniki pokopanih in
predstavniki društev, podjetij In or-
ganizacij so položili nad 20 vencev.
Langerholc Vinko
TOVARIŠA JE OKRADEL
Tovarniški delavec J. A. iz Tratne
pri Slivnici je okradel svojega tovariša
B. N, Dne 27. novembra 1954 je sprem-
ljal domov vinjenega N. Pri tej priliki
mu je potegnil iz žepa denarnico s
5000 dinarjev gotovine in raznimi oseb-
nimi listninamL Denar si je pridržal,
denarnico z listninami pa zavrgel. Ko
so 30. aprila lani stavili mlaj v Slivni-
ci, se je B. N. zopet opil. Na poti do-
mov ga je zopet spremljal J. A. Tudi
ob tej priliki mu je hotel vzeti listni-
co, kar mu pa ni uspel«, ker je N.
to opazil. S tem primerom je bila od-
krita še prva tavina, ker je vse do
tedaj N. mislil, da je listnico izgubil.
J. A. je bil obsojen na 3 mesece zapo-
ra, kazen so mu odložili za dobo dveh
let.
POSNEMANJA VREDEN VZGLED
Ob zaključka redakcije smo sprejeli vest, da je Tovarna nogavic na P<^eU darovaU
irtvam snežnik »lazov sa gradbiičik hidrocen trale Mavrovo
50« PAROV NOGAVIC
Ostali delovai kolektivi, sledite teai« vzgleda!
NA VBSTI SO SMUČARJI!
Vendarle se Je narava odela s zadovoljivo
sneino odejo. Dolgo Je bilo treba čakati in
veliko Je i« zamujenega. Z vso naglico bo
treba sedaj izvesti iirok program tekmovanj.
Nihče noče počakati ... Vsi se krčevito drži-
jo predvidenih koledarjev. In tako bomo v
letošnjem letu tekmovali po obratnem vrst-
nem redu — najprej bodo državna prven-
stva, nato republiška, pa podzvezna, klub-
ska itd. Vrh celjskih smučarjev Je ie odšel
na prizorišča letošnjih državnih prvenstev —
alpski smučarji četina Janko, Uriič, Nunčič,
Veber in Horvatova v Tržič ter tekačica
Belajeva v Delnice. Rasen Belajeve, ki je
med kandidatinjami sa najvišji naslov, saj
je imela v letošnjem letu največ možnosti
za vadbo na snegu, ne moremo pričakovati
od alpskih snvučarjev vidnejših uspehov, saj
bodo pravzaprav šele stopili na smuči in se
bodo že morali meriti z najboljšimi tekmo-
valci iz Jugoslavije.
Vsako nedeljo t>o treba sedaj smotrno iz-
koristiti. štajerska smučarska podzveza bo
skupno z okrajno zvezo Partizan Celje že v
soboto in nedeljo izvedla smučarska tekmo-
vanja, ki bodo brez dvoma pritegnila širok
krog smučarjev. V soboto, 18. februarja, se
bodo ob 15. uri pod Golovcem zbrali tekači,
ki se bodo med seboj pomerili v patrolnih
tekih. V nedeljo, 19. februarja, ob 10. uri
dopoldne se bodo zopet zbrali pod Golovcem
tekači Iz vse štajerske, ki se bodo borili za
naslove ŠSP ,v smuških tekih, najboljši is
društev Partizan pa za prvake partizanske
organizacije. Na smučiščih pri Celjski koči
bodo v nedeljo, 19. februarja ob 9. uri tek-
movali smučarji partizanskih društev v ve-
leslalomu, popoldne pa bodo ob 14. uri na
skakalnici v Mestnem parku skakalne tekme
za prvenstvo ŠSP in partizanskih društev
celjskega okraja. Celjani so na to prireditev
povabili tudi več kvalitetnih tekmovalcev,
med njimi tudi Janeza Poldo.
Napovedali smo le sobotna in nedeljska
tekmovanja. Ne moremo pa sproti registri-
rati vseh smuških tekmovanj, ki se trenut-
no vršijo po vsem celjskem okraju, od te-
kaških« skakalnih in v alpskih disciplinah.
Najbolj aktivni so sedaj na lolah, kjer pri-
rejajo šolska prvenstva in se pripravljajo
na občinska, na katerih bodo sodelovali le
izbrani smučarji iz posameznih fiol. Višek
Šolskih tekmovanj bodo okrajna šolska
prvenstva, ki se bodo verjetno vršila v Ce-
lju. šolska tekmovanja bodo predvidoma
najbolj množična, saj računamo, da bo na
njih sodelovalo okrog 2500 smučarjev. Za
šolami prav nič ne zaostajajo društva Parti-
zan In športna društva. Živahnost Je velika,
program pa je obširen in vsako nedeljo
bodo prišli na račun tisti, ki Se nimajo
smuške opreme in opazujejo mojstre na
snegu le ket gledalci.
SKAKALNE TJSKME NA TBANSKJUai
Preteki* nedeljo Je agiliU TVD Partizan
•rgiuiiziral meddruštvene skakalne tekme.
Izmed 10 skakalcev Je prvo mesto osvojil
Lipovšek (Vransko) s 151 točkami.
NASTOP UMETNIH DRSALCEV
DK LJUBLJANE V CELJU
V nedeljo, 19. februarja nastopi v
Celju revijska skupina umetnih drsal-
cev Drsalnega kluba Ljubljana. V tej
skupini nastopajo najboljši jugoslovan-
ski drsalci, kakor državni prvak Roz-
Joie Biber, večkratni država! prvak, sedaj
tekničsi vodja DK Ljnbljaae
man Miro, Resm&n Joie, državna prva-
kinja, bivia celjanka Gala Nevenka in
drugL Vsi ti in ostali mladi In nadarje-
ni drsalci nam jamčijo za kvalitetno
Izvajanje revijskega programa na ledu.
Revija bo v nedeljo, 19. februarja
1956 ob 15,30 (takoj po skakalnih tek-
mah) na drsališču v Mestnem parku.
Revijski nastop dunajskih drsalcev
bo predvidoma Sele koncem februarja
ali v začetku marca!
V torek, 21. II. ob 18. bo kvali-
fikacijska tekma v hokeju na ledu
HK Maribor in HDK Celje.
Iz Partizana
PRED ZLATIM JUBILEJEM TELOVAD-
NEGA DBUSTVA V BBASLOVCAH
V letošnjem letu bodo v Braslovčah, pri-
jaznem trgu ob vznožju Dobrovelj, svečano
praznovali visok jubilej — 60-letnico ob-
stoja telovadnega društva, že številka nam
pove, da je v tem kraju eno najstarejših
drtatev v Savinjski dolini in da imajo Bra-
slovčani že bogato tradicijo v telovadbi. Tudi
v zadnjem letu so razvili veliko aktivnost, ki
jih uvršča v družbo najbolj delavnih dru-
štev v celjskem okraju. Danes je v društvu
zbranih že 124 aktivnih članov. Najmočnejši
so pač pionirski oddelki, močni so pa tudi
oddelki mladincev in mladink, še posebej pa
članov In članic, katerih marsikatera društva
nimajo. Društvo deluje pod zadovoljivimi po-
goji. Na razpolago ima lep telovadni dom
s prostorno telovadnico, ki je dobro oprem-
ljena z orodjem, poleg doma pa je lepo
telovadišče. na katerem je v letnem času
razgibano življenje. Na telovadlšču se pred-
vsem udejstvujejo v odbojki in atleUki, po-
zimi pa so navdušeni zlasU za smučanje in
orodno telovadbo. Med najmarljivejše dru-
štvene delavce spada brez dvoma Franc
Rovšnik, ki prenaša svoje znanje In izkuš-
nje na mladino. Kot vaditelj je brez dvoma
neumoren In tako služi za zgled vsem par-
tizanskim delavcem v Sloveniji. Dobro ob-
vlada vaje na orodju, odbojko in atletiko
ter iz vseh teh panog telesne vzgoje vzpaja
mlajše vodnike in vodnice. Društvo pošilja
svoj vaditeljskl zbor tudi v vse seminarje in
tečaje, ker se zaveda, da bodo le sposobni
vodniki kos zahtevnosti vadbe in mladine, ki
si želi v telesni vzgoji pridobiti kar največ
koristnega znanja. Da so v Braslovčah na
poti napredka nam dokazujejo njihovi uspe-
hi na različnih tekmovanjih. Med najleple
uspehe Je vsekakor šteti ekipno zmago na
Teku republike v Ljubljani v skupini čla-
nic, ki so ga tekmovalke osvojile že dva-
krat! članice so pokazale svoje sposobnosti
tudi v ljudskem mnogoboju — na okrajnem
prvenstvu so bile druge, na republiškem pa
tretje, članstvo je v preteklem letu sodelo-
valo na številnih nastopih — v Celju, Kopru.
Gomilskem, Polzeli, Petrovčah. Šempetru,
Taboru in Velenju. Tudi telovadna akade-
mija v domačem kraju v počastitev Dneva
republike je pokazala visoko kvalitetno stop-
njo domačih telovadk.
Kaj pripravlja društvo v letošnjem letu?
Brez dvoma bo osrednja prireditev, ki bo
zahtevala velikih priprav in temeljnega dela,
dostojna proslavitev 60-letnice obstoja te-
lovadnega društva. V okviru te proslave bo
društvo izvedlo telovadni nastop z razvit-
jem društvenega prapora. Zato želijo v Bra-
slovčah že kar v teh dneh prite^ti nove
desetine pionirjev in mladine v vrste aktiv-
nih telovadcev in telovadk, da bodo društve-
ni oddelki za 100 odstotkov močnejši od
prejšnjih let. V tem jubilejnem letu bodo
pripravili tudi dve telovadni akademiji, da
o udeležbi na okrajnem nastopu v Velenju,
na nastopih sosednjih društev in na različnih
tekmovanjih, niti ne govorimo, ker so to že
dolžnostne prireditve, ki se jih članstvo
vedno rade volje udeleži. V teh dneh so v
Braslovčah večinoma na smučeh. Idealni
smučarski tereni dajejo tamkajšnji mladini
dovolj možnosti za smučanje. Najbolj so
navdušeni za smučarske skoke in brez dvo-
ma bodo sedaj v polni meri izkoristili novo
smučarsko skakalnico, ki je dolgo čakala
neizkoriščena na svoje obiskovalce.
Takšno je v bežnih obrisih življenj* vaške-
ga društva Partizan v Braslovčah, kjer so
doma marljivi telovadci in telovadkinje, pa
tudi požrtvovalni funkcionarji. V letošnjem
letu bomo brez dvoma še večkrat spregovo-
rili o njihovih uspehih in plodnem delu.
MLADINA V TVD PARTIZAN V tALCU
JE NAJLOLJ AKTIVNA
Te dni je podajal obračun svojega dela t
minulem letu odbor žalskega telesnovzgoj-
nega društva. Razveseljiv* je bilo, da se Jo
občnega zbora udeležila pretežno mladina,
česar že v 2alcu dolgo nismo opazili.
Iz poročil Je bilo razvidno, da se število
telovadečih iz leta v leto veča, kar velja ▼
prvi vrsti za pionirske in mladinske oddelke.
Žal pa ta ugotovitev ne velja za člane ia
članice, ki Jih kljub ponovnim vabilom al
moč pritegniti k smotrnemu in resnemu te-
les no vzgojnemu delu. Ko bi se vsaj malo
zgledovali po petrovških telovadcih, ki pri-
hajajo zaradi pomanjkanja lastne telovad-
nice redno telovadit v žalsko, bi bil led brž
prebit. Tudi vaditeljskl zbor so ▼ taki mori
izpopolnili, da ta problem bo dela dmitv«
nič več preglavic.
Letos nameravajo areditl telovadiSče za
domom in posvetiti Se več skrbi redni te-
lovadbi vseh oddelkov. Dasiravno posveča
društvo veliko pozornsti predvsem lahki at-
letiki. bodo to panoge telesnovzgojne dejav-
nosti ie intenzivneje gojili, saj so žalski mla-
dinci Partizana prejeli lani kar Štirinajst
priznanj za svoje uspehe, ki so Jih dosegli
v lahki atletiki. Razen tega je prejelo dru-
štvo troje priznanj za udeležbo in dosoteao
uspehe na Uhkoatlotskih tekm*vanjlh.
V novem *dboni Je mnogo mladin«*T I«
ml^nk, kar dakazaje njihovo prizadev-
nost za aktivnim sodelovanjem v dmltva.
®® orodj«
NAD 1«0 MLADIH TELOVADCEV
NA ORODJU
Pretekli teden je bik) v Celju okrajno
P/renfitvo srednjih lol v vajah m o^M
Udeležba preko 160 mladih telovadcev nam
kaže prizadevanje učiteljev in profesorjev
tel^ne vzgoje na naiih šolah, da bi kar nkj-
mladine navdušili za vaj«
vanja udelejih le gimnazije iz Rogaške Sla-
tine, Šoštanja, Žalca in Laškega.
izredno presenečen, da se
tekmovalci
f^	celjskega okraja. zlasU
iz tistih, kjer Imajo Idealne pogoje tudi za
vadbo vaj na orodju (Šentjur, Polzela. Mo-
^rje). Vaje niso bile težke in so bile iz-
brane le iz obveznega učnega gradiva. 2*
Mradi tega bi človek pričakoval večjo ude-
ležbo. saj je naloga vseh predmetnih preda-
meljev, da obravnavajo učno snov tudi pri
te^ni vzgoji v skladu z učnim načelom.
Rezultati tekmovanja so bili zadovoljivi.
najbolj uspešne tekmo-
valke iz I. gimnazije, zelo so se uveljavile
pionarke iz Šoštanja, pri dijakih pa so kot
celota Imeli več uspeha tekmovalci iz II.
fuUate- '	^ poglejmo tehnične re-
1. Pertlnač (11. eim.). 2.
Sok (II. glm.), 3. Kovačič (I. gim.). Ekipe:
4* liškl""'^	2alec.
Mlajši mladinci: 1. Koren (L
gim.), 2 Blaznik (I. gim.), 3. šrot (II.
gim.). Ekipe: 1. II. gimazija, 2. 1. gimna-
zija.
^ohM (I. gim.), 2. Jan
(I. irim.), 8. Pavčič (I. ffim.). Ekipe: 1. L
gim., 2. II. gim., 3. učiteljišče.
Pionirke: 1. Lah (Šoštanj), 2, Slko-
^k (I. gim.), 3. Keber (II. gim.). Ekipe:
1. I. gimnazija, 2. Šoštanj, 3. II. gimnazija,
4. Laško, 5. Žalec.
Mladinke: 1. Zorčič (učit.), 2. Kan-
zian (I. gim.), 3. Bitenc (H. gim.). Ekipe:
1. I. gimnazija, 2. ESš, 3. Učiteljišče. 4. II.
gimnazija, 5. Laško. 6. Rogaška Slatina.
Tekmovanje j« bilo vzorno pripravljeno,
zmagovalne ekipe so prejele v dar prehodne
pokale od SPK OLO Celje. DPM Celje in
partizanske organizacije iz Celja, najboli«!
posamezniki pa knjižne nagrade od DPlI
Celje.
ZAHVALA
Za uspešno zdravljenje moje hčer-
kice Marljance ter za ves izkazani trud
se ob tej priliki iskreno zahvaljujem
primarlju otroške bolnišnice dr. Stegn?«
Marianu, dr. Lerkl Laknerjevl, posebno
pa dr. Zalar Vladu In vsem bolniškim
sestram ter strežnemu osebju otroške
bolnišnice v Celju.
Srot Romana, Petrovče
SMUČARSKE SOLB
BD Celje je odprlo smučarske lole pod
vodstvom priznanih smučarskih vaditeljev.
Pouk je dnevno na smučUčhl na (Jolovcu In
na Aljajevem vrhu (smučišča na Marovšku)
od 14. ure dalje. Pionirji — izkoristite ne-
predvidene šolske počitnice in udeležujte se
tega pouka kar v največjem številu. Pouk je
brezplačen!
Mladina celjskega učiteljišča je v teh dneh
na smučarskem tečaju na (3olteh, iz I. gim-
nazije pa na smučiščih pri Celjski koči. Tudi
v Storah so v okviru metalurško-industrijske
šole organdzirali smotrni smučarski pouk.
Mladina je navdušena za smučarski šport in
bo v bližnjih dneh pc^azala svoje znanje na
raznih tekmovanjih.
,	Drsanje In hokej aa leda
RAZGIBANOST NA DRSALISCU
Vse dotlej, dokler ni padla snežna odeja,
se je kar trlo dan za dnem drsalcev na drsa-
lišču v Mestnem paricu. Zadržal ni nikogar
niti strupen mraz v preteklem tednu. Po več
sto jih je stalno na ledu, le nekaj desetin
pa se sistematično uvaja v skrivnosti umet-
nega drsanja. HDK je organiziral drsalno
šolo, v kateri se gojenci privajajo v skrivno-
sU umetnega drsanja. Ta športna panoga za-
hteva trdega dela, vztrajnosti, neumornega
Učenja, zato ni nič čudnega, če se večina
raje podi in igra na ledu. Takšna aktivnost
pa je le razvedrilna in le malokdo bo od-
nesel kaj več znanja z ledene ploskve. Ko-
liko dovršenosti, ljubkosti, estetskih užitkov
in podobnih lastnosti nam daje umetno drsa-
nje, so lahko čutili le Usti vneti pristaši te
športne veje, ki so v preteklem tednu pri-
sostvovali kljub ostremu mrazu uspeli drsal-
ni reviji priznanih drsalcev iz Ljubljane.
Meta in Staša Fajdiga, brata Brleč, mala
Derendova in drugi so navdušili več sto gle-
dalcev s svojim revijskim programom. Žal,
da je bil mraz prehud in s tem tudi drsna
ploskev pretrda, da drsalci niso mogli iz-
vesti celotnega programa in da je tu in tam
zaradi nemogočega ledu marsikdo tudi pa-
del. Sedaj že težko čakajo Celjani na obljub-
ljeno revijo dunajskih drsalcev, ki bodo
prišli v Celje ob koncu tega meseca.
Tudi hokejisti so marljivi. Prvenstveni
program so sicer že odpravili, čakajo jih le
še 2 kvalifikacijski tekmi z Mariborom, ki
bosta odločili o nadaljni usodi celjskih ho-
kejistov ali bodo ostali v družbi klubov Iz
I. slovenske lige ali pa se bodo morali se-
liti za stopnico niže. V prijateljski tekmi so
Celjani v zadnjih dneh na domačem drsali-
šču podlegli znatno boljšim Jeseničanom
(kombinirani A in B ekipi) z 0:7 (0:4, 0:3,
0:0). Že rezultat nam pove, da so Jeseničani
imeli glavno besedo na ledu, le v zadnji
tretjini jim ni šlo več od rok. Sieer pa. kdo
bi ne bil zadovoljen s tako visokim rezulta-
tom!
S A H
Dne 21. februarja 1956 se bo pričelo žen-
sko prvenstvo mesta Celja. Pozivamo vse
tovarišlce, ki bi želele preizkusiti svoje zna-
nje, da se tega turnirja udeležijo. Prijave
sprejemamo v šahovskem domu dnevno od
15. do 20. ure.
OKROŽNA 8AHOVSKA LIGA
V	okviru okrožne šahovske lige sta se če-
trtega februarja srečali ekipi Laporja in
Slov. Konjic. Kot Je bilo pričakovati Je
zmagala močnejša ekipa Slov. Konjic s mi-
nimalno razlike 4,5:3,5.
V	nedeljo, 12. februarja sta se pa v dru-
gem kola srečali ekipi »Aktivista« iz PolJ-
čan in »Zvezda« iz Laporja. Proti pričako-
vanju Je zmagala domača ekipa iz Laporja
s rezultatom 4,5:S,5.
Mitja