Treba je enotno zavzeti stališče in s primerno propagando delovati na tak način, da se bo med delavci spet prebudil zadružni čut in široko razširjeno razumevanje važnosti, ki jo ima močna zadružna organizacija v tržaškem delavskem gibanju. To akcijo je treba razviti tako, da bo potreba, da se tržaške Delavske zadruge vrnejo k svoji prvotni funkciji, postala splošna ljudska zahteva- Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 23. decembra 1953 Laniel umaknil kandidaturo a položaj je še vedno nejasen Po nasilni polastitvi Delavskih bi izvedla akcijo, agitacijo in propagando za vračanje delavcev v Delavske zadruge Ustanovljen je bil tudi Odbor članov Delavskih zadrug, ki je poudaril potrebo, da se spremeni sedanji indiferentni, včasih pa celo so. vratni odnos delavcev do Delavskih zadrug, kajti le tako je mogoče vrniti delavce zadrugam in zadruge de-lavcem V takšnem položaju utegne imeti ukaz, ki ga je podpisal gen Winterton, po načrtu tistih, ki so ga sestavili, tudi pomen opozorila članom in delavcem, naj si nikar ne utvarjajo, da bi Delavske zadruge lahko bile ali postale tista ustanova, kakršno je pred petdesetimi leti ustanovila skupina delavcev in socialistov.' Zaradi tega mislimo, da velja danes bolj kot kdaj koli poziv, ki pa je Odbor članov Delavskih zadrug naslovil na delavce, na sindikalne organizacije in na razne odbore članov zadrug, pa tudi tisku delavskega in sindikalnega gibanja. Ta poziv se končuje z naslednjimi stavki: «Prepričajte se o resničnosti te ocene položaja in o potrebi, da je treba enotno zavzeti stališče in s primerno propagando delovati na tak način, da se bo med delavci spet prebudil zadružni čut in široko razširjeno razumevanje važnosti, ki jo ima močna zadružna organizacija v tržaškem delavskem gibanju. To akcijo je treba razviti tako, da bo potreba, da se tržaške Delavske zadruge vrnejo k svoji prvotni funkciji, postala splošna ljudska zahtevan. K ukazu gen. Wintertona naj dodamo: ta akcija naj skupno s prebujanjem zadružnega. čuta med delavci zavzame tak obseg, da bo prisilila tiste, ki so se polastili Delavskih zadrug, da jih vrnejo članom in s tem delavskemu razredu, da bodo služile njemu in njegovi socialistični stvari. Včeraj ni bilo nobenega glasovanja - Cotv ali Jacqninot nova kan didata neodvisnih • Pritisk na Uuriola in Herriota, naj bi kandidirala Takoj po petdeseti obletnici življenja Delavskih zadrug je conski poveljnik gen. Winterton izdal ukaz, s katerim se ta velika delavska ustanova po skoraj 30 letih diktatorske uprave dejansko izroča v roke ljudem, ki izhajajo iz tistih po. litično-upravnih organov, ki so vedno nasprotovali nastanku in razvoju delavskih zadrug. Delavske zadruge bodo torej upravljane brez sodelovanja članov in proti njihov i volji in pravicam. Ta ukrep conskega poveljnika predstavlja očitno zaključek znanih podtalnih manevrov, na katere smo že večkrat opozarjali in katerih namen je. bil, da se kakor koli prepreči, da bi Delavske zadruge zapustile tisto meščansko pot, na katero jih je. napotil fašizem m spet postale proletarska ustanova, ne pa. kot danes, navadno trgovsko podjetje s cilji, ki so povsem enaki s kapitalistično trgovino. Po porazu in obsodbi fašizma in njegovih metod sta takšen položaj in takšen u-krep, ki se posmehujete pra. vicam članov in delavcev sploh in ki pačita namene in cilje Delavskih zadrug, mogoča prav zaradi položaja v delavskem razredu in v njegovih organizacijah. Vse to je mogoče, zaradi politike kompromisarstva z interesi buržoazije in nacionalizma, ki jo v Trstu vodijo socialdemokrati, republikanci, nen-nijevci in kominformisti. Usodni in samovoljni u-krep gen. 1Vintertona, sprejet. nedvomno na zahtevo in po načrtu njegovih raznih rimskih ((svetovalcev«, mora biti za delavce še en pomemben opomin, kako negativne posledice ima sektaška in nikakor ne. neodvisna politika vodstev tako imenovanih levičarskih strank in tržaških sindikatov. Mi smo stalno opozarjali člane na nevarnosti, ki grozijo Delavskim zadrugam in na potrebo po enotni organizaciji, ki VERSAILLES. 22. — Po desetih neuspešnih glasovati jih za novega predsednika francoske republike ni bilo danes nobenega glasovanja. Enajsto glasovanje, ki bi moralo biti danes popoldne, je bilo odloženo na jutri ob 10. uri. Po celodnevnih razgovorih je pozno ponoči Laniel sporočil, da umakne svojo kandidaturo. Za nova kandidata pa sta bila določena minister za prekomorska ozemlja Louis Jacquinot in senator Rene Coty. Skupina neodvisnih, kateri oba pripadata, se bo jutri zjutraj morala izreči, kdo od njiju naj kandidira. Toda radikal; nasprotujejo tako enemu kakor drugemu, tako da niti z umikom Laniele ni položaj jesen. Zalo skušajo razne osebnosti prepričati predsednika Auriola in predsednika skupščine Herriota. naj kandidirata, da se kriza končno reši. Ves dan so imele posamezne skupine in osebnosti vrsto razgovorov in posvetovanj. Sestanek skupin, ki sestavljajo vladno večino, in ki ga je Sklical laniel, je bi; ob 11. kandidati Georges Pernot. Rene Coty in Louis Jacpuinot. V skupini ARS (golistični odpadniki) so bili izbrani Henri Bergasse. Louis Jacquinot in Fourcade. v skupini URAS (bivši golisti) pa Kalb. Skupina MRP pa ne misij predlagati nobenega kandidata. Radikalno-socialistična parlamentarna skupina in demo-kratišna levica pa sta objavili izjavo, v kateri poudarjata, da nobeden od dosedanjih kandidatov ne more priti v poštev. Zato ti dve skupini želita, naj bi se skupno imenoval kandidat, ki bi lahko pritegnil veliko večino glasov. Ta naj se določi potem, ko se bodo umaknili vsi dosedanji kandidati. Socialistična skupina pa je nocoj objavila izjavo, v kateri pravi, da je ta skupina vedno bolj vznemirjena zaradi zmede, v kateri se je znašel kongres, ter poudarja, da je pripravljena rešiti kriz.o kar je pokazala s ponudbo, da u-makne svojega kandidata, če se sprejme kandidatura Auriola. Nato izjavlja skupina, da bo vztrajala pri svojem kandidatu Naegelenu, če ne bo fa svoj poziv dobila nobenega odgovora. Današnji tisk se zlasti zaganja v Laniela. «Franc Ti-reur» se sprašuje, čemu so zmerne stranke in tiste, ki so se jim pridružile. «za toliko časa blokirale volitve z nemogočim gospodom Lanie-lom». «L'Aurore» piše, da tisti, o katerem se je desetkrat glasovalo, ne more pride v Elizejsko palačo«. Po mnenju lista «Figaro» razcepitev večine, ki je pri teh volitvah postala očitna, lahko povzroči samo bližnjo vladno krizo. «Combat» pa obtožuje Laniela, da je skušal po sili priti v Elizejsko palačo, in trdi, da je sedaj potrebna razpustitev parlamenta in da mora biti glavna naloga nove vlade naglo izglasovati nov volilni zakon ter razpisati nove volitve. Morda bo spričo tega Auriol pristal na ponovno kandidaturo, ker ne bi bil v tem primeru prisiljen ostati v Elizejski palači še sedem let. Po izvolitvi nove skupščine bi morda bila izvolitev novega predsednika lažja. GENERAL IVAN GOŠNJAK O JUGOSLOVANSKI LJUDSKI ARMADI JLK ie močna obrambna sila kakršne Jugoslavija doslej ni imela Se vedno ni razčiščen spor med Pello in De Gasperijem DULLES POUDARJA NUJNOST odobritve pogodbe o obrambni skupnosti Demonstracije v Teheranu proti Veliki Britaniji Demonstranti so protestirali tudi proti obsodbi Mosadeka - Spopad med študenti in vojaštvom - Začetek iranskmsovjetskih razgovorov PRIMORSKI DNEVNIK = 2 — 23. decembra 1953 KfOMUitKI J>N EVI Na današnji dan je leta 1942 Sercerjeva brigada napadla belogardistično postojanko v Runar-skem. DANES, sreda 23. decembra Viktorija, Ozrfelav Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.24. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 19.46 in zatone ob 9.48. JUTRI, četrtek 24. decembra Adam in Eva, Dunja s su>o(:yjE skje tržaškega občinskega sveta Občinski svet mora odločno zahtevati preklic ukaza ZVU o Delavskih zadrugah Tut/. Ueltleva poudaril, da se morajo čimprej ustvariti pogoji za samoupravljanje te velike delavske ustanove - Uemokristjanski župan zagovarja ukaz Zl/U - Kcpuhlikan ski svetovalec se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi žalitve tov. Dekleve Sinočnja seja tržaškega ob- I hočejo na kateri koli način po-činskega sveta se je začela z lastiti. To pa jim najbolj orno. interpelacijo demokrščanskega I goča nedavni ukaz ZVU, ki bo svetovalca Stopperja, ki se je zelo «zgražal» nad obsodbami fašističnih razgrajačev, nad a-retacijami povzročiteljev znanih novembrskih izgredov, ki so povzročili smrt 6 oseb, ter poudaril, da je v zaporu še 13 oseb, 30 pa jih je «moralo» zbežati na varno v italijansko republiko, ker jih policija išče. Zato je zahteval od občinskega odbora, naj zahteva od ZVU takojšen preklic ukaza o aretaciji omenjenih oseb, naj takoj prenehajo s procesi proti osebam, ki so v zaporu, katerim naj omogočijo za praznike začasno svobodo. Svetovalec Stopper je poznan kot vpliven član in voditelj Katoliške akcije in bi moral zato kot dober in pošten katoličan zahtevati od sodišča bolj vzorno kazen za povzročitelje krvavih novembrskih neredov. Takoj za njim je svetovalec Giampiccoli (FN) zahteval od župana, naj posreduje, da ob nedeljah brezposelni delavci ne bodo plačevali tisti del višje cene tramvajskih voznin, ki je namenjen za zimsko pomoč brezposelnim. Poleg tega pa je še zahteval, naj občinski tehnični urad ali urad za javna dela uredi Ulico Panzera v Barkovljah ki je v obupnem stanju. Glede usluge brezposelnim je župan dejal, da bo zadevo javil pristojnim uradom, da pa ne smatra to preveč za potrebno, ker meni, da brezposelni ne bodo hoteli pokazati pred ljudmi v tramvaju, da so brezposelni s predložitvijo rdeče legitimacije. Ce župan smatra, da bi se kak brezposeln sramoval, da je brez dela in da je sramota biti brezposeln, potem je vsak komentar na županov odgovor odveč. Glavno vprašanje dneva pa je načel svetovalec Pogassi, ko je -protestiral proti nedavnemu ukazu ZVU, ki določa Delavskim zadrugam vsiljen upravni odbor. Proti temu nedemokratičnemu in protizadružnemu ukazu je odločno protestiral tudi svetovalec dr. Dekleva, ki je zahteval, da mora občinski svet odločno protestirati proti ukaza ZVU in zahtevati takojšen preklic. Omogočiti je treba sedanjemu nadzornemu odboru, je dejal dr. Dekleva, da dela na tem, da bodo čimprej ustvar-jeni pogoji za samoupravljanje Delavskih zadrug po njenih članih v interesu članstva tn vsega prebivalstva. Poleg tega je dr. Dekleva že dejal: «Svetovalec Geppi (PRI) je na eni od preteklih sc j izjavil, da sem jaz tdnfoj- batorn. To je laž in obreko- vanje. Svetovalec Geppi bo imel priložnost, da to svojo trditev dokaže pred sodiščem.» Geppi se je hotel takoj izgovarjati in je začel govoriti, da je večina svetovalcev prepričana, da dr. Dekleva predstavlja tisto politično gibanje, ki je vedno nasprotovalo Italiji itd. itd. Ni pa imel poguma, da bi ob prisotnosti dr. Dekleve ponovil to, kar je rekel ob njegovi odsotnosti. To je značilno zadržanje osebe, ki se hoče hinavsko umakniti, ne da bi se upala povedati to, kar je že enkrat dejala. Glede Delavskih zadrug je odgovoril osebno župan, ki je dejal, da mu ni znano, da bi občinski Odbor kdaj ravnal proti interesom Delavskih zadrug. Dalje je župan trdil, da predstavlja ukrep ZVU samo korak naprej k ((normalizaciji v Delavskih zadrugah*. Ponovil je, da imajo občinska u-prava, pokrajina in Banca Na-zionale del Lavoro pravico ščititi svoje interese pri Delavskih zadrugah, ker so vložile vsaka po 1,5 milijona lir za rešitev te ustanove. Gre, kot je čitateljem že znano, za tiste deleže, ki so jih tri omenjene ustanove vplačale za časa fašističnega režima, potem ko so postale neke vrste čuvaji Delavskih zadrug, ki so bile odvzete delavcem in iz katerih je fašizem napravil amoralno ustanovo*, da bi zadušil to veliko in gospodarsko najmočnejšo trgovsko prodajno mrežo last delavstva. Zupan se je navdušil nad ukazom ZVU in izjavil, da bodo imeli na podlagi tega ukaza občina, pokrajina in omenjena banka sedaj svoje zastopnike pri upravi Delavskih zadrug. poleg tega pa je hotel prikazati demokratičnost ukaza s tem, da določa tudi enega predstavnika zadružne zve. ze. Ta predstavnik, je dejal župan, bo predstavljal tudi interese vseh članov, Jasno je, da se nihče od čla. nov Delavskih zadrug, kot tudi noben pošten Tržačan ne postavil v upravni svet Delav skih zadrug predvsem predstavnike tistih ustanov, ki so v rokah depiokristjanov in rimskih agentov. Svetovalec Geppi (PRI) je izrazil svojo ((zaskrbljenost* zaradi naraščajoče krize lad-jedelniške industrije. Zupan je moral priznati, da se bo kriza dela v tržaških ladjedelnicah še bolj zaostrila, če ne bodo na »višjih mestih kaj ukrenili«. Toda ničesar ni povedal, kaj ti »višji« mislijo storiti in kaj je dosegel, ko je bil pred mesecem dni v Rimu, kjer so mu ((zagotovili vso pomoč za rešitev gospodarske krize v Trstu«. Vsaj tako so pisali tedaj Alessi-jevi listi, ki so v Trstu v službi vladajočega klerikalizma. Odbornik Carra, ki odgovarja za občinska podjetja, je predložil sklep glede spremembe ogrevanja v občinskem podjetju v Ulici Manzoni. Poleg tega je sporočil tudi, da bodo za Sv. Jakob in za druge pred- mestne okraje modernizirali pobiranje smeti z modernimi kamioni. Za sedaj pa ne bodo še montirali posebnih naprav za shrambo smeti v hišnih vežah zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Oba sklepa sta bila soglasno sprejeta. Odbornik Rinaldini je predložil sklep za uvedbo trošarinskih tarif za prvo šestmesečje 1954, odbornik Dulci pa je najavil stroške za montiranje telefonov v slovenski šoli v Skednju in na Proseku. Vsi ti sklepi so bili sprejeti. Prihodnja seja bo v torek. Proračun miljske občine danes na seji obč. sveta Danes ob 20. uri bo v Miljah redna seja občinskega sveta. Začeli bodo razpravljati o proračunu za 1. 1954, ki ga je pripravil občinski odbor. Proračun bo verjetno predmet tudi naslednje seje, ker spada vanj tudi proračun občinskega prevozniškega podjetja ACNA. ZVU odbila prošnjo za obnovo uvoza mleka iz Sežane Dva meseca je že, odkar je ZVU prepovedala uvoz mleka iz sežanskega okraja. Ta ukrep je močno prizadel tržaška mlekarska podjetja, ki so mleko uvažala. 2e takrat so lastniki teh podjetij protestirali pri ZVU ter zahtevali, da ta prekliče svoj ukrep. Toda ZVU na ta protest sploh ni odgovorila. Pred dnevi pa so isti lastniki mlekarn zopet zahtevali obnovitev dovoljenj za uvoz mleka, računajoč tudi na to, da bo ZVU upoštevala izjavo, da bo Italija umaknila prepoved trgovskih izmenjav z Jugoslavijo. Tokrat pa je ZVU odgovorila, da ne more ugoditi njihovi zahtevi. Kako nerazumljivo je stališče ZVU kaže že samo dejstvo, da so stroški za uvoz mleka iz sežanskega okraja mnogo manjši kot stroški za HUDA POMORSKA NESREČA V JUGOSLOVANSKIH VODAH Tržaška ladja „Fi*ancesca“ eksplodirala pred Šibenikom Po eksploziji se je ladju potopila - Trije mornarji so bili mrtvi, vet* pa ranjenih - V teka preiskava o vzrokih eksplozije Jugoslovanska agencija Tanjug in italijanska agencija ANSA poročata o eksploziji 286-tonske ladje «Francesca» vpisane v tržaški pomorski register Ladja je eksplodirala včeraj dopoldan v kanalu blizu pristanišča Šibenik, kamor se je zaradi burje in slabega vremena hotela, zateči. Pet minut po ekslpoziji se je ladja potopila. Pri hudi nesreči so izginili in se verjetno potopili trije mo-naiji: Ettore Millevot iz Tržiča, Karel Biscovič iz Benetk in Lino Blasini iz Trsta. Ranjeni pa so; Guido di Giusto Dabari, star 63 let iz Barija, ki je hudo ranjen in je še vedno v smrtni nevarnosti ter Silvio Dobrj iz Trsta, ki ima zlomljeni obe nogi Brez posledic pa so se rešili; kapitan Kazimir Discovič iz Tržiča, strojni^ Giovanni Lubiana iz Trsta in njegov pomočnik Giovanni Perotta iz Trsta. Vse ranjence in ostale ponesrečence je vkrcala takoj po nesreči ladja »Latinia« in jih odpeljala v pristanišče ritorialnih vodah. Po poročilih agencije Tanjug se je ladja potopila pet minut po eksploziji motorja odnosno bombe stisnjenega zraka. Po tej eksploziji se je namreč vnel ladijski tovor, katerega je ladja peljala iz Benetk V Brindisi. Komisija še ni mogla točno ugotoviti vzrokov eksplozije Nekateri Člani so izrazili mnenje, da je eksplodirala steklenica stisnjenega zraka zaradi ogorka cigarete in da se je ogenj takoj razširil proti krmi in nato še po ostalih delih ladje. Mornarji pa izjavljajo, da so prezračili tovor isti dan in izključujejo možnost vžiga tovora. Se vedno niso našli trupel treh pogrešanih mornarjev, čeprav jih vztrajno iščejo jugoslovanski potapljači in štiri italijanske ter pet jugoslovanskih ladij. Tat v ubožnici Popoldne se je oglasila na policiji 34-letna Marija Marc kumente in 9.000 lir v gotovini. Zenska je pojasnila, da je prišla po božični zavoj in ker je imela v rokah tudi druge zavoje, je torbo položila na mizo. Sele ob izhodu se je spomnila na torbo, ven dar ko se je vrnila v notranjost, ni bilo o torbici ne duha ne sluha več. Zenska je utrpela približno 24.000 lir škode. Policija je uvedla preiskavo. Prta proilotaija gojencev Šibenik, kjer so ponesrečen- por. Križmančič doma iz Ba; __ 4.1. - ! Jill „ 1_. .. — -rnuino in nn I mril o rl o C i ■ cem takoj nudili potrebno pomoč. Jugoslovanske oblasti so uvoz mleka iz Furlanije. Ra- j tudi napravile preiskavo o zen tega daje Jugoslavija bolj- j vzrokih nesreče, ker se je ta še in cenejše mleko. j zgodila v jugoslovanskih te- zovice in prijavila, da so ji neznanci popoldne v prostorih ubožnice v Ul. Rascoli 4 ukradli usnjeno torbo, v katero je imela moško uro, osebne do- DOKAZI OSTRE KRIZE TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČ* TUDI ŽELEZNIŠKI PROMET v tekočem letu znatno padel Letošnji promet bo za trčetrt milijona manjši od lanskega Glavni vzrok padca dohodov je prenehanje velikih dobav Avstriji V novembru so v Trstu registrirali skupno 142.463 ton železniškega prometa razdeljenega na prihode 68.630 ton in 73.833 ton na odhode. Promet prvih 11 mesecev tekočega leta znaša 1.903.336 ton, od česar znesejo prihodi 785.580 ton in odhodi 1 milijon 117.756 ton. Te številke so mnogo nižje od prometa doseženega v septembru odnosno prometa prvih enajst” mesecev preteklega leta. Letos so v septembru prepeljali po železnici skoro 170 tisoč ton in padec znaša torej skoro 20.000 ton. Padec pa je še mnogo bolj občuten, če upoštevamo promet prvih enajstih mesecev, saj so prepeljali letos v tem razdobju okrog 700.000 ton blaga manj kot lani. Padec železniškega prometa za 700 tisoč ton je izredno po. memben in zgovorno označuje krizo, v kateri je tržaško pristanišče že celo leto 1953. Kljub nekaterim ugodnim • predvidevanjem za letošnji de.; cember, lahko sklepamo, da j bo železniški promet za okrog , tri četrt milijona ton manjši 1 kot je bil lanski. To je pri j železniškem prometu, ki ne | preseže na leto 2 do 2,5 mi- ( lijona ton blaga, izredno visok padec in jasno govori o ostri krizi. Proučevanje različnih postavk železniškega prometa nas privede do zaključka, da je pritiskati mraz. To je bilo občutiti najbolj na Krasu, v Sežani je zvečer kar zeblo in dišalo po snegu. V ponedeljek je temperatura na Krasu padla na nekaj stopinj pod ničlo, na Opčinah je bilo n. pr. 2,2 stopinje pod ničlo, drugod pa je bilo še bolj mraz in je snežilo. V mestu so v ponedeljek dosegli sunki burje že 89 km na uro, najnižja temperatura pa je bila 3,5 stopinje pod ničlo. Včeraj je pihala burja 40 km na uro, sunki so dosegli do 75 km na uro, najvišja temperatura je dosegla 5,1 stopinje, najnižja pa 2,3 stopinje. Po Krasu, na Opčinah, v Bazovici in drugod pritiska še vedno mraz, zaradi poledice je zelo nevarno za pešce in vozila. MXOGO OBLJUB, A EE MALO DEJAN J BREZBRIŽNOST OBLASTI za zahteve brezposelnih Edini konkretni ukrep zaposlitev pri SELAD - Odbor brezposelnih bi moral oživiti akcijo za uresničenje svojih zahtev Reševanje vprašanja brezposelnih je še vedno v začetni fazi. Delovni odsek za pomoč brezposelnim (SELAD) je sicer vzel na delo okoli 1200 brezposelnih delavcev, prav tako dele brezposelnim kosila, to pa je tudi vse. Januarja začne tudi delati nova izmena učencev rekvalifikacij-skih tečajev, toda v tem primeru gre le za redno izmenjavo, ki pride na vrsto vsakih 6 mesecev. Oblasti torej niso upoštevale niti zahteve brezposelnih, da se ti tečaji razširijo ter ustanove novi tudi za žensko delovno silo. Vse torej kaže, da postajajo oblasti do tega vprašanja toliko bolj brezbrižne, kolikor se oddaljuje čas zadnjih demonstracij brezposelnih. Na- ..ČLOVEŠKE MIŠI" ZOPET NA DELU ZA 2 MILIJONA LIR BLAGA plen zlikovcev v Irgovini «Novilas» V trgovino so vdrli skozi prostore urada «Zve-ze borcev in povratnikov* kjer so prebili zid njf nnočaniskZozr°Ptarn0e *£&! Pehodlčn. Sivr-uf.- ssns -oiv« sssr •»«! * » «< *m blaga. Vendar pa je padec od-;v prostore trgovine «Novitas»,j Predsedstvo cone sporoča, da hodov glavni vzrok za padec'kjer so pokradli za 2.000.000 bo periodični pregled uteži in prometa, ker so iz te postav- j lir blaga. Lopovi so najprej‘mer v prihodnjem letu po sle. ke skoro izginile velike doba-j s pomočjo ponarejenih klju-jdečem razporedu: ve premoga, žitaric in rudnin, čev vdrli v prostore zveze in Občina Repentabor: v pro- Avstriji. Ker gre tu izključno j nato napravili v zidu, ki meji ■ • ------- «---------- -- za masovno blago in ker se | s trgovino, luknjo 30 x 30 cm, predvideva nekoliko ugodnejši j skozi katero so se splazili v obseg prometa v tekočem me-1 trgovino, kjer so vse prebr-secu, obstaja vsaj nekaj upa- j skali in zaželeno blago špranja, da se bo promet skozi j vili skozi luknjo v prostore tržaško pristanišče morda le j zveze. Tu so blago potegnili popravil. Seveda je to upa- j iz škatel in se neopaženo od-nje zvezano s pravilno poli- daljili. tiko tržaških gospodarskih in! Lastnik trgovine 41-letni Al-upravnih krogov, ki se do se-1 frpr|n Petri ie nh nrihodu v daj niso mnogo brigali za promet in so ga le ovirali. ; fredo Petri je ob prihodu v trgovino opazil velikanski nered, in ker je takoj opazil, da mu je zmanjkalo precejš- Se 18 demonstrantov danes pred sodnikom Danes ob 9. uri bo zavezniško vojaško sodišče za določevanje narokov odločilo o nadaljnji usodi 18 oseb, ki jih je policija zadnje čase aretirala na podlagi fotografskih posnetkov in jih obtožila udeležbe na demonstracijah 5. in 6. novembra. Predsednik bo jutri odločil, če je dovolj dokazov za prijavo sodišču. Vse kaže, da bodo po dosedanji praksi vse, ali vsaj ogromno večino, izpustili na začasno svobodo. Možno je tudi, da bodo nekatere oprostili vsake obtožbe. štorih bivšega županstva na Colu dne 5., 6. in 7. aprila 1954. Občina Milje: v začasnem uradu v Miljah od 26. aprila do 19. junija 1954. Občina Zgonik; v začasnem uradu v Zgoniku od 23. do 26. junija 1954. Občina Devin-Nabrežina: v začasnem uradu v Nabrežini od 9. do 24. septembra 1954. Občina Dolina: v začasnem nje število moških in ženskih uradu v Dolini od 7. do 29. žemperjev, moških in ženskih nogavic ter svilenega blaga, je o zadevi obvestil policijsko poveljstvo, ki je poslalo n^ mesto agente z nalogo, da začno preiskavo. Petri bo po natančnem inventarju izročil pismeno prijavo tatvine. Prvi sneg Točno po koledarju je prišla letos zima s svojo sprem-monTštrinjati s stališčem žu- Ijevulko burjo, in v višjih pre. . . _ :i • rt n 1 s h o o n n rt nam Tli rl s hs nm ootll pana, ki zagovarja vsiljeno upravo Delavskim zadrugam. Vsakdo, ki nasprotuje svobodnim volitvam upravnega sveta Delavskih zadrug, je proti interesom splošnega zadružne, ga razvoja in s tem proti interesom delavstva. Delavske zadruge so sad velikih naporov tržaških delavcev, Zato imajo tržaški delavci, to je člani Delavskih zadrug pravico, da po. stanejo dejanski upravitelji te velike zadružne ustanove, kot so bili pred prihodom fašizma na oblast. Stališče župana pa samo razkriva podtalno delovanje in rovarjenje demokr-ščanskih upraviteljev proti Delavskim zadruga/m, ki se jih delih s snegom. Tudi v mestu je včeraj v prvih popoldanskih urah dobesedno melo, toda na tleh se je sneg takoj stalil. Hribi in gore pa so ie beli, tako da se smučarji že veselijo in delajo načrte, kam bodo šli za praznike. Jesen se je poslovila, kakor se ji spodobiz dežjem in meglo. Vsem je ie presedalo tako vreme in so si želeli malo burje, da bi ne b.lo več take vlage, ki gre do kosti. Zdaj pa se vsi stiskajo v plašče, uh, kako je mraz, kako zebe, kako piha. Začelo se je že v nedeljo. Dopoldne je bilo še znosno, čeprav je deževalo, popoldne pa je začela zavijati bverga, in Zadnja pot Rosane Kavčič Včeraj popoldne so pokopali na pokopališču pri Sv. Ani 13-letno dijakinjo Rosano Kavčič, ki je obiskovala tretjo gimnazijo pri Sv. Jakobu. Rosana, edina hčerka sloven. ske delavske družine pri Sv. Jakobu, je bila ponos staršev in šole. V šoli je prednjačila v vseh predmetih, vsi so jo imeli zelo radi zaradi njenega lepega značaja in vedenja. Ze se je skupaj s svojimi sošolci veselila bližnjih praznikov, pa jo je smrt nenadoma, kar čez noč iztrgala staršem in Soli. Umrla je zaradi meningitisa. Njen pogreb je pričal, kako ie bila Rosana priljubljena. Dolgi žalni sprevod je krenil od mrtvašnice glavne bolnice do cerkve sv. Jakoba, kjer je bil cerkveni obred. Nešteto je bilo vencev tn cvetja. V sprevodu so bili Rosanini sošolci, profesorji, svojci in znanci. V cerkvi je imel duhovnik kratek nagovor, dijaki in dijakinje pa so v slovo svoji sošolki lepo zapeli žalostinko «V igred«. oktobra 1954. sprotno pa se mnoše seje in sestanki paritetske komisije brezposelnih, ki je bila svoj čas ustanovljena na skupščini brezposelnih delavcev, ter odbora brezposelne mladine. Tako je bil predvčerajšnjim na sedežu socialdemokratske stranke ponoven sestanek članov te komisije in odbora s predstavniki nekaterih strank. Občinska svetovalka socialdemokratske dr. Gruber Benco je predlagala, kako naj bi zastopniki raznih skupin v občinskem svetu načeli to resno vprašanje, nato so sklenili, da bo delovni odbor izročil poročilo o gibanju brezposelnih vsem omenjenim zastopnikom. Poskrbeli bodo tudi za štetje brezposelnih. Oblastem pa bodo izročili še posebno spomenico brezposelnih s srednješolsko izobrazbo, ki jih mnogo zaman čaka na delo. Vsa stvar je torej šele v , proučevanju, konkretnih re-j zultatov pa ni. Brezposelnost se namreč ne rešuje z začasnimi merami in z raznimi podporami, kakor je tudi zaposlitev pri SELAD in rekva-lifikacijskih tečajih. Brezposelnim je treba najti produktivno zaposlitev trajnega značaja, kar pa je v sedanjem gospodarskem stanju, ki je posledica političnega, v celoti nemogoče doseči. Kot smo že pisali, so predstavniki brez-postelnih, posebno pa še mladinci, že večkrat postavili ob; lastem svoje zahteve in dali predloge, kako naj bi se vsaj ublažilo resno stanje mladinske brezposelnosti. Na te predloge pa je sam načelnik oddelka za delo ZVU odgovoril, da se v večini ne dajo uresničiti. Mladinci in vsi brezposelni sploh pa niso niti zahtevali mnogo. Tako so predlagali, naj bi vsa podjetja sprejala na delo določeno sorazmerno število vajencev, naj bi _ se strogo prepovedalo odpušča; nje vajencev, ko jim dozori pravica do zvišanja plače, naj se zvišajo krediti za rekvali-fikacijske tečaje, naj se upo-koje stari nameščenci v državnih in javnih ustanovah, da se omogoči zaposlitev mladih, ter naj se podaljša pod- pora brezposelnim, dokler traja njihova brezposelnost; končno so tudi zahtevali, da se zvišajo krediti za dela v ekonomiji. Kot vidimo, so oblasti sprejele samo poslednjo zahtevo z zvišanjem kreditov ustanovi SELAD, še to pa so storile pod pritiskom odločnega gibanja brezposelnih v preteklem mesecu. Vse omenjene ostale zahteve brezposelnih pa so pustili ob strani. Zadnja akcija in sestanki na sedežu socialdemokratske stranke pa bodo dosegli le to, da bodo o brezposelnosti razpravljali na občinskem svetu, sprejeli, kot se je že zgodilo v preteklosti, kako resolucijo z raznimi priporočili, nato pa bo zopet ostalo vse pri starem. Zato bi morali zgoraj omenjena komisija brezposelnih in odbor začeti z odločnejšo akcijo in ne se zadovoljevati z raznimi ožjimi sestanki. Ponovno bi bilo treba sklicati skupščine brezposelnih ter z odločnim pritiskom spomniti oblasti, da se rešitev vprašanja brezposelnih ne da več odlagati Samakres na podstrešju Predvčerajšnjim zvečer je 27-letni mehanik Valentino De Giorgio iz Ul. del Veltro izročil policijskim oblastem dobro ohranjen in uporaben samokres na boben kal. 7.65 z 8 naboji. De Giorgio je izjavil, da je samokres našel dan prej v podstrešju stanovanja, kjer je bil skrit med tramom in streho v bližini podstrešnega okna. Na šipi se je porezal S prognozo okrevanja v 10 dneh so sprejeli na II. kirurškem oddelku 15-letnega Fer-ruccia Sarsona Ellerija z Opčin, ki je med prevozom okenskega okvirja nerodno padel na šipe in se porezal po levi nogi. telefonske številke ZA PHIMEH NUJNOSTI Rdeči krit: M • «» Gasilci: 2 • 22 Polici la t-23 V torek 22. smo slišali prvo produkcijo gojencev šole Glasbene Matice v tem šolskem letu. Kratek in izbran spored nam je omogočil, da smo z zanimanjem sledili vrsti mladih 'izvajalcev, katerih večino že poznamo po prejšnjih produkcijah. Jn moramo priznati, da smo bili prijetno presenečeni. Vsi so bili skrbno pripravljeni in so pokazali da so resno študirali in da so napredovali, tako da so vsi dosegli uspehe, ki so za doseženo študijsko stopnjo prav razveseljivi. Takoj bomo poudarili, da gre priznanje v prvi vrsti vzgojiteljem: ob uspehih njihovega prizadevanja spoznamo ljubezen in trud, ki so ju vložili v svoje delo. Ze najmanjši zaslužijo iskreno priznanje. Nedohova je igrala z dozirano in občuteno natančnostjo, ki je pri začetnikih neobičajna. Simič je odlično premagal vse težave, ki otežkočajo začetek študija violine in je podal s hvalevredno čistoto Mozartovo skladbico. Možinova je odigrala svojega Schumanna natančno in z gotovostjo. Dobri tudi Gabrijelčič, Sčukova, Ben-čičeva in Grgičeva. Kolaričeva je zelo negovala dinamiko in nam je dobro in natančno igrala dve skladbici. Furlanova se je lotila dokaj zahtevne sonate in je dovolj skrbno rešila svojo nalogo. Valetič je pokazal pri svoji violini velik napredek v čistoti zvoka in v tehniki loka in je igral ritmično in dinamično skrbno kljub nekaterim nečistim prehodom Hagdnovo skladbo. Po zrelosti in dovršenosti, podajanja, po odločnosti v prednašanju in tehnični gotovosti, po prepričljivi dinamiki in pažnji na agogiko so se odlikovale med vsemi pianistke Kristina Modrijanova, Tatjana Godina, Tatjana Ur-šičeva in Adrijana Černigoje-va. Ob zaključku hočemo še enkrat poudariti, da predstavlja ta produkcija v primeri z vsemi preteklimi res tehten napredek in čestitamo zato vodstvu šole in vsem učiteljem. —u Ljudska prosveta GLASBENA MATICA V TRSTU Danes 23. t. m. bo ob 20.30 uri v Ul. Ruggero Manna 29, I., redna odborova seja. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, naj pridejo k seji vsi člani upravnega odbora, zaželeni so pa tudi člani nadzornega odbora. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« Danes 23. t. m. od 19. do 21. ure zadnji sestanek v tem letu za zamenjavo znamk. Odbor sporoča članstvu, da bo naslednji sestanek 3. januarja 1954. Darovi in prispevki Zveza prosvetnih delavcev daruje 20.000 lir za Dija&ko Matico in 10.000 lir za dijakinjo Bene-čanko. Andrej Bolko daruje 1.000 lir in Fran Lipovec 200 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE UMRLI SO: 57-1 etn a Antonia Biekar vd. Benci: 71-letni Carlo Tlselli; 7l-letna Stefania Zaratin por. Nemec; 58-letna Egisa Rue- cher; 82-letni Bortolo Bartole; 62-letna Margerita Rakušček. Prihod davčnega uslužbenca v hišo z namenom, da popiše pohištvo namenjeno dražbi ne more razveseliti nikogar kakor ni razveselil niti 43-letnega Josipa Štoko iz Ul. Ronchetto 25, katerega je ta znak nerazumevanja s strani davčnih oblasti tako razburil, da se je kakor stekel zakadil v uradnika in ga prisilil, da se je umaknil hitro kakor je pač zmogel, iz hiše. Prvo dejanje te moderne tragedije se je dogodilo 5. decembra letos v Stokovi hiši. Tistega dne je kmalu po osmi uri zjutraj potrkal na vrata stanovanja 63-letni Romeo Battistel in se predstavil za davčnega uslužbenca. Prišel je po nalogu davkarije z namenom, da iztirja 5.009 lir, ki jih je bil Stok dolžan že dalj časa. Stokova žena, ki je moža povabila v kuhinjo, mu je takoj odgovorila, da sedaj nimajo denarja in da bodo skušali dolg v kratkem poravnati. Te besede so zadostovale. da je Battistel potegnil iz aktovke razne papirje in s pripombo, da mora KLASIČEN PRIMER BURŽOAZNE HUMANOSTI Ni mogel plačati davkov: za šest mesecev v zapor... Pribod davčnega izterjevalca in ženin jok spra. vila iz ravnotežja moža, da je napadel izterjevalca • Značilna primerjava s fašističnimi škvadristi je stopil k ognjišču, pobral sekiro in se z njo ponovno pognal proti Battistelu. Slednji ga je najprej prijel za roko in ga tako močno stisnil, da je moral Stok spustiti se- varjati pod obtožbo, da se je uprl javnemu funkcionarju, kateremu je grozil s sekiro. Stok sam je v glavnem priznal dejanje, vendar je zanikal grožnjo s sekiro, ker kiro ki je zletela na tla, na- jo je samo prijel za ročaj in da je ni dvignil v zrak kakor kar je v hitrici spravil vse papirje in se hitro umaknil iz hiše. Izterjevalcu ni preostalo drugega kot poklicati na pomoč policijo. V spremstvu a-gentov, ki so kmalu prišli na mesto, je Battistel ponovno vstopil, toda tudi tokrat ni Jtl o imel sreče: Stok se je ponov vpisati pohištvo, ki bo zaple- no pognal proti njemu tako, 1— ja so morali agenti nastopiti. Med prerivanjem so se zaleteli v omaro, pri čemer se je nekaj kozarcev tudi razbilo. Potem ko so agenti imeli v rokah sekiro, katero jim je izročila Stokova žena, so pobesnelega moža odpeljali s seboj na policijo in ga kasneje prijavili sodišču. Tu se je začelo drugo dejanje; Stok se je moral zago- njeno, začel pisati zapisnik. Nesrečna žena ga je prosila in rotila ter končno zajokala, toda Battistel^ je vztra; jal na svojem stališču. Tedaj pa je iz spalnice, kjer je do tedaj ležal, pritekel Stok in se pognal naravnost proti presenečenemu uradniku,^ katerega je prijel za plašč in ga hotel udariti. Toda to ni zadostovalo, kajti pobesneli Stok trdi Battistel, pri čemer mu je zakričal, naj nenudoma zapusti hio, kajti v nasprotnem primeru ga bo s sekiro spravil v tek. Toda zakaj je Stok tako surovo nastopil proti uradniku, ki je moral pač izvršiti ukaz? Stok je pojasnil, da ga je razjezilo arogantno vedenje Bat-tistela in ženin jok. Zaradi tega je vstal s postelje, kjer je ležal zaradi vročine, in se pognal vanj. Podobno je izpovedala tudi njegova žena, ki je pojasnila, da je sekiro, ki je padla na tla, skrila ona pod neko omaro, da tako prepreči nadaljnje izpade. Med svojim govorom je zagovornik zaprosil sodišče, da bi Stoku, ki je bil tedaj bolan in se še sedaj zdravi za neko živčno boleznijo, priznali olajševalno okoliščino delne slaboumnosti, kar pa sodišče ni sprejelo in je Štoko obsodilo na 6 mesecev zapora. V trenutku ko so možu ponovno vtaknili verige se je zanj začelo tretje dejanje, ki se bo dogajalo v zaporu, kjer bo moral Stok preživeti vse praznike. Revščina je tako tudi-njega pokopala: če bi imel denar, bi mož brez nadaljnjega plačal davke. Ker pa ga ni imel, se je hotel protiviti neusmiljenemu ukazu davčne uprave, da mu zapleni in proda to kar si je z znojem svojega obraza po letih in letih garanja nakupil. Preds. Fabrio. tož. De Franco, zapisn. Petrocelli, obramba odv. Borgna. Sama od sebe se nam pri lem vsiljuje primerjava: Na eni strani obsojen človek zaradi svoje revščine na 6 mesecev zapora, po drugi strani pa plačani fašistični škvadristi, ki so s svojim divjanjem povzročili smrt šestih ljudi in nad sto ranjenih obsojeni z vsemi izmišljenimi olajševalnimi okoliščinami na mesec ali pa sploh izpuščeni: In še: človeka bodo zaradi njegove revščine spravili za božične praznike v zapor, fašističnim škvadristom pa so od-godili kazen zato, da bodo lahko božične praznike preživeli v krogu svojih družin... Res, res klasičen primer buržoazne humanosti.,. VtoG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo : v soboto, 26. dec. 1953 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU v nedeljo, 27. dec. 1953 ob 16. uri V AVDITORIJU v TRSTU Komedija v treh dejanjih Spisal: Branislav Nušič Režiser: Ljudevit Crnobori Scena in kostumi: Jože Cesar Osebe: Jevrem Prokič, trgovec -Modest Sancin; Pavka, njegova žena - Ema Starčeva; Danica, njuna hči Tea Starčeva; Spira. Je-vremov svak - Rado Na-krst; Spirinica, Pavkina, starejša sestra - Nada Gabrijelčičeva; dr. Ivkovič. odvetnik 4 Stane Starešinič; Marina, njegova teta - Zlata Rodoškova; Sekulič, policijski pisar -Miha Baloh; Joviča Jerkovič, mesar - Stane Raztresen; Sreta, časnikar ■> Jožko Lukeš; Mladen, sluga Prokičev - Srečko Košir; Orožnik - Anton Požar; Vajenec - Silvij Kobal; I. meščan - Julij Guštin; II. meščan . Josip Fišer; III. meščan - Danilo Turk. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11.: v četrtek 24. od' 11. do 13. in od 17. do 19. ure; v soboto 26. od 11. do 13. in od 17. do 20.30 ure; v nedeljo 27. od 11. do 13. in od 14. do 16. ure. GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo 27. dec. 1953 ob 20.30 uri v AVDITORI JU KONCERT pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane Dirigent Ciril Cvetko. Sodelujejo altistka Elsa Karlovac, tenorist Rudolf Franci ter pianista prof. Janko Ravnik in Nada Verbič. SPORED:” I. del : Ciril Cvetko: V nove zarje. - Ubald Vrabec: Slovenska pesem. - Emil Adamič: a) V snegu, b) Fantu, c) Mlad junak (alt solo E. Karlovac), č) Petnajst let. - Anton Lajovic: Bolest Kovač. (Izvaja mešani zbor). II. del: Janko Ravnik: a) Zimska pesem, b) Kmetiška, (izvaja ženski zbor s klavirjem štiriročno). Josip Pavčič: Padale so cvetne sanje. - Anton Lajovic: Mesec v izibti. -Janko Ravnik: a) Sva z ljubco na jarmak hodiva (narodna), b) Pri farni cerkvici (narodna), c) Je pa davi slanca padla-(narodna) - (Poje tenorist Rudolf Franci). III. del : Jakov Gotovac: Smiješno čudo (narodno besedilo) -Fran Dugan ml.: Dve sremski narodni: Uz kola, Svatovska (alt solo E. Karlovac). - Krsto Odak: III. Rapsodija (na mediji-; murske narodne pesmi (alt solo E. Karlovac) -Rado Simoniti: Bolen mi leži (makedonska narodna) - Ubald Vrabec: Dober večer, ljubo dakle (koroška narodna) - Karel Pahor: Pri nas pa oh-cet imamo (primorska narodna) - Karel Pahor: Pa se sl'iš (primorska narodna) - Peter Lipar: Baba ide na gosti (prleška narodna) - Emil Adamič: Vipavska (narodna) (Izvaja mešani zbor). Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15/11. (SHPZ) danes, četrtek in v nedeljo od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Vabila so na razpolago tudi v Barkovljah - drogerija Scheimer, pri Sv. Ivanu - v 'trafiki Prosen ter na Opčinah v pekami Cok. MLADINA VABI NA mriifiKimiH ki bo v četrtek 24. in v petek 25. v prostorih krožka v Ul. Alfieri 8./I. Ne pozabite rezervirati mize. — Rezerviranje se sprejema vsak dan od 18. do 20. ure v prostorih krožka, ali po telefonu na št. 96160. Rossetti. 16.00: ((Dogodivščine K-tra Pana«, VValt Disneyev i-n: ((Dežela medvedov«. nM Exce!sior. 15.00. 18:30. 22.00: n«110 vadiš?«, R. Taylor, D. Kern Nazioaale: 16.00: «Dogodivš<»'‘ Petra Pana«, Walt Disnej film -in: »Dežela medvedov«. Filodrammatico 16.00: *N*yln- nad Kongom«, S. Hayward, n- Mitchum. . , Arcobaieno. 15.30: ((Virginija m deset v ljubezni«, V May0, -Nelson. , Astra Rojan. 16.00: ((Razkošni nw deli«, K. Grayson, R. Skeltoj1!., Auditorium. 15.00, 18.30, «Quo vadiš?«, R. Taylor, D. K' ‘ Grattacielo. 16.00: »Moški 1™, rajši plavolaske«, M. Monr • J. Russel. „tr. Alabarda. 16.00: ((Devica pod -m* ho«, M. Mc Namara W,. Hold -Ariston. 16.00: «Prekleto, kassn dekle«, L. Bali, E. Albert. Aurora. 16.00: »Turek NaR?j;ni nec«, Toto, I. Barzizza. Mia« izpod 16 let prepovedano. Armonia. 15.00: ((Komandant Jon' -ny», G. Cooper, J. Green. Garibaldi. 15.00: ((Kraljica S'«' Morene«, A. Rivelles, J. MUtc ' Ideale. 16.00; «Veliko strelja«)"" R. 'Corte. . y]„. Impero. 15.30: ((Nedeljsko deKi Marge ih Gaver Chanipio«. , Italia. 16.00: ((Casablanca«, " Bergmann. , Viale. 16.00: »Napolitanska rantela«. Kino ob morju. 16.00: »Živeti »v paj«, J. Holliday. Massimo. 16.00: «Karaibsko ziai J. Payne, A. Dahi. Moderno. 16.00: «Rešite kralj«’ A. Dexter. A. Qui,nn. ,,, Savona. 16,00: «Odkar si m°' ' M. Lanza, D. Morrovv. j,. Vlttorio Veneto. 16.00: «Zena” smo«, I. Bergman, A. Maen*".’ Azzurro. 16.00: »Bagdadski ’ C. VVeidt. J. Duprez. Belvedere. 16.00 «:Dva tedna ‘J bežni«, J. Povvell, R. Montalo< ■ Marconi. 16.00: ((Obmejne ž«nsK R. Sterling. t0. Novo cine. 16.00: ((Pesmi pol L letja«, S. Pampanini, Ferrero. c OdeOn. 16.00: ((Grenak riž»> a' Magnano. . tu. Radio. 16.00: «Dvor kralja A> ja«, B. Crosby, R. Flemi«L SREDA, 23. decembra 195J> JUGOSLOVANSKA CONA Tliš '1 A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00. I'- 1 19.00 ift 23.30. • ' ” «pr- 7.10 Jutranja glasba: 7.30 gled tiska; 11.00 Šolska ura: « j. vič na morju«; 11.30 P, »- kovski: Koncert za klavir ■« ot- iu -3o kester v b-molu št. 1 op. 23.; j/40 Od Triglava do Jadrana; ‘j*,; Pisan spored koroških nar°o' , 17.00 Pester spored PPern,e,40 IZ letne in filmske glasbe; zakladnice makedonskih ii; ljev; 18.00 Poročila v hrvasc 18.15 G. Rossini: Uvertura k r. ri »Semiramis«; 18.30 Trioe «r ltt petuum mobile«; 18.40 Tan*“ g bolero vabita na ples; knjižne police: Thomas , -a- »Cista žena«; 21.30 Festival^, bavne glasbe v izvedbah J“*0v; zabavnih in plesnih orlg SILVESTROVA^ krtiŽi‘lS . Na to svojo a‘g sVoje prireditev vabi v®.,ake. dobrotnike ih razP°*a’° Vabila so na /f . j|a- tajništvu DU3^ v Ul. B°ma (SHPZ). 7 „( vstoP*’ Brez vabila ni vsaKdo zato naj si **^rbi. V tiče pravočasno os SMUČARSKI druš Planinsko 28. t. m. do čarskl tečaj, dežu društva 13, II, vsak da ISK1 TECAJ f1^ od društvo organi*1 jrnu- vrssftSrf Po dolgi bolezni nas je 22. t. m. za: ve stila v 75. letu starosti mati in stara m KRISTINA MILIČ (gostilničarka) pri Pogreb drage pokojnice bo 23. t-Iz bivališča v Brlšdkih. Anton sinovi- primorski dnevnik — 3 — 23. decernb|9 DR. LAVO KARLA GALLIJA Pred dvema letoma je izšla knjiga nekdanjega italijanskega poslanika v Beograda Karla Gollija pod naslovom eDiarii e letteren — (Dnevniki in pisma) — Fi-renze 1951 Ne gre za dnevnik v pravem pomenu te besede, ker je pisec vnesel v knjigo tudi pisma, spcmeni-ee, raznovrstne beležke in ce. Io izrezke iz časopisja. Knjiga ne zajema razdobja, ko je Galli bil poslanik v Beogradu, to je od 1928 do 1935, ampak razdobje, ko je bil prvič v konzularni službi v Trstu proti koncu 1905 (eta, pa vse do decembra 1918 leta, ko je zapustil Trst. Kljub temu pa je ta knjiga zanimiva tudi za nas, ker se nanaša na Gallijevo življenjsko dobo. Nedvomno so la leta bila zelo viharna in stojbolj značilna tudi za karakteristiko te osebnosti, Priznati je treba, da je Galij 'kot doplomat v svoji knjigi razmeroma odkrit. Ponosen je na svojo mladeniško bistroumnost, s katero je včasih javno nastopal in niti ne prikriva svojega otroško naivne-9a veselja nad nekimi duhovitimi nedostojnostmi, ki so Uh tržaški iredentisti počepali na račun avstrijske policije On tudi odkrito priznala, da je bil — v razdobju, ki ga opisuje poklicni vo- hun in agent provokater. Galli je bil štirikrat v Tr-stu. Prvikrat kot začetniki kasneje kot podkonzul od 1905 do 1911; drugič, od začetka 1912 do srede 1913; tretjič, samo mimogrede, nekaj dni v januarju 1915, privatno, a v zelo zaupni misiji, in končno četrtič takoj po okupaciji, ob koncu prve svetovne vojne, kot načelnik oddelka za civilne zadeve. Nas o-sebno zanimajo njegovi dve zadnji bivanji, predvsem pa ono tretje, krajše. Med njegovim drugim in tretjim bivanjem v Trstu, je italijanska vlada poslala Gallija kot generalnega konzula v Ska-der, da bi okrepil italijanski vpliv v Albaniji in pripravil italijansko okupacijo Valone. Med tretjim in četrtim bivanjem v Trstu ga dobimo Pri italijanskem vrhovnem štabu v Vidmu kot nametrti-' načelnika generalnega sekretariata za civilne zadeve, k* je imel nalogo pripraviti ukrepe za reševanje političnih •n uprauniti problemov na o-*emlju, ki ga je morala italijanska vojska postopno okupirati Med vojno so morali Vsi ti načrti ostati na papirju, a generalni sekretariat sam je, p0 katastrofi italijanske vojske pri. Kobaridu, mo-r“l jeseni 1911. leta pobegni-ti daleč v zaledje. Zadnjega dne 1914. leta je vitija poklical tedanji mini-,ter za zunanje zadeve Sončno in mu naložil zaupno na. 9o, da mora v Trst, da naj ®kuia priti v stik s Slovenci jn Hrvati in da naj ugotovi kakšno bi bilo njihovo razpo-J°ženje, če bi Italija napove-fala vojno Avstriji. Pred od-h°dom je on imel. razgovor tu. s predsednikom vlade Sa-l.ahd to, z generaloma Cadorno Cappellijem, kakor tudi z aarniralom Revelom. Iz teh r9zgovorov je Galli dobil vtis, ® so te osebnosti že takrat počile, da Italija stopi v v°jno. V Rimu se je Galli tudi se- stal s Teodoram Majerjem, », o ±evauTum> ^ j t J' je bil lastnik tržaškega lavnega lista sil Piccnlon in .^grizen iredentist. Z njim se s on razgovorjal o potrebi jPtpromisa med Italijo in ’jgoslovam glede Jadrana. Za-,Ie je bil problem samo v *m- kako bi se v tem prišit na najboljši način za-g ,[e italijanske koristi: ali °kupiranjem celotne Istre, ^ 1 sio enega dela, ali z Re-Dal °** hrez Reke, s celotno ali *n z njenimi deli t , hrez Dalmacije, ali, v tem mo n™’n Pvtmeru, s sporazu-m za nedoločen čas, itd. triu Trstu se je Galli sestal cp ra* s predstavniki Sloven. jan 'n Hrvatov, 10, 15. in 18. t!. uarja J 915, in to v pisar-fan°dvetnika dr. Josipa Vil-kak ^r- Vilfan sam se ni-jo 0r ne more spomniti, ali t>rige sestanki dejansko sot 1 v njegovi pisarni). Pri-Gr,o S° bili: dr- R’barz, dr. 01‘n in dr Josip Mandič, Gain °S'*> Vilfan in drugi, v Trsipovedal, da je prišel de, kot zaupna oseba vla-nik itu^k Ie kot predstav-*tronJc° ^ans,Ce nacionalistične PravUpi ki i® baje bila pri-dre “ vreči vlado Salan-n°Uo , Sonnina in sestaviti t)ravU^nado’ ki bi bila pri-^striji “ nap°vedati vojno p° 5 tefl razgovorov je 6* nai,!,eV'h ,besedah mogo-9a 1» j * odvovom ki mu ba,f dal dr. Ribari. Dr. Ri- ži ti i , • ri*oarž. je baje izjavil-a-letnega Henrika Raguso iz Ul. Madon-nina del Fante 7. Ko sta bila v nedeljo zvečer v nekem lokalu na Kor-zu Italia je Sutteri začel kričati in žali policijo. Pridružil se mu je »e Ragusa, ki je nato s pestmi dvakrat udaril nekega policista. Takoj so prišli na kraj še drugi policaji, ki so razgrajača odpeljali v goriške sodne zapore in ju prijavili sodnim oblastem: Sutterija zaradi pijanosti in žaljenja. Raguso pa zaradi žaljenja in nasilja proti organom javne varnosti. Darovi Za Dijaško Matico so darovali: Rijavec Anton - Tržič 2,000 lir; družina Pavlin namesto cvetja na grob pok. Katarine Toro« 2.000 lir. Za Podporno društvo so da- (Nadaljevanje s 3. strani) činkovit obrambni sistem, ki bi se mogel uspešno zoperstaviti napadu. Gre torej samo za eno vprašanje; ali upoštevati italijanske imperialistične zahteve, ali pa splošne interese obrambe svobode in neodvisnosti pred napadom in borbe proti njej. Upajmo, da se bodo upoštevali ter uveljavili interesi splošnosti in ne megalomanske, skrajno nevarne ambicije imperialistične klike v Rimu. Tako bi poleg zgodovinskih, naravnih faktorjev mednarodnopravnih obveznosti tudi vojaški faktor govoril za to. da se Trs* in Tržaško ozemlje v nobenem primeru in za nobeno ceno ne sme priključiti Italiji DF. KONEC Brivnice in kopališča za praznike Brivnice in frizerski saloni: Zveza rokodelcev goriške pokrajine sporoča, da bodo za božične praznike brivnice in frizerski saloni ves dan zaprti. Javna kopališča bodo odprta kakor sledi: četrtek 24. t.m. navadni urnik ter od 9. do 19. parna kopel za moške; petek, 25. t m bo kopališče ves dan zaprto; sobota 28. t. m. bo odpto od 7.30 do 13. ure; nedelja, 27. t. m. od 7.30 do 13 ure. ihtite in Ihmim ki dnet mik! IME 19 LETNEGA DEKLETA BODO OBDRŽALI V TAJNOSTI Policija »poznala kilo je neznano dekle Njem starši so že prišli i i Furlanije, da jo bodo odpeljali domov Čim so med izpraševanjem omenili njeno mater, je začela jokati Policija je vendar prišla do zaključka, kdo m odkod je neznano dekle, ki jo je pred dnevi rešilni avto Zavoda proti nezgodam na delu iz Ul. Morelli odpeljal v bolnišnico pri Rdeči hiši. Kakor prejšnje dni dekle še vedno vztraja v svoji molčečnosti in odklanja celo vsako zdravniško pomoč. V ponedeljek zvečer pa so prišli v Gorico njeni starši.' ki so se nastanili.v nekem hotelu z namenom, da dekle odpeljejo. domov Policija je od njih dobila vse potrebne podatke o dekletu, ki naj bi bilo doma iz Furlanije. Zaenkrat pa policija smatra za potrebno, da se ime 19-letnega dekleta obdrži v tajnosti. Kakor smo že prej omenili, se je dekle ves čas svojega bivanja v bolnišnici zaprla vase in nobeno izpraševanje je ni pripravilo, da bi kaj govorila. Kar pa je omembe vredno je to, da je vsakikrat. ko so izpraševalci imenovali ali kaj govorili o njeni materi, dekle začelo jokati. To je bil edini uspeh izpraševanja. Po poročilih zdravnikov je deklica popolnoma zdrava in bo odšia iz bolnice. Itala - Junghans 28-29 Borletti - Triestina 60-40 Reyer - Roma 46-45 Goriziana • Vittus (prek.) Gira - Vame 70-53 Pavia - Benelli 46-46 V italijanskem državnem prvenstvu v košarki je v nedeljo v Milanu Borletti gladko premagal Triestino ,s 60:40. Triestina ni pokazala igre zadnjih nedelj in je milansko publiko razočarala. Rezultat, izraža dovolj točno razmerje na igrišču, kjer sta se odlikovala zlastj Stelanini in Romanutti, i v Triest.ini pa se je izkazal ! edino Porcelli. Med tekmo je 1 prišlo do incidenta, ki je na--tal iz spora med Tržačanom Magrinijenr in kapitanom Bor-lettija Rubinijem. Bele po intervenciji policije so vzpostavili red in nadaljevali igro. Fodnika se med tekmo, ki je zavzela ostrejše oblike, kot so pričakovali, nista prav znašla. Na čelu lestvice je še vedno Borletti, sledi mu z enakim številom točk Gira, ki je z gotovostjo premagala Varese. Nedeljska tekma med Goriziano in Virtusom je bila prekinjena v dvanajsti minuti igre, ko so gostje vodili z 9-7. Najprej so gostje dosegli sedem točk, nato pa so se Goričani znašli in jih skoro dohiteli Sam Kocijančič je zabil štiri koše, Nato pa sta sodnika na zahtevo gostov prekinila igro, ker je padal močan dež in ker gostje niso vajeni igrati na odprtih igriščih, posebno ne v slabem vremenu, Prvenstvo bo sedaj počivalo do 3. januarja, ko bo Goriziana nastopila v Trstu proti Triestini. V tej tekmi ni velikih možnosti za Goriziano, saj je Triestina eno izmed najboljših moštev v letošnjem prvenstvu. Tekma z Virtusom pa bo lahko na kak praznik v tem ali naslednjem tednu Moštvo Cral-Sacilese iz Strašic pa je v nedeljo zmagalo v Tržiču proti ekipi CRDA. Sedaj je na tretjem mestu na lestvici in ima pet točk. dočim jih ima prvak Acegat iz Trsta sedem, Pordenone šest, sledijo pa mu Don Bosco iz Trsta s petimi, Muggesana s štirimi, Arstrie-ste z dvema, CRDA iz Trži- ča in Udinese brez točke. Prihodnjo nedeljo bo igral v Gorici proti ekipi Acegat. Danes se začne v EgiPtu n Nilu najdaljše svetovno telaD I vanje v plavanju na dolg« Pr ^ ! ge. Na progi, ki je d®1*3 ; km, bo nastopilo 30 plava'cc’ iz 13 držav. Tekmovanje or* nizira veliki egiptovski c* pis «A1 Misri*. HOLLYWOOD, 22. — S0®£ Henie, znana drsalka in „ ska igralka, je tudi surad0^ naznanila svoj namen, d® ločj od svojega moža VVinm pa Gardinera. V ta namen SAN REMO, .22. premestila svoje uradno lišče v državo Nevada. biva' Pri 28 BERN. 22. Koledar Svi*£ decembra do 1. januarja bo v *ke 'smučarske zveze pre« ^ San Remu tradicionalni med-1 va za to sezono 296 v tekmovanj, od tega 21 -3« rega ali mednarodnega 1 narodni košarkarski turnir. Na letošnjem, turnirju, ki bo četrti po vrsti, bo nastopilo pet moštev: Borletti (Italija), Real Club Madrid (Španija), Kolegij Sv. Marka iz Aleksandrije (Egipt), Panhellinios (Grčija) in PUC iz Pariza (Francija). BRUSELJ. 22. — Včeraj se je začel X. mednarodni košarkarski turnir. V prvi tekmi je belgijski prvajc Roval premagal Racing 60:49 (27:18). V drugi tekmi sta se pomerila Makabi iz Tel Aviva in Crvena zvezda. Zmagal jo izraelski prvak s 60:54 (33:29). čaja. Glavne prireditve v ^ nuarju so: 4.—6'. januarja nl narodni dnevi v St. Gotthar^^ 7.-9. januarja mednarodno ^ sko tekmovanje v Grinderi du s sodelovanjem soy'eJjed-smučark: 9.—10. januarja ^ narodno tekmovanje v -4U ^ hornu; 18. januarja m-edna ^ nc tekmovanje v n°r jj.-u kombinaciji v Brassusu; 17. januarja nagrada s prog v Villarsu; 23. 'anffZer* alpsko tekmovanje v Le meide; 29.—31. januarja n da Mont Lachaux v MEDNARODNI TURNlJ T ODBOJKI T BEOGRAD BEOGRAD, 22. — Včeraj popoldne so nadaljevali turnir v čast dneva JLA v dvobojih ženskih ekip. Odbojkari, ce Branika so gladko premagale ekipo Trgovačkog s 3:0 in se tako uvrstile v finale turnirja. Druge finalistke so bile odbojkarice Partizana, kj so premagale v svoji skupim Mladost s 3:2, V igri z Bejogluom je Partizan izgubil en niz. kar pomeni majhno presenečenje. Tudi v ostalih nizih je bila borba dokaj ostra ni Partizan je zmagal šele v četrtem nizu S to zmago si je Partizan dejansko zagotovil prvo mesto v svoji skupini, kajti Bra-nikovci bi ga morali poraziti s 3:0. da bi ga dohiteli glede LESTVICA KINO Borletti 8 7 0 1 492 379 14 Gira 8 7 0 1 457 415 M CORSO. 17: «Smrtni skok*. Roma 8 5 n 3 421 463 10 F. March in G. Grahame. Junghans 8 4 1 3 361 377 9 CENTRALE, 17: «Zenska, ka- Virt us 7 4 0 3 465 331 8 tero so hotel i linčati*, J. Pavia 8 3 2 3 415 431 8 Lund in-B. Donlevy. Triestina 7 3 1 3 376 414 7 VITTORIA. 17: «Veltka vojvo- Goriziana 7 3 0 4 308 367 6 dinja in hlevar*. Varese 8 3 0 5 436 423 6 MODERNO. 17: «Vrag vzemi Benelli 7 2 1 4 337 352 5 še davke*, R. Billi in C. Reyer 8 1 1 6 393 441 3 Riva. Itala 8 1 0 7 373 451 2 Najboljši zakonski pari v svetovnem športu LONDON. Neki angle- ški časnik je objavil lestvico najboljših ((zakonskih parov*: 1. Zatopek (29:01.6 na 10.000 m) m Dana Ingrova (52,02 m v metu kopja) 2381 točk, 2. Litujev (SZ, 50,4 na 400 m ovire) in Bogdanova (5,87 m daljina) 2258 točk, 3. Blask (Nemčija, 59 m — kladivo) in Voigt (24,8 na 200 m) 2210, 4. Hendris (Nemčija, 10,4 na 100 m) in Tollinger (24,9 na 200 m) 2150, 5. Blankers (Nizozemska. 14.69 m v troskoku) in Fanny Koen (1,71 m — višina) 2088, 6. Hascnjager (Južna Afrika, 7,56 ,v skoku v daljino) in Robb (24.4 na 220 y) 2079, 7. Dayson (Kn-£lija. 14,8 na 120 y — ovire) in Gardner (11,2 na 80 m ovire). točk in razlike v piz.\U. & Zadnja tekma Ze' turnirja med beograjse’ jg lezničarjem in ®ra.n't"l,rniria' bila najlepši dvoboj ^,)e Igra je bila zaklj°cennape‘0 po petih nizih si'n° Q borbe, v kateri je vsa< prvi štvo dalo vse od sC s jj:4i niz je dobil Železni^ ‘ Ze-drugi Branik 15:8. tr lezničar 15:13. četrti 15:5, in naposled petI lezničar 18:16. Igralci obeh moštev s0 tcžk° li odlično, tako da 1*. V*11' reči, kdo je bil najbolj.8 jj u-dar so na igrišču n,aJ.jjč P11 gajali Zarkovič in ter P°' zmagovalcu in Mikloš žar pri Braniku. Ostali rezultati: ^£!f,f) 3:2 (Mrb) ; Mladost (že! p„rtiz*|i: Mladost : Triton 3:1. * , 0e' Branik 3:1, Železničar joglu 3:1. Omejitev kategorij ? pri motociKiističnih “’^hfliiSn* 2ENEVA. 22. %0toC> komisija mednarodne oWaV. k istlčne zveze je d*> smrti»tl» navala pojav pos . (isnjp tek' nesreč na motociklistično movanjih. Komisija ^nje' sklenila predlagati P ,eta mu kongresu zveze *1 s* 1954 na Holandskem.fl0 leta 1956 ukine kat.eg ,g ka. tem, naslednje leto P da bl (eaorija 350 ccm. tako lahko na kategorij pali samo *e ^ morda P* 125 ccm m 250 0 katego- bi ustvarili se v nje v ka' rijo 175 ccm. Nastopa’ J w ssrt m 500 v«. , „ Odaovornl urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI »t. 6 111. na( or«lat 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska StevtIKa 73-3* — O' na a. — Telefon številka 93-808 In 44-63*. — PoStnl predal 502 — UPKAVa: uuicn ov. ritAivciSKA st, zo — 'telefonska številka is-sa — OGLASI: od *. do 12.30 tn od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene og'asov: Za v»ak mm vtSine v Sirlnl 1 stolpca trgovski 60 finanCno upravni 100, osmrtrice »0 lir — Za FLRJ za vsak mir. Strine 1 siolpca za vse vrste oglasov po 'iti,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podrtižn Gorica 111 S. Pelltfo I II Tek 33 *2 — Hokoolsi se ne vračajo - o 210 dte* NAROČNINA: Coria A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, ine5'a|0Žb3 Slo'"' PoStnt tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaSkega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drž ^ _ ^rst nije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1.. tel, 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska .