480 Ventil 16 /2010/ 6 INTERVJU Pogovor s prof. dr. Janez Beøtrom, predstojnikom Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Ni nakljuœje, da smo za ta intervju izbrali mednarodno priznanega strokovnjaka prof. dr. Janez Beøtra, ki je tesno povezan tako s pedagoøkim kot razvojnoraziskovalnim delom ter z vedno bolj aktualnimi sodobnimi telekomuni- kacijami in informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. Ni veliko strokovnjakov pri nas, ki se lahko pohvalijo, da so na tem podroœju uspeli in uresniœujejo svojo vizijo, ki je zaœrtana v prihodnost. Prof. Beøter je priljubljen tako med øtudenti kot raziskovalci in kot takønega ga poznajo tudi mnogi v gospodarstvu. Sposoben je prepoznati trende razvoja na podroœju sodobnih tehnologij in odlikuje ga velika naklonjenost povezovanju akademske in znanstvene sfere z gospodarstvom. Razume, da je pomembno implementirati znanje v gospodarstvo in da so prav telekomunikacije in informacijsko-komunikacijske tehnologije tiste, ki uspeøno povezujejo razliœne svetove, razliœne industrije, gospodarska podroœja, energetske sisteme, strojne aplikacije in globalni svet. Prof. Beøter je velik generator razvoja na tem podroœju v Sloveniji, øe zlasti pa na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Je velik zagovornik uvajanja naprednih tehnologij v naø vsakdan, øe zlasti na podroœjih, kjer je prenos informacij strateøkega pomena za nemoteno delovanje omreæij, sistemov in naprav. Prof. dr. Janez Beøter Ventil: Preden vas povpraøam o vaøem izjemno uspeønem delu na podroœju vodenja Laboratorija za telekomuni- telekomunikacijskega omreæja. Leta 1996 sem bil izvoljen v naziv docent za podroœje elektrotehnike in v istem letu prevzel tudi vodenje Laboratorija za telekomunikacije, ki ga vodim øe danes. V letu 2008 sem bil izvoljen v naziv redni profesor. Ventil: Ali nam lahko na kratko pred- stavite vaøe zadolæitve, ki jih imate v okviru Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani? Prof. Beøter: V okviru Fakultete za elektrotehniko imam veliko razliœnih zadolæitev. Na dodiplomskem øtudiju – v kombinaciji s sodelavci – preda- vam predmete Osnove telekomunika- kacije Fakultete za elektrotehni- ko (LFFE), vas, g. Beøter, prosim za kratko predstavi- tev vaøega oseb- nega poklicnega razvoja in dose- danjih dejavno- sti. Prof. Beøter: Moja poklicna pot je, po øtudentskih letih ter praksi v podjetjih in na IJS, povezana s Fakulteto za elek- trotehniko. Tu sem leta 1995 zagovar- jal doktorsko disertacijo z naslovom Optimizacija komutacijske in pre- nosne zmogljivosti øirokopasovnega 481 Ventil 16 /2010/ 6 INTERVJU cij II, Komutacijski sistemi in omreæja I, Komutacijski sistemi in omreæja II, Komunikacijska omreæja in storitve ter Naœrtovanje, modeliranje in vodenje telekomunikacijskih omreæij. Na po- diplomskem øtudiju sem nosilec pred- meta Konvergenœne komunikacije. Kot dopolnilno obliko pedagoøkemu delu smo v LTFE, po zgledu napred- nih tujih univerz, uvedli sistem e- izobraæevanja, ki je rezultat lastnega znanja, raziskav in razvoja. Aktivno sem sodeloval pri vzpostavitvi Centra informacijskih tehnologij, Multimedij- ske dvorane in Multimedijskega centra na FE, pri prenovi in razøiritvi Labora- torija za telekomunikacije ter vzpo- stavitvi Centra odliœnosti za informa- cijske in komunikacijske tehnologije ter ustanovitvi slovenske Tehnoloøke mreæe ICT, ki zdruæuje veœ kot 50 podjetij, ustanov in organizacij z najøirøega podroœja informacijsko-ko- munikacijskih tehnologij in sem hkrati predsednik njenega projektnega sveta. Z vzpostavitvijo Odprtega laboratorija (OpenLab) v Kranju sem poskrbel za øiritev Fakultete za elektrotehniko in s tem tudi Univerze v Ljubljani na Go- renjsko. Stalno projektno sodelujem s FERI Univerze v Mariboru, z Institutom Joæef Stefan in tujimi univerzami, po- sebej TU Graz. Sodeloval sem tudi pri vzpostavitvi sodelovanja med lju- bljansko univerzo in Bonch-Bruevich State University of Telecommunicati- ons v Sankt Peterburgu, Rusija. Sem œlan upravnega odbora in æe od same zasnove sodelujem pri neprofitnem te- stnem laboratoriju SINTESIO na Bledu, ki ga podpira Evropski telekomunika- cijski standardizacijski inøtitut (ETSI). Aktivno sem sodeloval pri zasnovi in izvedbi prireditev Teleinfos ter osre- dnje slovenske tehnoloøke prireditve Hevreka. Sem tudi strokovni koordina- tor tehnoloøke platforme eMobilnost in podpredsednik Zveze za tehniœno kulturo Slovenije. Z nedavnim vsto- pom LTFE v v tehnoloøki park Plug and Play Tech Center v Silicijevi dolini v ZDA so se nam odprla vrata tudi na svetovno tehnoloøko igriøœe, saj bomo lahko øe bolje sledili in hkrati soustvar- jali tehnoloøko prihodnost, iskali nove mednarodne partnerje in povezave ter prenaøali zadnje svetovne trende in novosti v lokalno, slovensko in tudi øirøe regionalno okolje. Ventil: Glede na vaøe mnogoøtevilne zadolæitve nas zanima, œemu kot stro- kovnjak na podroœju telekomunikacij dajete najveœji poudarek? Prof. Beøter: Za sodobne telekomuni- kacije je znaœilnih veœ trendov, ki so strateøkega pomena. Prvi je sama hi- trost razvoja, saj nekoliko v øali pogo- sto reœemo, da je tisto, o œemer smo predvœerajønjim sanjarili, danes nare- jeno in jutri zastarelo. Nujno je biti v stalnem stiku in v øpici tehnoloøkega razvoja, œe æelimo obdræati korak z uvajanjem tehnoloøkih novosti. Drugi pomemben trend je konver- genca, kar pomeni, da se tehnologije in naprave zdruæujejo in povezujejo. Vœasih povsem loœeni sistemi, teh- nologije in naprave danes delujejo zdruæeno in povezano, uporabniku prijazno, veœinoma v eni sami na- pravi, ki je povsem mobilna. Pomi- slite samo, koliko naprav in funkcij je danes zdruæenih v sodobnih inte- ligentnih mobilnih telefonih ali pa v tabliœnih raœunalnikih, ki bodo, po mojem mnenju, prava revolucija tudi Del laboratorija s studijsko opremo Izobraæevanje øtudentov za multimedijo na podroœju øolstva in øolskih metod, saj je njihova uporaba enostavna in ne zahteva posebnih usposabljanj. Tretji pomemben trend v telekomuni- kacijah je njihova interdisciplinarnost in multidisciplinarnost. Telekomunika- cije in IKT (informacijsko-telekomuni- kacijske tehnologije) so danes posegle æe domala na vsa podroœja naøega æivljenje in dela, zato je nujno pove- zovanje vseh strok. Tehnoloøki razvoj je tako hiter, da tehnologija danes v veliki veœini primerov ni veœ zaviralni dejavnik, zaviralni dejavniki razvoja so socioloøke, ekonomske, pravne ali dru- ge narave, zato je nujno povezovanje, sodelovanje in zdruæevanje strokov- njakov z razliœnih podroœij v projektne skupine (t. i. think tank), ki lahko po- nudijo celovit odgovor na tehnoloøke izzive sedanjosti in prihodnosti. Œetrti in hkrati zadnji trend, ki bi ga izpostavil, pa je oblikovanje kritiœne mase znanj talentiranih posamezni- kov, ki bodo prebojne reøitve sposob- ni prenesti od ideje in naœrta v izdela- vo in uporabo. V Sloveniji nam izre- dno primanjkuje neposrednega pre- nosa znanj in raziskovalnorazvojne ter øolske sfere v gospodarstvo. Nujno moramo vzpostaviti »ekosistem talen- tov«, v okviru katerega bo mogoœe identificirati nadarjene posameznike æe v zaœetni fazi øolanja, jim ponuditi vso ustrezno podporo in jih spremljati na njihovi raziskovalno-poslovni poti tudi po zakljuœku øtudija. Ventil: Vaøa izjemno bogata strokovna pot je precej povezana tudi z indu- strijo in gospodarstvom. Kaj vam kot mednarodno priznanemu strokovnja- ku pomeni to sodelovanje? Morebiti lahko pojasnite, zakaj ste se leta 2007 skupaj s takratnim dekanom prof. dr. Tomaæ Slivnikarjem odloœili podpisati dogovor o sodelovanju tudi z Obrtno- podjetniøko zbornico Slovenije (OZS)? Prof. Beøter: Tako sodelovanje je predpogoj za uspeøen tehnoloøki raz- voj neke dræave. Kot sem nakazal æe v zadnjem delu odgovora na prejønje vpraøanje, nam v Sloveniji moœno primanjkuje sodelovanja in izmenja- ve znanj ter tudi ljudi med znanostjo, øolstvom in industrijo. V tujini velja, da dober univerzitetni profesor preæivi ravno toliko œasa v »industriji« kot ga uspeøen podjetnik na »fakulteti«. Do zdaj univerzitetni profesorji niso bili nagrajevani za konkretno projektno delo izven fakultete, œeprav je ravno to verjetno veliko bolj prispevalo k njihovi dobri strokovni usposobljeno- sti kot pa zgolj objava nekega œlanka. Slovenske znanstvenoraziskovalne ustanove in tudi podjetja se øe prema- lo zavedajo, da na vsakega perspek- tivnega posameznika, bodisi vrhun- skega znanstvenika ali talentiranega osnovnoøolca, ne »preæijo« le centri znanja v bliænji okolici (Gradec, Celo- vec, Beljak, Innsbruck, Trst, München, ...), ampak tudi najuglednejøe svetov- ne izobraæevalne ustanove v Bostonu, Oxfordu, Cambridgeu, Palu Altu in drugje. Vsaka pobuda, ki sodelova- nje med podjetji in univerzo krepi in odpira nove moænosti in priloænosti, je zato dobrodoøla. OZS zdruæuje in povezuje veœinoma manjøa podjetja in samostojne podjetnike, kar je lahko precejønja prednost pri sodelovanju z univerzo ali drugimi znanstvenorazi- skovalnimi inøtitucijami, saj se izogne- mo preveliki stopnji hierarhije in biro- kracije, ki je pogosto ovira za tesnejøe tovrstno sodelovanje v srednjih in ve- likih podjetjih. Øe tako dober razvojni oddelek v danaønjih œasih izolirano ne zmore pripraviti prebojnih in vrhun- skih reøitev, ki bi bile konkurenœne tudi na svetovnem nivoju. Pomembna sta tudi skupen in bolj usklajen nastop na tujih trgih in pri tujih partnerjih. Ventil: Za vami je izjemno bogata in zanimiva æivljenjska pot, ukvarjate se s telekomunikacijami, multimedijo in sodelujete na øtevilnih podroœjih, mogoœe bi nam zaupali, kakøni so vaøi naœrti za prihodnost, œemu boste namenjali najveœ pozornosti? Prof. Beøter: Izzivov je ogromno. Na tehnoloøkem podroœju pa so velik izziv nove konvergenœne multime- dijske storitve in uporabniku prijazni terminali na podroœju izobraæevanja, trajnostnega razvoja in zdravja. Trenutno pa precej svoje energije posveœam tudi vpraøanju, kako vzpod- buditi mlade za inovativnost in tehniœno kulturo. Ob vseh tehnoloøkih spremem- bah, øolskih reformah, pedagoøkih me- todah, poslovnih priloænostih in kljub stalnemu motiviranju se zdi, kot da se veœina danaønje generacije mladih ne- kako ne najde v globalni konkurenci. Da jim je vseeno, kam bo øel razvoj njih in njihove kariere kot tudi druæbe nasploh. S tem se nikakor ne morem strinjati in sprijazniti in ker sem realist, øe vedno verjamem, da danaønji mladi niso niœ slabøi od nas, ki smo zagrizeno øtudirali pred 30 leti, so pa mladi v zelo drugaœnih razmerah. Spraøujem se, kako iz sivine in apatiœne melanholije danaønjega univerzitetnega vsakdana najti in izbrati tiste, ki jim vendar ni vseeno. Kako vzpodbuditi talente, nove voditelje druæbenega in gospodarske- ga razvoja? Prepriœan sem, da nam bo uspelo zmotivirati jih v prebojnike, v tiste, ki jim bo uspelo! Ventil: Hvala za vaøe odgovore in nadvse zanimive informacije. Æelimo vam øe veliko uspeha! Janez Økrlec INTERVJU Predavanje v multimedijski uœilnici 482 Ventil 16 /2010/ 6