GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA Leto III. Litija, april 1975 št. 2 Ob praznovanju Pred nami so trije pomembni datumi, ki jih bomo občani Litije skupaj z delovnimi ljudmi cele Jugoslavije dostojno proslavili. Proslavili bomo 27. april, dan, ko so 14 dni po zlomu starojugoslovanske vojske v okupirani Ljubljani predstavniki naprednih slovenskih strank na pobudo KPS ustanovili OF, kot enotno organizacijo vseh Slovencev, pripravljenih se boriti za osvoboditev slovenskega ljudstva izpod nemškega, italijanskega in madžarskega okupatorja. Za cilj so si postavili tudi osvoboditi, združiti in priključiti primorske in koroške Slovence k matični domovini. OF je pod vodstvom KPS organizirala vseljudske odpor in izvoje-vala poleg osvobodilnega boja še socialno osvoboditev, postavila je temelje ljudske oblasti in prvič v zgodovini Slovencev tudi temelje slovenske državnosti kot ene izmed 6 enakopravnih republik naše federativne republike Jugoslavije. Tako kot je bila OF organizator borbe za nacionalno in socialno osvoboditev, tako je danes SZDL kot naslednica OF — fronta vseh organiziranih socialističnih sil v borbi za socialistične družbene odnose, za dosledno samoupravo, za neuvrščeno zunanjo politiko, za mir in sožitje med narodi, za lepši in boljši jutrišnji dan vseh delovnih ljudi socialistične Jugoslavije. Tako kot obletnico ustanovitve OF bomo tudi letošnje praznovanje praznika dela — J. maj praznovali v znamenju novih delovnih zmag. Novo, najnaprednejšo ustavo v svetu uresničujemo v praksi. Samoupravno organiziranje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delegatska razmerja ustvarjajo pogoje, da delavec resnično upravlja in gospodari s sredstvi in dohodkom, kar je največja zmaga, ki si jo je izvojeval delavski razred Jugoslavije. Delavci širom po svetu v kapitalističnih ali socialističnih državah se še borijo za najosnovnejše pravice — povsod se porajajo zahteve po soodločanju in upravljanju. Samoupravljanje postaja stvarnost povsod v svetu. Ponosni smo lahko, da prvi v svetu dosledno uresničujemo cilje, ki sta jih na znanstveni osnovi postavila že Marx in Engels pred 100 leti. Trideset let že živimo v svobodni socialistični domovini, trideset let gradimo naš socializem. Težka so bila ta leta. Od polfevdalne in agrarne dežele — popolnoma porušene in izčrpane od vojne smo uspeli v teh tridesetih letih ustvariti takšne pogoje, da že postajamo razvita in moderna država. Litijo in večje kraje v občini so 9. maja 1945 osvobodili borci dolenjskega odreda. Tudi v naši občini smo lahko zadovoljni z rezultati tridesetletne graditve. Uspešno gospodarjenje naših delovnih ljudi v delovnih organizacijah v zadnjih letih nam daje lepe možnosti za še večji gospodarski razvoj, s tem pa tudi za razvoj na drugih področjih. Naši delovni ljudje in občani se vedno bolj zavedajo, da samo s prizadevanjem vseh lahko uresničujemo naše skupne načrte. To nam potrjujejo tudi glasovalni rezultati za podaljšanje plačevanja samoprispevka za izgradnjo učno-vzgojnih objektov, in samoprispevkov, ki jih sprejemajo naši občani za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti. Delegati v zborih krajevne skupnosti prav v tem času sprejemajo svoje nove statute KS, obravnavajo in sprejemajo programe letnega in osnutek srednjeročnega programa razvoja KS in občine in se dogovarjajo za različne akcije. Člani SZDL pa v skladu Z novim statutom ustanavljajo svoje organizacije na delegatskem principu v krajevnih skupnostih in občini in se organizirajo v močno politično silo, ki se bo borila, da se ohranijo pridobitve revolucije in narodnoosvobodilne borbe. Borila pa. se bo tudi za pridobitve naše tridesetlene graditve socialističnega in samoupravnega sistema. Strnjeni v SZDL bomo še krepkeje stopali po poti, ki je začrtana v Ustavi in dokumentih partijskih kongresov. Ob letošnjem pomembnem praznovanju želimo vsem občanom in delovnim ljudem naše občine še več uspehov. \ Skupščina občine \\ in družbenopolitične organizacije Č E S T I T A J O vsem občanom ob dnevu OF in prazniku dela Razvoj industrije v letih 1976 -1980 Po predvidevanjih razvojnega načrta občine za obdobje 1976 do 1980 bo še naprej težišče razvoja slonelo na industrijski proizvodnji. Industrija je še vedno močno prevladujoča panoga. Po drugi strani pa je prav v industriji predvidena največja stopnja rasti, t. j. med 8,6 do 9,6. Le tak hiter razvoj industrije bo omogočal vrsto spodbudnih akcij za rast gospodarstva tudi na drugih področjih. Posebno pa je pomembno povečanje zaposlovanja v pretežni meri vezati na razvoj industrije. Brez tako zasnovanega in hitrega razvoja industrije si ni mogoče zamišljati celotnega hitrejšega razvoja občine in ni mogoče doseči cilja, da bi se občina prebila med prvo tretjino slovenskih občin. Za hitrejšo rast industrijske proizvodnje bo potrebno modernizirati proizvodne kapacitete, odpirata nova visokokvalificirana delovna mesta, zlasti za razvoj kovinske industrije. Posebno je pomembno, da izkoristimo vse tiste možnosti, ki jih imamo iz lastne surovinske osnove in se zato kažejo pomembni potenciali razvoja v industriji gradbenega materiala, lesni industriji in živilski industriji. Osnovni koncept razvoja industrije bo slonel na tem, da se bodo najmočnejše tradicionalne industrijske panoge, kot so tekstilna, lesna in usnjarska, še bolj specializirale, modernizirale in avtomatizirale. V teh OZD načrtujejo prav v to smer svojo prihodnjo investicijsko dejavnost. Predvsem se zavzemajo za nadaljevanje razvoja v smeri finalizacije proizvodov, oziroma v dodatno vlaganje dela že začete proizvodnje. Seveda bo v veliki meri razvoj odvisen od prihodnje gospodarske situacije, toda gospodarska moč naših OZD je že tolikšna, da je njihov razvojni trend nemogoče zaustaviti. Omenili smo že, da ima precejšnje možnosti industrija gradbenega materiala, ki se locira na območju Kresnic in ima za osnovo tamkajšnjo surovinsko bazo. Seveda je treba tudi v tem primeru zastaviti razvojno smer tako, da se v čim večji meri proizvajajo končni proizvodi, ozi- Občinska skupščina Litija je na 6. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. marca 1975 razpravljala o proračunu občine za leto 1975 in ga sprejela v predloženem besedilu. Proračunski dohodki bodo dotekali na podlagi predpisanega davka na dohodke in davka iz osebnega dohodka v višini 2,714.000 din, prometnega davka, davka na premoženje in na dohodke od premoženja v višini 6,280.000 od taks se bo zbralo 674.000 din, dohodkov upravnih organov in drugih dohodkov je predvidenih 290.000 din, 4,888.770 din pa so dohodki proračuna od drugih družbenopolitičnih skupnosti. S prenesenimi sredstvi žiro računa iz leta 1974 bodo tako znaša- roma elementi končnih proizvodom. Nikakor nima smisla nizko vredno surovinsko osnovo transportirati v oddaljene kraje. Živilska industrija ima vse pogoje, da se iz sedanjega pretežno obrtnega značaja v prihodnje polagoma razvija v industrijsko proizvodnjo. Nosilec razvoja je na območju Gabrovke — Presad, v Šmart-nem — Mesarija in Pekarna Center. Posebnega pomena v industrijskem razvoju je napor za spremembo sedanje strukture industrijske proizvodnje. Upoštevajoč, da imamo na našem območju zelo veliko kvalificirane delovne sile, kovinske in elektro stroke, zanje pa premalo delovnih mest, iz tega izhaja jasna ugotovitev, da bodo nujni napori in odločitve za snovanje kovinsko elektro predelovalne industrije. Obe dejavnosti sta v Sloveniji tretirani kot proporzivni panogi, vendar imata v občini komaj prve osnove. Prav iz teh temeljev moramo graditi nadaljnjo perspektivo te vrste proizvodnje. Za doseganje tako zastavljenega investicijskega razvoja bodo potrebni veliki napori vseh delovnih ljudi, ob istočasno močnih naložbah in seveda ob nujni spremembi kadrovske strukture v OZD. Zavedati se moramo, da so samo kadri osnova za hitrejše premike navzgor. Jože Dernovšek li colotni dohodki 15,296.000 din. Dohodki so razporejeni na dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 8,739.190 din, komunalno dejavnost 2,235.110 din, dejavnost krajevnih skupnosti 1,000.000 din, dejavnost družbenopolitičnih organizacij 961.000 din, ostali dohodki pa še za potrebe narodne obrambe, za negospodarske investicije, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, gospodarske posege in gospodarske investicije ter za obveznosti iz prejšnjih let. Zbora sta sprejela tudi stopnje prispevka za financiranje občinske tolesnokulturne skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva in skupnosti otroškega varstva ter razglasila stopnje za financiranje skupne porabe v letošnjem letu. Prispevki iz osebnega dohodka so v lanskem letu znašali 30,14 %, v letošnjem letu so nižji in znašajo 29,60 odstotkov, zaradi česar se bo za naštete samoupravne interesne skupnosti zbralo manj sredstev, vendar je to v skladu z družbenim dogovorom, ki so ga podpisale vse občinske skupščine v SR Sloveniji. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na tej sej-i obravnavala poročilo komisije za dograjevanje samoupravnega sistema ter ugotovila, da je ta komisija prizadevna in uspešna pri svojem delu ter sta vsestransko podprla njena prizadevanja za nadaljnje dograjevanje samoupravnega sistema. Komisija bo v oktobru mesecu predložila občinski skupščini poročilo o delovanju samoupravnih interesnih skupnosti ter ugotovitve o uveljavljanju delegatskih razmerij v teh skupnostih. Poročilo komisije za dograjevanje samoupravnega sistema je obravnaval na ločeni seji tudi družbenopolitični zbor, ki je tudi ocenil delo te komisije za uspešno in prizadevno. Nadalje sta zbora obravnavala samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti ter za interesno skupnost za vzgojo in izobraževanje občinske samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo, regionalne samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo, samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva in samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva potrdila samoupravne sporazume. Obravnavala in potrdila pa je tudi statute izobraževalne skupnosti Litija, otroškega varstva in socialnega skrbstva. Zbora sta nadalje obravnavala dogovor o politiki stanarin v letu 1975, ki ga sklenejo vse občinske skupščine na območju SR Slovenije ter ga sprejela. Dogovor usklajuje osnove in merila za določanje stanarin v letu 1975, ki naj bi se v poprečju zvišale za 25 %. Istočasno pa sta /.bora sprejela odlok o delni nadomestitvi stanarine in družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ki vsebuje določila o stopnji obremenitve letnega dohodka gospodinjstva s stanarino. Delna nadomestitev stanarine se bo priznala za stanovanja, katerih ugotovljena vrednost ne presega 130 točk, razen če v izjemnih primerih za posameznega upravičenca sklene skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti v občini drugače. Delna nadomestitev stanarine bo lahko znašala do 80 °/o višine stanarine, vendar upravičenci, ki oddajajo del stanovanja v podna-jem za stanovanjske ali poslovne namene, te nadomestitve ne bodo mogli uveljaviti. Sredstva, ki se bodo pridobila z zvišanjem stanarin, se ne bodo smela uporabiti za amortizacijo stanovanjskih hiš in stanovanj. Zbora sta soglasno potrdila program komisije za varstvo okolja in detajlni program dela te komisije v letošnjem letu. Komisija je v tem programu podrobno opredelila naloge, ki jih imajo na tem področju zdravstvena služba, šole in šolska mladina, organizacija Rdečega križa, mladinske in športne organizacije, delovne organizacije in krajevne skupnosti. Komisija bo posebej skrbela za to, da se v vseh krajevnih skupnostih organizirajo odbori za varstvo okolja, v šolskih kolektivih pa sekcije za varstvo okolja. V večji meri kot doslej pa se bo povezala tudi z inšpekcijskimi službami v občini, da bodo te izvajale vse predpise, ki ščitijo zdravo in varno okolje ter predlagale kaznovanje kršilcev teh predpisov. Zbora sta proučila predlog za opredelitev variante Zasavske ceste ter se zavzela, da se Zasavska cesta gradi po varianti Konj, s tem da se vseskozi drži levega brega Save. Tako odločitev zahtevajo tudi gospodarske in urbanistične razmere v občini glede sprostitve zazidalnih površin tako v samem mestu Litija kot tudi za nadaljnji razvoj Industrije apna v Kresnicah. Gradnja ceste po varianti Konj je za cca 5 milijard S din cenejša, omogoča pa tudi etapno gradnjo ceste od Ribč do Hotiča kot prva etapa in nato Hotič—Sp. Log kot druga etapa. Občinska skupščina je zavzela tudi stališče, da je troba vključiti odsek Hotič—Litija v rekonstrukcijo in odpraviti ožino v Strmolah. Zbor združenega dola in zbor krajevnih skupnosti sta sprejela priporočilo samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, da zagotovi dvoje stanovanj v objektu 2 F na Rozmanovem trgu v Litiji za prosvetne delavce. Po potrebi pa naj ta samoupravna enota vsako leto zagotovi najmanj dvoje stanovanj za delavce zaposlene v družbenih dejavnostih. Osnovnim šolam sta priporočila, da sprejmejo sklep o povečanju izločanja namenskih sredstev za stanovanjsko graditev od bruto osebnih dohodkov. Občinska skupščina ugotavlja, da je hudo pomanjkanje prosvetnih delavcev na matičnih in podružničnih osnovnih šolah na območju občine Litija. Predvidene odpovedi in sedanja nezasedenost predmetov matematike in fizike ter tujega jezika pa bi pomenile celotni izpad teh predmetov in negotovost pri organizaciji pouka na nekaterih podružničnih šolah. Zato je nujno za te kadre zagotoviti stanovanja, saj osnovne šole z lastnimi sredstvi ne morejo reševati stanovanjskih vprašanj prosvetnih delavcev. To priporočilo je sprejel tudi družbenopolitični zbor na ločeni seji. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na ločeni seji v mesecu februarju, družbenopolitični zbor pa v mesecu marcu, sprejeli: družbeni dogovor o sofinanciranju sodišča združenega dela, družbeni dogovor o ustanovitvi Skupnosti občin ljubljanske regije, družbeni dogovor o financiranju Skupnosti slovenskih občin, samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za uresničevanje programa investicij v šolske in vzgojno-varstvene ter druge objekte v občini Litija, družbeni dogovor o financiranju neposrednih nalog krajevnih skupnosti v občini za leto 1975, program dela občinske skupščine za letošnje leto, odlok o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani ter odlok o izvršnem svetu občinske skupščine. Zbori so sprejeli tudi odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol in sofinanciranje gradnje vzgojnovarstvenih zavodov, telesnokulturnih in kulturnih objektov na območju občine ter odlok o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo lokalne ceste Kresnice— zahodni del. Zbori občinske skupščine so sprejeli tudi odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918. Ta odlok podrobno predpisuje pravice do stalne družbene priznavalnine, stalne družbene pomoči borcem NOV, borcem za severno mejo 1918—1919 ter dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter ožjim družinskim članom padlih ali umrlih borcev NOV ter druge oblike družbene pomoči borcem. O delitvi in višini vseh oblik družbene pomoči na podlagi določil tega odloka odloča komisija za zadeve borcev NOV pri občinski skupščini Litija, ki bo pri svojem delu upoštevala tudi predloge krajevnih organizacij ZB NOV in občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Litija. R. U. OPOZORILO! Litijska veterinarska služba obvešča vse lastnike psov, da morajo biti vsi psi do konca aprila cepljeni proti pasji steklini. Razpored cepljenja bo objavljen na oglasnih mestih. Iz dela občinske skupščine Določena je trasa Zasavske ceste Na odseku Zasavske ceste med Ribčami in Maljakom (Sp. Log) je bilo obdelanih več variant poteka Zasavske ceste. Po večkratnih razpravah pa sta ostali rezervirani dve sprejemljivi varianti: — varianta III preko Konja in — varianta IV preko Kresnic. Leta 1963 je bilo dolčeno, da se gradi cesta po IV varianti, vendar je bila gradnja v jeseni leta 1964 ustavljena. Zgrajen je bil odsek Šentjakob — Ribče in Maljek — Renke —■ Zagorje. Pričeta so bila tudi dela na Kresniškem polju, vendar ni bila začeta gradnja treh mostov (Litija, Poganik, Kresnice). Leta 1966 je bil rekonstruiran odsek ceste Ribče — Litija ob finančnem sodelovanju občine in podjetij Litije in republiškega sklada za ceste. Od leta 1968 dalje je ostala zavarovana trasa Zasavske ceste po kresniški varianti, kar vsako leto bolj zavira izgradnjo Industrije apna Kresnice. Leta 1973 je bil zgrajen nov most preko Save v Litiji, vendar ne v trasi kresniške variante. Na ta most se tudi gradi povezava že zgrajene ceste Zagorje — Breg po Litijskem polju. V urbanističnem programu občine Litija sta še vedno rezervirani obe trasi, III. in IV. Na večkratno zahtevo Industrije apna Kresnice in ob dejstvu, da je bil v letu 1974 zgrajen most preko Save v Kresnicah, je Skupščina občine Litija večkrat zahtevala od Republiške skupnosti za ceste, da se le-ta odloči za eno varianto in če to bo IV. varianta, da se reši vprašanje prostora za Industrijo v Kresnicah. Republiška skupnost je zato izdelala študijo, ki so jo predstavniki te skupnosti obrazložili na širšem posvetu v Litiji, ki je bil 27. 2. 1975. Obravnavani in analizirani varianti III. in IV. imata vsaka svoje težavne odseke. Preko Konja je bil mišljen predor in vkop, preko Kresnic pa so določeni zahtevni objekti, kot so trije mostovi: Kresnice, Poganik, Litija in odprtje železniškega predora v Poganiku. Dolžino variant navajamo pri ceni. Širina vozišča 7 metrov + 2 x 0,75 m za bankine, vzponi največ 4 °/o. Cena variante III. z vko-pom Konj je 79.392.000.— din, s predorom 87.912,000.— din in cena variante IV. 138 milijonov 416.000.— din. Cena za 1 km ceste variante III. je 7.522.456 din (10.554 km) in s predorom 8.459.584,— din (10 kilometrov in 392 metrov), ter variante IV. 11.280.846.— din (12.270 km). Glede na navedbe in izdelane analize in mneja strokovne službe Republiške skupnosti za ceste, k; bo investitor, so bili že na omenjenem sestanku, nato dne 12. 3. 1975 na 24. seji Izvršnega sveta Skupščine občine Litija in končno na 6. seji vseh treh zborov občinske skupščine dne 27. 3. 1975. Litija sprejeti naslednji zaključki: 1. Gospodarske in urbanistične razmere zahtevajo, da se IV. varianta odpravi. 2. Zavzemamo se za varianto preko Konja. 3. Ta rešitev omogoča etapno izgradnjo te ceste. Prva etapa Ribče — Hotič in druga Hotič — Sp. Log. 4. Občinska skupščina je sestavila prioritetni red modernizacije republiških cest in je dana prioriteta I. za ureditev ceste Ribče — Litija. S tem se prioriteta dopolnjuje tako, da se etapa Ribče — Hotič gradi kot bodoča Zasavska cesta, odsek Hotič — Litija pa se rekonstruira s posebno nalogo, da se čimprej odpravi ožina v Strmolah. 5. Občinska skupščina Litija se obvezuje, da bo v svojem prostorskem planu rezervirala zemljišče po III. varianti preko Konja. Glede na te sklepe, ki so v skladu z interesi investitorja, bodo tudi samoupravni orga- Most pri Bregu je že gotov. Foto: foto krožek osn. šole Litija ni Republiške skupnosti za ceste sprejeli sklep o določitvi trase Zasavske ceste preko Konja, s tem pa bo tudi sprejeta dokončna odločitev o zadevi. Ob koncu še mnenje, kako je z izgradnjo te ceste. Glede na sedanjo obremenitev te ceste (štetje v 1. 1973: Dolsko 1990, Litija — most 3.154, Renke 900 motornih vozil na dan, normalna obremenitev bi morala biti pod 6.000 vozil na dan) in na finančna sredstva investitorja, ni mogoče pričakovati izgradnje tega odseka vsaj še 10—15 let. Večji promet bo šele po izgradnji vseh mostov v Zasavju in povezave Zagorje — Trbovlje in Hrast- nik — Zidani most. Zaradi tega je tudi bila sprejeta odločitev, da se zgradi povezava most Litija ■— Breg, kar je v gradnji, in uredi povezava Litija — Hotič — Ribče, kot je navedeno v zaključkih občinske skupščine. Naj bo ta informacija zaključena še z navedbo prioritetnega reda modernizacije republiških cest, ki ga je sprejela občinska skupščina na prvi seji 27. 6. 1974 na zahtevo Republiške skupnosti za ceste: 1. Ribče —• Hotič — Litija 2. Šmartno — Bogenšperk — Radohova vas 4. Šmartno — Besnica 5. Reka —■ Sopota — Radeče C. V. Prostor je dragocen, zato z njim preudarno ravnajmo Gospodarjenje s prostorom postaja čedalje pomembnejši element v našem vsesplošnem razvoju. Zato si ne moremo predstavljati družbenogospodarskega planiranja, ne da bi pri tem obvezno upoštevali prostor kot enega izmed bistvenih sestavnih elementov. Naš prostor je sorazmerno majhen, zato moramo še toliko pazljiveje in skrbneje ravnati z njim, ga varovati in preudarno izrabljati s polno odgovornostjo tudi do prihodnjih rodov. Da bi vse to upoštevali ob stalnem in dolgoročnem prostorskem planiranju, so v okviru republike že sprejeti ali pa so še v obravnavi zelo pomembni akti, ki bodo prostorskim in ostalim planerjem nakazali poglavitne smotre in smernice za urejanje prostora. Prav tako pa pripravljajo ustrezne dokumente na ravni regije. izhodišča za izdelavo družbenega srednjeročnega plana za našo občino ravno tako postavljajo gospodarjenje s prostorom in varstvom okolja na dokaj vidno mesto. Prostorsko urejanje v naši občini trenutno sorazmerno v redu poteka v skladu s sprejetimi urbanističnimi dokumenti. Naš urbanistični program je nekakšna prognoza družbenega ekonomskega razvoja do leta 1985 in nam služi kot osnova za izdelavo ostalih aktov: urbanističnega načrta in urbanističnega reda. Urbanistični načrt obravnava prostorske probleme v samem mestu Litija in Šmart-nem. Urbanistični red pa nakazuje rešitev v ostalih krajih, vaseh in zaselkih v občini. Nepričakovano hiter razvoj, ki smo mu priča, pa zahteva, da vse sprejete dokumente po določenem času pregledamo, uskladimo z dejanskim stanjem na terenu in vanje vnesmo potrebe, ki jih zahteva razvoj. Brez takega občasnega pregleda, ki se strokovno imenuje revizija, bi lahko prvotno še tako progresivni dokumenti postali zavora v razvoju, če bi jih prehitel čas. Ravno tako smo si v izhodiščih za izdelavo srednjeročnega plana zastavili nalogo, da že v letošnjem letu začenjamo revizijo obstoječih prostorskih dokumentov v občini, jih uskladimo z ustreznimi zveznimi in republiškimi dokumenti, osnovani-mi na novih ustavnih načelih. Obenem pa jih moramo dopolniti z novimi prostorskimi zahtevami, ki so se nam pojavile predvsem v zadnjem času! Ena izmed teh zahtev je določitev lokacije za novo občinsko zgradbo, ki je naš sedanji urbanistični načrt posebej ne obravnava. Prevladalo je mnenje, da je treba najti prostor nekje v bližini sedanje občinske zgradbe ob novem nadvozu. Nekateri se zavzemajo za pridobitev potrebnega prostora z rušenjem starih objektov v kvadratu med nadvozom, železnico, staro tržnico in Cankarjevo ulico. Druga možna rešitev je ureditev občinske zgradbe v sklopu banke, ki bi se nadzidala za eno nadstropje, stanovanjski del pa bi izselili in preuredili v pisarniške prostore. Dodatni prostori (dvorane za sestanke, sejne sobe) bi se uredili na mestu starega objekta Delavske univerze. Hrup zaradi bližine železnice, ki sedaj onemogoča normalno delo v sedanjih prostorih, bi bilo potrebno zmanjšati na najmanjšo mero z »zeleno zaveso« drevja in grmiče vaj a med progo in predvidenimi novimi objekti. V tem drugem primeru bi lahko uredili kompleks stoječih zgradb zahodno od nadvoza z upoštevanjem starih slogovnih značilnosti, s tem da bi v spodnjih prostorih objektov pripravili prostore za prepotrebno servisno dejavnost in ostale terciarne dejavnosti, kar bi se odlično dopolnjevalo s tržnico v neposredni bližini (stara tržnica, Vrhovčev vrt). Tako bi v krajevni skupnosti na levem bregu ostalo ohrajenega vsaj del starega mestnega jedra. Nadaljnje diskusije in strokovne ocene bodo pokazale, za katero varianto se bomo odločili. Vsekakor je lokacija občinske zgradbe v bližini našega glavnega prometnega komunalnega objekta nadvoza primerna, v njenem okviru pa bi morale najti svoje prostore tudi ostale družbene politične in interesne skupnosti, posebno še krajevna skupnost. Drugi prostorski problem, na katerega bo morala dati odgovor revizija, je določitev lokacije novega zdravstvenega doma. V razgovorih s krajevnimi skupnostmi se je izooli-kovalo mnenje, da bi bil najprimernejši prostor nekje med Litijo in Šmartnem, na področju, ki bi bilo prometno lahko dostopno in obenem odmaknjeno od prevelikega hrupa. Zelo primerna lokacija bi bila na Litijski Dobravi v bližini gozdička na Grbinu. Seveda bi bilo treba temu prilagoditi v tem primeru tudi mestni avtobusni promet in določili primerna postajališča. Z definitivno odločitvijo glede gradnje Zasavske ceste preko Konja bo treba tudi prometno omrežje Litije temeljito proučiti, kajti ves predvideni in delno že izvedeni prometni sistem na področju mesta je trenutno težil k enemu samemu priključku na Zasavsko cesto. Po varianti poteka ceste, ki bi sedaj odpadla, je bil ta določen na Litijskem polju. Gradnja ceste preko Konja bo seveda ta prometni sistem podrla, ker bosta za Litijo nujno potrebna dva priključka na Zasavsko cesto: navezava v Hotiču za smer proti Ljubljani in na Bregu za smer proti Zasavskemu bazenu. Goto bo najugodnejši priključek proti Ljubljani po trasi sedanje ceste ob železnici, seveda s pre-potrebnimi rekonstrukcijami, predvsem razširitvami. To je sedanja cesta za Ljubljano, ki še kar ugodno poteka zunaj naseljenih območij. Neugodno pa je predvsem to, da ta cesta prečka vodno zajetje mestnega vodovoda za Litijo in Šmartno. Črpališče je namreč sedaj na sila neugodnem področju, saj bi ob slučajni večji avtomobilski ali pa železniški nesreči kaj ian..o prišlo do onesnaženja mestne vode z nafto, njenimi derivati ali drugimi nevarnimi kemičnimi snovmi in bi lahko mesto dalj časa ostalo brez pitne vode. Zato so že v izdelavi potrebne študije za premestitev črpališča mestnega vodovoda. Ob reviziji ali pa še prej bomo morali zaščititi perspektivne vodne vire predvsem na področju Gradiških Laz, Jablanice, Bogen-šperka. Na osnovi potrebnih strokovnih analiz bo treba ravno tako določiti zaščitena področja vodnih rezervatov za vsa ostala naselja v občini in jih posebej zavarovati. Pri reviziji urbanističnih dokumentov bomo naleteli na zelo pomembno vprašanje: določitev novih območij za gradnjo počitniških hišic. Vse pogostoje se pojavlja mnenje, da je treba omenjeno gradnjo enostavno sprostili. Vendar pa je tudi tukaj potrebna dokajšnja mera preudarnosti. Sprejete republiške smrenice za urejanje prostora namreč predvidevajo gradnjo individualnih počitniških hišic strnjeno v posebej za te namene določenih področjih, ki jih je treba določiti v oDčinskih dokumentih, ki urejajo prostorske probleme. Pri tem je treba paziti, da ostanejo vredne kmetijske in gozdne površine neokrnjene, ravno tako pa tudi področja splošne vrednosti za individualno in kolektivno rekreacijo in počitek slehernega občana. Krajevne skupnosti so o tem problemu že veliko razpravljale in dale predloge za določitev novih področij za gradnjo počitniških hišic. Tako bodo predvidoma že v letošnjem letu izdelane posebne karte, na katerih bodo prikazana nova področja, ki bi tudi po strokovni oceni bila primerna za turizem in rekreacijo. Po možnosti bomo za posamezna območja predpisali tudi posebne tipe objektov (npr. tip zidanice za Primskovo, Gabrsko goro; alpski tip hišice za Polšnik, Ostrež; tip stare vaške kiše za Vače; tip brunarice za Go-liše itd.) in pripravili več ustreznih projektov. Izkoriščanje naravnih vrednot v zasebne kot tudi v kolektivne namene bo tako potekalo v skladu z načelom, da je treba urejevati prostor smotrno, predvsem glede na usklajeno uporabo površin in varovanja okolja. Med večja dela, ki bodo potekala vzporedno z revizijo urbanističnih dokumetov, vsekakor spada izdelava zazidalnega načrta za Kresnice. Potrebna sredstva je priskrbela občinska skupščina, dela pa so pogodbeno že oddana projektantom, k; bodo v tesni povezavi in sodelovanju z Urbanistično službo izdelali potrebne projekte predvidoma do 15. oktobra letos. Med samim delom bomo organizirali več javnih razprav in pogo- vorov, kjer bodo občani in vsi ostali samoupravni dejavniki, predvsem pa krajevna skupnost, lahko s svojimi pripombami in tehtnimi predlogi pomagali, da bo imel ta urbanistični dokument takšno vrednost, da bo kar najjoij koristil vsestranskemu razvoju kraja. Seveda pa se bodo morale poleg krajevne skupnosti, ki bo skrbno spremljala celotni potek načrtovanja do končne faze, vključiti v sam potek dela tudi vse ostale samoupravne interesne skupnosli in pa vsekakor industrija s svojimi dolgoročnimi razvoj, nimi programi. Naj omenimo še drugo pomembno nalogo: priskrbeti projektno dokumentacijo za ureditev športno-rekreativne-ga centra na Ježi v Litiji. Ta center bo zelo pomemben ne samo za organiziranje klubskih športnih tekmovanj, temveč mora v njem vsak občan najti svoje objekte za vsestransko rekreacijo. Obenem bi tako prišli tudi do prepo-trebnega kopalnega bazdna, kar je že dolgoletna želja nas rseh. To je samo nekaj nalog, ki čakajo, da jih začnemo reševati v letošnjem letu. Pri vseh igra glavno in bistveno vlogo predvsem načrtovanje s prostorom, ki se enakopravno vključuje v splošno razvojno programiranje. Brezpogojno bo povsod potrebno pritegniti predvsem krajevne skupnosti, da bodo aktivno sodelovale pri gospodarjenju s prostorom in pri tem upoštevale strokovna mnenja. Tako bomo prostor res racionalno izkoriščali in ga obenem varovali. Načrtovanje mora teči tako, da bodo v njem našla svoje mesto stanovanjska organizirana naselja s svojimi industrijskimi obrati in drugimi proizvodnimi in ostalimi dejavnostmi vključno z obrtjo na eni strani, kot tudi kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo in turizem z rekreacijo na drugi. Seveda vse to ob najugodnejši prometni in energetski povezavi. Istočasno pa morajo ostati zaščiteni vsi kulturni spomeniki in naravne krajinske vrednote nasploh, kar je, upamo, cilj nas vseh. V. š. Obvestilo Na seji sklada za pospeševanje kmetijstva, ki je biia dne 1. 4. 1975, je bil soglasno sprejet sklep, da se regresira umetno osemenjevanje živine za čiste kmete. Utemeljitev predloga: - umetno osemenjevanje je pospeševalna akcija, ki jo v občini regresiramo že vrsto let. V tem času so imeli vsi rejci priliko spoznati njeno koristnost; — sredstva, s katerimi sklad razpolaga, so finančno omejena; — dohodek čistih kmetij je znatno nižji od dohodka mešanih kmetij, kjer je gospodar zaposlen v drugih dejavnostih; — število plemenic je na mešanih kmetijah običajno nižje in se tudi ob vsaki krizi najhitreje znižuje, kar ludi s tega stališča podražuje umetno osemenjevanje; — stimulacija za umetno osemenjevanje je zajeta v pogojih regresiranja plemenskih telic v živinorejski poslovni skupnosti na ta način, da rejec za vzrejeno telico dobi premijo do 1.800,00 din, če je bila telica osemenje-na s priznanim bikom, kar ga sili k umetnemu osemenjevanju; — tudi plemenice vseh rejcev, ki oddajajo mleko zadrugi, so pod kontrolo glede pripustov; — kmetije, ki ležijo zunaj proge za umetno osemenjevanje, morajo že sedaj plačati polno ceno, če naročijo umetno osemenjevanje. Sklep sklada za pospeševanje kmetijstva je naslednji: Umetno osemenjevanje se regresira le za živino čistih kmetov, in lo od 1. maja 1975 naprej. Čisti kmetje plačajo 70.— din, ostali kmetje pa plačajo polno ceno. Cisti kmetje so le tisti, ki so kmetijsko zavarovani in se ukvarjajo izključno s kmetijstvom in jim je kmetijstvo glavni vir preživljanja. Ob umetnem osemenjevanju bodo imeli regres le tisti kmetje, ki bodo osemenjevalcu predložili kmetijsko zdravstveno izkaznico (zeleno kmetijsko knjižico). Sklad za pospeševanje kmetijstva v občini Litija NA ŽELJO OBČANOV OBJAVLJAMO Krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in skupščina občine Litija, zaradi financiranja neposrednih nalog krajevnih skupnosti in po določbah ustave SR Slovenije v členih 72, 74 in 147 ter statuta občine Litija v členih 136 in 137 sklenejo Družbeni dogovor O FINANCIRANJU NEPOSREDNIH NALOG KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA V LETU 1975 1. člen S tem družbenim dogovorom je opredeljen način financiranja krajevnih skupnosti in višina sredstev, ki jih je potrebno zagotoviti za dejavnost krajevnih skupnosti v letu 1975. 2. člen Podpisniki tega dogovara so: — krajevne skupnosti na osnovi zbiranja sredstev iz različnih oblik samoprispevka, — TOZD in OZD na osnovi sredstev, ki jih zagotavljajo delavci in zaposleni v različnih gospodarskih organizacijah, — samoupravne interesne skupnosti na osnovi nalog, ki jih opravljajo na celotnem območju občine, — občinska skupščina na osnovi sredstev, ki jih zagotavlja v proračunu za namene krajevnih skupnosti. 3. člen Podpisniki dogovora se zavezujejo zbrati za namene krajevnih skupnosti v letu 1975 1,500.000.— dinarjev, ne upoštevajoč sredstev, ki jih zberejo neposredno krajevne skupnosti same. 4. člen Podpisniki zagotavljajo sredstva iz 3. člena dogovora takole: a) OZD oziroma TOZD zagotavljajo 500.000.—. din na osnovi števila zaposlenih, in sicer tako, da določijo za namene krajevnih skupnosti po 150.— din letno na zaposlenega; to obvezo OZD oz. TOZD realizirajo tako, da namenijo predvideni znesek po zaključnem računu ali iz tekočega dohodka, ali pa tako, da se odločijo za enodnevni neto zaslužek, kj ga namenijo za krajevno skupnost, razliko do obveznosti pa pokrivajo iz drugih virov, oziroma se dodatno dogovorijo za prostovoljno delo delavcev, b) občinska skupščina zagotovi 1,000.000.— din, in sicer tako, da nameni za krajevne skupnosti neposredno iz proračuna 500.000.— din, drugih 500.000.— din pa tako, da odstopa krajevnim skupnostim del izvirnih dohodkov, in sicer: — 16 % davka na osebni dohodek iz obrtne dejavnosti, — 27 % davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, — 20 % prometnega davka. 5. člen Samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo naloge na celotnem območju občine, v svojih finančnih programih predvidijo realizacijo nalog tako, da je iz njih razvidna razporeditev sredstev po posameznih namenih in krajevnih skupnostih. 6. člen Podpisniki se sporazumejo, da krajevne skupnosti ustanovijo sklad za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. V ta sklad se stekajo vsa sredstva za namene krajevnih skupnosti, ne glede na vire. Sklad vodi finančni oddelek občinske skupščine. Upravljanje s sredstvi sklada organizirajo krajevne skupnosti tako, da predvidijo samoupravno organizacijo na osnovi delegatskega sistema in to opredelijo v samoupravnem sporazumu, s katerim ustanovijo sklad po določilu prvega odstavka tega člena. To nalogo krajevne skupnosti opravijo do konca marca 1975. 7. člen Sredstva se razdeljujejo krajevnim skupnostim v globalu takole: — 40 % vseh zbranih sredstev se razdeljuje za financiranje tekočih obveznosti, in sicer na osnovi števila prebivalstva, števila krajevnih cest v krajevni skupnosti ter po drugih določilih, ki jih določijo krajevne skupnosti, — 5 % se razdeli krajevnim skupnostim na podlagi njihovih obvez in sodelovanja v delegatskem sistemu ter za funkcionalne izdatke, — 55 °/o sredstev pa se deli na osnovi razpisa; na razpis se javijo krajevne skupnosti, ki imajo konkreten program investicijskih in drugih del ter zagotovljeno soudeležbo iz drugih virov v taki meri, da omogoča realizacijo celotnega programa, oziroma njegovega sestavljenega dela. Predvidena delitev sredstev je planska predpostavka in seveda v posameznih primerih lahko odstopa, končno razdelitev za posamezne krajevne skupnosti in namene pa opravi organ upravljanja sklada. Zakaj tako? Med Kavškom in Lapom se da kar globoko pasti ograje. Foto: foto krožek Oš Litija ob pločniku namreč ni zaščitne KZ LITIJA 40 fireru** oprema gradbeni materij AH niso slovenske besede lepše in bolj razumljive? Foto: foto krožek Oš Litija 8. člen Podpisniki se zavezujejo, da zagotovijo sredstva takole: a) OZD oziroma TOZD se zavežejo plačati sredstva po zaključnem računu za leto 1974, oziroma postopoma iz tekočega dohodka, vendar najkasneje do konca septembra 1975, ali v enem mesecu po času, ko so delavci delali za namene krajevne skupnosti, kar pa mora biti končano najkasneje do konca septembra 1975. OZD oz. TOZD vplačajo sredstva le na osnovi predloženih programov dela krajevnih skupnosti za leto 1975. b) Občinska skupščina realizira svojo obveznost postopno v mesečnih prispevkih, glede na rezultate priliva sredstev pa lahko svojo obveznost izpolni prej. 9. člen Krajevne skupnosti so dolžne s posebnim poročilom predložiti podpisnikom informacijo o realizaciji svojega programa in koriščenju sredstev, najkasneje do konca januarja 1976. 10. člen Krajevne skupnosti se zavezujejo, da pravočasno predložijo programe del; krajevna skupnost, ki tega ne stori, ni upravičena do sredstev in se pripadajoča sredstva v takem primeru namenijo za financiranje programov drugih krajevnih skupnosti. 11. člen Družbeni dogovor velja takoj po objavi v Glasilu občanov. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj in izdajatelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Stane Volk. Ivan Boh, Anton Gorenc, Miloš Djukič, Slavko Urbič, Janda Belko in Lojze Kotar. Lektor: Mija Bernik. Tisk in klišeji: GP »Gorenjski tisk« Kranj. Naslov in uredništvo: Litija Trg na Stavbah 1 p. p. 6. časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Skoraj brez telovadnic Litijsko »telovadnico« so inšpekcijske službe že zaprle ... Foto: foto krožek OŠ Litija . šmarska, ki je sedaj edina v občini, pa ni nič boljša. Foto: foto krožek Oš Litija Informiranje je nujno Z razvojem samoupravljanja je neločljivo povezano obveščanje. Brez dobrega obveščanja ni in ne more biti uspešnega samoupravljanja. Zakaj pravzaprav tolikšen poudarek temu? če hočemo doseči resnično bistvo samoupravljanja, da bodo odločali o vsem delovni ljudje in da bodo njihove odločitve kvalitetne, morajo najprej stvari, o katerih odločajo, dobro poznati. Kratka, površno podana informacija je le težko pogoj za dobro odločitev. 2e takoj na začetku procesa obveščanja pa se postavljata dve vprašanji: kaj in kako posredovati samouprav-ljavcem. Pri iskanju odgovora na prvo vprašanje večkrat naletimo na pomisleke, da delavce zanimata samo delo in plača, nekatere pa samo plača. Od takega pomisleka bi lahko prišli do sklepa, da je najlaže »voditi« neobve-ščenc ljudi, ki o določenih stvareh« nimajo pojma«, in jih prepričati, da bodo glasovali in se zavzemali za stvari, ki so daleč od njihovih resničnih hotenj. Praksa pa je pokazala, da je večina »žejna« informacij in da je le manjši del tistih, ki odločanje raje prepuščajo drugim. Zato se največkrat za terdit-vami, da se ljudje ne zanimajo, skrivajo nesamoupravljal-ski interesi. In o čem naj bi bili samo-upravljalen obveščeni? Lahko bi rekli, da o vsem, kar zadeva njihovo delovno organizacijo. Neizpodbitno jc dokazano dejstvo, da tista delovna organizacija, kjer je stopnja obveščenosti visoka, mnogo laže prebrodi vse težave in jc sploh mnogo bolj uspešna od tiste delovne organizacije, kjer je obveščenost slaba in največkrat tudi samoupravljanje slabo razvito. Bolj zapletena pa je rešitev drugega vprašanja. Tu je možnost več. Največkrat prevlada mnenje, da je glasilo delovnega kolektiva že dovolj. Toda praksa je pokazala, da je časopis le eno od sredstev, ki pa še zdaleč ne more pokriti vseh potreb po obveščanju. Poleg časopisa obstajajo še drugi načini, ki so velikokrat bolj uporabljivi in učinkoviti. Zavedati se namreč moramo, da je informacija zanimiva, če je sveža, če je vržena v javnost ob njenem rojstvu. Vemo pa, da od nastanka posamezne informacije pa do njenega izida v tovarniškem glasilu navadno preteče precej časa. Pa še povratno informacijo (reakcijo bralcev) je pri tej obliki informiranja zelo težko vzpostaviti. Če bi analizirali dobro pripravljen sestanek določenega dela kolektiva ali posameznega organa, bi lahko ugotovili, da so tu možnosti dobrega obveščanja mnogo večje. Samo dejstvo, da se lahko takoj razčistijo določeni problemi in vprašanja, mnogo pomeni. Načinov, kako obveščati, je še veliko; naj bodo omenjeni samo nekateri: občasne ciklo-stirane informacije, oglasne deske, zidni časopis, razgovori zaposlenih s sodelavci in s člani DS in 10, predavanja za zaposlene, sindikalni sestanki, sestanki družbeno-po-litičnih organizacij, seminarji za zaposlene, brošura o delovni organizaicji, itd. Jasno je, da vsi ti načini šele prinesejo celovitost sistema informiranja in so pogoj za dobro obveščenost. Zato je zmotno mišljenje, da je z organizacijo enega ali dveh načinov problem obveščanja že rešen. Čim več bo odprtih kanalov za pretakanje informacij, manj bo možnosti za ugibanja, za razna govoričenja in avtomatska dvigovanja rok pri sprejemanju raznih sklepov. Mladi pišejo V slogi je moč Da, res je. V slogi je moč. To smo dokazali tudi mi, ko smo se v nedeljo, drugega marca, spravili nad našo staro cesto, imenovano kar »sama jama«, z najboljšim namenom, da jo popolnoma spremenimo, oz. bolje rečeno, da si zgradimo novo, boljšo, asfaltirano cesto. Toda pot do asfalta je dolga, zato smo tudi mladi prijeli za kramp in lopato in se odpravili na delo. To je bila naša prva delovna akcija in jasno hoteli smo pokazati, da smo pravi sinovi in hčere naše domovine, vredni ponosa naših staršev. Zbrali smo se ob osmih zjutraj v črnem potoku in skupaj s starejšimi krenili na delo. Lep je bil pogled na skupino mladincev s krampi in lopatami, ki so z ramo ob rami s starejšimi krenili na delo. Ni bilo več trenj med obema generacijama, ki se v zadnjem času rada pojavljajo povsod. Bili smo složni, kajti vse skupaj je vodil na delo en sam cilj, ena sama želja: zgraditi boljšo, lepšo cesto! Razdelili smo se v skupine in se razmestili po cesti. Eni smo prekopavali cesto, da so potem lahko položili cevi za odtok vode, drugi so razmetavali in nakladali pesek ter prst. In še in še je bilo manjših opravil, ki jih je bilo treba narediti. Krampi so udarjali ob trda tla in lopate so kar naprej vihrale po zraku in odmetavale odvečno prst. Res je bil zjutraj mraz, toda kmalu smo se ogreli, hrbet in čelo pa sta postajala potna. Fantje so se še posebej hoteli pokazati, toda tudi dekleta nismo hotela zaostajati za njimi. Vendar pa resnice, da so ženske bolj občutljive kol moški, ni bilo moč skriti, saj so kot dokaz temu ostali žulji na nežnih dekliških rokah. Seveda se je ob tako napornem delu tudi grlo hitro izsušilo. Toda za pravilno na-močenost so poskrbeli mimo- idoči in pa ostali vaščani, ki niso mogli priti na delo, saj so kaj radi prinesli kak liter domačega vina ali pa so kupili pivo v bližnji gostilni in nam malce olajšali žejo. Okrog enajstih smo imeli kratek počitek in malico, potem pa smo zopet neutrudno nadaljevali z delom vse do treh popoldan, ko so mišice že začele opozarjali na počitek. Naredili smo veliko in bili s svojim delom zelo zadovoljni. Pohvaljeni pa smo bili tudi od starejših, kar nas je še posebej razveselilo. Sklenili smo, da bomo še naprej lako složno delali in pomagali povsod, kjer bo treba, saj pregovor V slogi je moč, res velja. Marina Krnel OO ZSMS Vintarjevec Dopisujte v vaše glasilo V Kresnicah so uspešni Krajevna skupnost Kresnice je z 800 prebivalci med srednje velikimi v naši občini. Poleg Kresnic spada v to krajevno skupnost še vas Kresniški vrh, ki ima 200 prebivalcev. V Kresnicah je štirirazredna osnovna šola z dvema učiteljema in 44 učenci. Tu je tudi industrija apna Kresnice, ter v okviru Kmetijske zadruge Litija sadovnjak (na Kresniškem vrhu), trgovina in gostišče. V Krajevni skupnosti delujejo Krajevna organizacija SZDL, osnovna organizacija ZKS, krajevna orga-nizcija ZB NOV in mladinska organizacija. Tukajšnji občani pa delujejo tudi v organizaciji Rdečega križa, gasilskem društvu in nogometnem klubu »Apnar«. Občani so v glavnem zaposleni v Ljubljani in se vozijo na delo z vlakom, sedaj ko imajo tudi nov most preko Save, pa se vozijo tudi z avtobusi. Manjši del občanov je zaposlenih tudi v Industriji apna Kresnice. Krajevni praznik imajo občani 21. septembra. Tega dne leta 1944 so partizani napadli sovražnikovo postojanko v Kresnicah. Predsednik sveta KS je Franc Vidic, predsednik KO SZDL Franc Voglar, sekretar OO ZK je Franc Križišnik, organizacijo ZB NOV vodi Ivan Cimerman, mladino pa Jani Zaje. Rdeči križ vodi Franc Jančar, gasilsko društvo Anton Rajšek, upravnemu odboru NK »Apnar« pa predseduje Janez Haupt-man. Kot pri predstavlajnju ostalih krajevnih skupnosti, sem se tudi v Kresnicah pogovarjal s predsednikom sveta KS Francem Vidicem. Že podatek, da je Vidic predsednik KS vse od njene ustanovitve, to je od lota 1964, veliko pove. Pove, da je bil Franc Vidic v Kresnicah na čelu vseh izvedenih akcij polnih 11 let. Pa mu ni videti, da bi bil utrujen ali naveličan od vsega tega neprestanega sestankovanja, trkanja po vratih, pisanja, govorjenja, dela z ljudmi . . . Ravno nasprotno. Poln je programov, predlogov in mišljenj, ki bodo krajevno skupnost še bolj razvili. Temu primerno uživa tudi velik ugled v Kresnicah. Ne samo v Kresni-nicah. Tudi v občini, saj že vrsto let vodi Občinski odbor ZZB NOV, kar mu tudi vzame veliko časa in energije. Vrste drugih funkcij ne bom našteval, saj jih je preveč. Skratka, v Kresnicah naj ne razmišljajo o novem predsedniku KS, saj bo Franc Vidic to funkcijo tudi vnaprej še najbolje opravljal. Takole je Franc Vidic govoril o življenju v KS Kresnice: »Vodovod imamo urejen, tudi elektrifikacija je v redu. Pravkar dokončujemo elektrifikacijo Kresniškega vrha. Uredili smo pokopališče, adaptirali gasilski dom, zgradili lopo ob gasilskem domu, ob-novoli šolo, prenovili trgovino in uredili bife. Tudi cestne povezave so v redu. To so samo glavne investicije. Vrednost lc-teh je približno 400 starih milijonov. Moram reči- da smo del sredstev za vsa ta dela zbrali sami, bodisi iz proračuna KS ali s samoprispevki občanov, del pa so prispevale delovne organizacije IAK, KZ Litija) in druge organizacije. Nedvomno največja pridobitev za Kresnice v zadnjih letih jc nov most preko Save, ki smo ga zgradili lani. Vreden je 450 starih milijonov, sredstva pa smo zbrali iz mnogih virov. Največ je prispevala Industrija apna Kresnice, ki ima tudi največ zaslug, da imamo most. Pomagali pa so še: Republiška skupnost za ceste, SO Litija, GOP Komunala Litija, Kmetijska zadruga Litija, GG Li- tija, SO Domžale ter krajevne skupnosti Velika vas (SO Domžale), Ribče, Hotič in Jevnica. Tudi občani kresni-ške krajevne skupnosti so zbrali dosti denarja s samoprispevkom. temeljnih ciljev nadaljnega razvoja naše občine. Z novim načinom financiranja KS bomo ta cilj postopoma gotovo dosegli, če bomo vodili politiko pospešenega razvoja nerazvitih območij v občini. Bil sem že v mnogih občinah in krajevnih skupnostih v naši republiki, v naši občini pa poznam vse krajevne skupnosti. Na podlagi tega lahko rečem, da je v Sloveniji malo tako zaostalih in nerazvitih območij kot so nekateri predeli v naši občini. Tem bo potrebno v bodoče s čim bolj učinkovitimi ukrepi omogočiti pospešen razvoj .« Kakšen je vaš letošnji plan »V maju predvidevamo otvoritev otroškega vrtca v Kresnicah z zmogljivostjo do 30 otrok. Investitor bo skupnost otroškega varstva občine Litija. Nadalje bomo dokončali elektrifikacijo Kresniškega vrha. Tu imajo ob- Franc Vidic: »Pospešen razvoj nerazvitih območij.« V vseh teh letih pa nismo mislili samo na komunalno urejanje krajev. Tudi akcij za izboljšanje družbenega standarda občanov ni bilo malo«. Iz vsega tega lahko zaključimo, da jc krajevna skupnost kar dobro razvita? »Če jo primerjamo z nekaterimi izrazito nerazvitimi poti račji v naši občini, je naša krajevna skupnost dokaj razvita. Če pa se primerjamo s krajevnimi skupnostmi npr. v ljubljanskih občinah, pa smo še daleč od razvitosti.« Gotovo imate svoje mnenje o teh razlikah med razvitimi in nerazvitimi krajevnimi skupnostmi v občini? »Prav bi bilo, da bi bile krajevne skupnosti v naši občini približno enako razvite. To mora biti eden izmed čani veliko zaslug, saj so se neverjetno veliko angažirali pri teh delih. V planu imamo tudi asfaltiranje ceste od Godca do zapornic v spodnjem delu Kresnic. Še vnaprej bomo pomagali pri urejanju nogometnega igrišča in uredili ograjo na pokopališču. Važna naloga je tudi dokončna izdelava zazidalnega načrta za Kresnice, saj je v zvezi s tem povezana lokacija nove šole, stanovanjska gradnja in razvoj turizma na Kresniškem vrhu.« Kaj pa srednjeročni program? »Tu so nekatere naloge, ki jih morda (udi ne bomo uspeli rešiti do leta 1980. Vsekakor bomo v Kresnicah dobili novo šolo iz sredstev občinskega samoprispevka in uredili kanalizacijo. V planu imamo tudi dokončno izgradnjo nogometnega igrišča, gradnjo preskrbovalnega centra, asfaltiranje nekaterih cest, pridobitev prostora za PTT, ureditev prostorov za kulturno prosvetno delo in še kaj.« Želje? »Da bi se naši programi v čim večji meri realizirali. Želim si tudi, da bi sodelovanje med KS in SO Litija ter družbenopolitičnimi organizacijami še vnaprej bilo tako dobro kot doslej, vsekakor pa naj bi bila povezava med KS in Industrijo apna Kresnice tudi vnaprej takšna kot do sedaj. Ta delovni kolektiv na čelu z direktorjem inž. Ivom Kramžarjem nam je doslej že veliko pomagal. Tudj od občanov pričakujemo še naprej takšno enotnost in pripravljenost pri reševanju skupnih akcij kot doslej. Pričakujem tudi, da bosta imeli GOP Komunala in Vodna skupnost Ljubljanica—Sava v bodoče več razumevanja do naše KS, saj GOP Komunala izkorišča naravne surovine v Savi, ne da bi KS od tega kaj imela.« Težave? »Dela je veliko. Treba bo namestiti profesionalnega tajnika KS.« Predlogi? »Družbeni dogovor o financiranju krajevnih skupnosti ocenjujem kot zelo dober. Še enkrat poudarjam, da bomo morali voditi politiko hitrejšega razvoja nerazvitih področij v občini, čeprav s tem nočem reči, da bi do izenačitve krajevnih skupnosti v naši občini popolnoma ukinili razvoj »razvitih« krajevnih skupnosti.« NEJ Razvoj PTT Podjetje za PTT promet Ljubljana je izdelalo plan razvoja pošt in telefona. Direktor TOZD Ljubljana, ki vključuje naše pošte in upravnica pošte Litija tov. Grden in tov. Cerarjeva sta dne 25. 3. 1975 na razgovoru na občini obrazložila plan razvoja v letih 1975—1985: 1. Pošta Litija: od sedanjih 400 telefonskih priključkov bi jih letos vključili še 200 (je že sedaj cca 100 prošenj). V letu 1978 — 600 in leta 1983 — 800 številk, tako da bi Litija imela 1. 1985 2000 telefonskih priključkov. ■ Dana pripomba: glede na predviden razvoj Litije in Šmartna naj bi na 10.000 prebivalcev planirali še 1000 priključkov. 2. Pošta Gabrovka: potrebno zgraditi prostore 100—120 kv. metrov. Telefonska centrala v letu 1976 — 200 številk. 3. Pošta Kresnice: novogradnja ali v sedanji zgradbi dodelitev novega lokala v pritličju. V letu 1976 — 20 številk, v letu 1978 — 200 številk, skupaj 400 številk. 4. Pošta Vače: nova zgradba v letu 1979 in centrala s 160 priključki. 5. Pošta Dole: nova zgrad- ba v letu 1980 in centrala s 160 priključki. 6. Pošta Sava: možnost ureditve pošte v sedanjih prostorih, v letu 1980 160 priključkov. Pripomba: Prostore bo mogoče razširiti prej, zato bi se morala centrala vgraditi pred navedenim rokom. 7. Pošta Polšnik: nova zgradba v letu 1983 in centrala s 100 priključki. Ni še rešeno vprašanje financiranja zgradb. Pošta želi najemniški odnos, ostalo je odprto vprašanje, kdo bi gradnjo lokalov financiral. Informacija o planu je sestavljena na podlagi ustnega obvestila. Krajevne skupnosti in tudi posamezni občani, družbenopolitične organizacije in delovne organizacije lahko svoje pripombe pošljejo Oddelku za gospodarstvo občine Litija. C. V. Financiranje Glasila občanov v letu 1974 I. Dohodki: Kulturna skupnost Litija 95.000,00 din Delovne organizacije 7.000,00 din Skupaj 102.000,00 din II. Izdatki: Gorenjski tisk — tiskanje 57.098,00 din Poštnina za dostavo GO občanom 5.169,30 din Kilometrina in dnevnice 2.568,60 din Avtorski honorarji s prispevki 12.103,90 din Ostali materialni stroški 486,30 din Skupaj 77.426,10 din Saldo: 24.573,90 din POZIV Občinska konferenca SZDL Litija poziva vse delovne organizacije, hišne svete, lastnike hiš in občane, da ob dnevu OF in prazniku dela I RAZOBESIJO ZASTAVE na vseh hišah in javnih mestih in s tem ustvarijo čimbolj slavnostno vzdušje ob obeh praznikih Tudi človek je investicija : : : Množični in kvalitetni šah ima v Litiji lepo tradicijo, saj je bil po besedah velikana slovenskega in jugoslovanskega šaha, dr. Milana Vidmarja, v Litiji ustanovljen eden prvih šahovskih klubov v Sloveniji. V teku svojega obstoja je litijski šah dosegel lepe uspehe, doživel je pa tudi hude krize. Zadnja kriza je trajala kar devet let. V letu 1972 je bil ponovno ustanovljen šahovski klub, pravo šahovsko življenje se je začelo v maju 1974. Od takrat dalje se igrajo redni mesečni brzoturnirji, za katere vlada precejšnje zanimanje, saj opažamo na vseh številno udeležbo, kar je do- kaz, da je v Litiji precejšnje zanimanje za šah. Mesečni brzoturnirji se igrajo za prehodni pokal šahovskega kluba. Igralec, ki Lani najboljši: Hari Lepold osvoji pokal trikrat zaporedoma ali petkrat s presledki, ga prejme v trajno last. Doslej to še ni uspelo nikomur, kar priča o izenačeni borbi za vrh, igralce pa stimulira k večji borbenosti. Ob koncu leta Občinska zveza za telesno kulturo nagradi najboljšega brzopotez-nega igralca s t. i. »GRAND PRIX« pokalom. V poštev za to nagrado pride z vsakega brzoturnirja po deset igralcev. Na koncu leta se seštejejo vse njihove točke, na podlagi katerih se nato določi zmagovalec. V letu 1974 je bil najuspešnejši hitropotezni igralec Hari Lepold, ki je s precejšnjim naskokom osvojil trofejo najboljšega hitropotez-nega igralca, saj je zbral 54 točk. Sledijo Rink 45, Maver 40, Meglic 39, Jamšek 38,5, Dolinšek 33, Brložnik 27,5, Mandelj 23,5 itd. Lanskega oktobra se je pričelo dolgo pričakovano prvenstvo Litije. V dveh polfi-nalnih skupinah je nastopilo kar 41 igralcev, izmed katerih bo 20 udeležencev finala odločilo, kdo bo najboljši šahist Litije v letu 1975. Izvršni odbor šahovskega kluba se dobro zaveda, da je obstoj in razvoj šaha v Litiji odvisen od dela z mladino, zato jc bil takoj navezan stik z osnovnimi šolami, kjer požrtvovalni mentorji z veliko vnemo skrbijo za razvoj šahovskega podmladka. Zlasti požrtvovalno deluje prof. Maver na osnovni šoli v Litiji, prof. Meglic v Šmartnem ter tov. Rogelj in Planinšek na Vačah in Dolah. Kot je videti, je ponovno postavljen temelj razvoju šaha v litijski občini. I. Baus 13 o d ict 0 Morda bi v teh časih tudi namesto poroke kazalo uvesti samoupravni sporazum. 0 V preteklem lednu je po ulicah Litije pometalo TOZD »VETER« namesto GOP »KOMUNALA« Liti ia. 0 Občinska konferenca Socialistične zveze Litija in Izvršni svet Skupščine občine Litija sta že sprejela priporočilo oz. prepoved kajenja na sestankih če je navzočih več kot pet oseb. Opaža se, da kadil- ci sedaj kadijo na sestankih še z večjim užitkom, cigarete pa prižigajo tudi nekadilci. 0 Ob rubriki v zadnjem Glasilu »trikrat lahko ugibate« smo slišali 3x111 mnenj, le v onem primeru se je ime ponavljalo. Tudi tisti, ki bi lahko sebe postavili pod katero izmed rubrik, so navajali le druge. Je to samozavest, vest, kritičnost ali skromnost? 0 Predilnici predlagamo, da nabavi žičnico, da zaposleni ne bodo peš premagovali 45 % vzpon po nasipu ob nadvozu. O če greš na kegljišče peš, si zlomiš nogo, če se pelješ z avtom si ob izpit. |V Liliji je 252 stanovanj, ki nimajo kopalnice. Ker se uporabniki teh stanovanj tudi v Zdravstvenem domu ne morejo več kopati, jim preostane le še Sava. Pa ne za samomor. Za kopanje namreč. 0 Telovadnica v Litiji je zaprta. Tudi šmarska ima vse »pogoje« za to. Sreča v nesreči pa je, da imamo v občini samo dve »telovadnici«. 9 Kaj bi le pisali v BODICE, če ne bi imeli Kegljišča in Komunale? Od kdaj urejen sistem štipendiranja? V občini Ltija so družbenopolitične organizacije, skupščina občine in delovne organizacije že več let imele dokaj urejen sistem štipendiranja. Začetki organiziranega štipendiranja na občinskem nivoju segajo v leto 1967, ko je bila pri občinski konferenci SZDL Litija ustanovljena komisija za pomoč mladini pri šolanju. Sredstva za tako vrsto pomoči so prispevale delovne organizacije, ki so tudi same štipendirale dijake in študente. Vsa ta leta je imela še najbolj urejen sistem štipendiranja Predilnica Litija. Sredstva za pomoč mladim pri šolanju: din 1967 22.400,— 1968 36.490 — 1969 57.210.— 1970 57.500.— Prvi samoupravni sporazum za področje štipendiranja V letu 1971 je bila sporazumno z občinsko skupščino ukinjean komisija za pomoč mladini pri šolanju in ustanovljen v občini sklad za štipendiranje. S tem korakom smo storili kvaliteten premik v štipendiranju; štipendije so se povišale, štipendisti so morali podpisati pogodbe. V občini pa je bil podpisan samoupravni sporazum o štipendiranju. Sklad so financirale delovne organizacije, temeljna izobraževalna skupnost in skupščian občine. Število štipendistov se je povečalo. Sredstva za štipendiranje: 1971 1972 1973 1974 din 46.000, 124.000, 209.000, 298.000, V novem sistemu štipendiranja lahko dijaki in študentje prejemajo kadrovske šti- pendije v delovnih organizacijah ali samoupravnih interesnih skupnosti. Podroben pregled je naslednji: štipendistov Temeljna izobraževalna skupnost Litija 36 Predilnica Litija 21 Lesna industrija Litija 7 Industrija usnja Vrhnika — TOZD Šmartno 6 K Z Gabrovka — Dole 4 Industrija apna Kresnice 3 Uprava SOb Litija 3 GOP Komunala Litija 2 Tekstil Ljubijana-Pletilja Litija 1 KZ Litija 1 Zdravstveni dom Domžale 1 Skupaj 85 V samoupravnem sporazumu je predvideno, da vsi tisti dijaki in študentje, ki niso uspeli dobiti kadrovske štipendije, lahko prosijo za štipendijo iz združenih sredstev delovnih organizacij (socialni kriterij) in si tako zagotovo možnost za šolanje. Te štipendije odobrava skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma. V začetku leta 1975 prejema take štipendije na srednjih šolah na višjih in visokih šolah skupaj Kriteriji za te štipendije so postavljeni tako, da bi v nekaterih primerih bila štipendija iz združenih sredstev vijša od kadrovske štipendije, 36 štipendistov 19 štipendistov 55 štipendistov zato je štipendist v teh primerih upravičen na razliko štipendije i/, združenih sredstev. Katere šole obiskujejo naši štipendisti? Višje in visoke šole: Pedagoška akademija Ekonomska fakulteta Medicinska fakulteta Tekstilna fakulteta Elektrotehnična fakulteta Biotehnična fakulteta Filozofska fakulteta Višja upravna Pravna fakulteta Fakulteta za likovno umetnost Fakulteta za gradbeništvo in geodet. FNT — paleontologija Višja šola za socialne delavce Višja šola za zdravstvene delavce skupaj 10 5 4 3 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 36 Srednje šole: tehniške šole 29 pedagoška gimnazija 19 ekonomska šola 18 gimnazije 16 sred. vzgoj. šola 5 sred. usnjarska šola 4 zdrav, in zobozdrav. 3 administrativna 3 kmetijska 2 aranžerska 1 šola za oblikovanje 1 galanterijska 1 S k u p a j 102 Skupno štipendiramo v občini Litija 140 štipendistov, kar prav gotovo pomeni lep dosežek in velik korak k izboljšavi kadrovske strukture zaposlenih v naši občini. Osnovno zaslugo za tak napredek v nekaj letih pa imajo delavci; s svojim delom zagotavljajo sredstva za štipendiranje. V litijski občini je že prodrla zavest, da je poleg investicij v stroje in zgradbe treba investirali tudi v ljudi.