Izhaja vsaki čelrtek ob II. uri dopoldne. Rokopisi si' no vračajo. Nefrankovnna pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne ra celo leto 3 krone, za pol leta K 1SC Za Nemčijo je cena listu 5 K, /a druge dežele izven Avstrije (> K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorce sv 1 Marija Slov 7
>1*1^'" - Tri A
J.tt-juir. 9
\arodnj tiskarn«
(otipov.
Marušič)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan
Gorici.
Naročnino in naznanila s p r e j e m a npr.ivni^tvo v Gorici, Seineniška ulica š. 10 Posamezne številke se prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se račnnijo po petit vistali, in sicer: če jte^tiska enkrat 14 vin-;-dvakrat 12 vin., Uikr.it Id vin. Večkrat po pogodbi.
Gorici.
hi ilr.
Ob zadnjih volitvah v deželni zbor vrgli so se liberalni kolovodje z vso predrznostjo na g. dr. Aleksija 1! o j i c a, dasi je že pred volitvami izjavil, da ne kandidira. Ta ni ostal dolžan odgovora in je na podlosti ..napredne11 stranke odgovoril v „Gorici“ s člankom katerega je s polnim imenom podpisal Ta članek je zadel vodjo goriških ,,naprednjakov'1, dr. Tumo, v živo, in sicer tako, da se je po njem čutil razžaljenega na svoji časti in je naperil tožbo proti dr. Hojicu.
V	ti zadevi se je bila pričela porotna obravnava že dne 2. julija I. 1902, a se je radi italijanskih porotnikov preložila. Tedaj je dr. Tuma odklanjal slovenske porotnike, a sedaj, ko so bili vsi spisi prevedeni v italijanščino, je odklanjal pa italijanske porotnike.
Dne 11. t. m. pa je bila druga razprava, kateri je predsedoval deželno-sodni svetnik Ziirrer. Kot porotniki so bili izžrebani 6 Slovencev in 6 Italijanov. Obtožbo je zastopal sam dr. Tuma, obtoženca pa dr. Rajmondo Luzzallo, ker noben slovenski odvetnik ni hotel prevzeti zastopstva.
Zapisnikar je prečital obtožnico v slovenskem in italijanskem jeziku, ki se tako-le glasi:
Obtožnica.
Dr. Henrik Tuma, odvetnik in deželni poslanec v Gorici, obtožuje dr. Aleksija Rafaela R o j i c, zdravnika v Gorici, da ga je v članku' „Kje tiči laž?11 v Gorici izhajajočega časopisa „Gorica'‘ št. 81 z dne 12. oktobra 1901, kojega je lastnoročno podpisal obdolžil z besedami: „Danes Vam lahko še enkrat s popolnim prepričanjem povem, da nam je dr. Tuma takrat brezvestno vse pokončal,
LISTEK.
Poglejmo Kineze!
/nniniivii črtic« življenja.
Šege in navadp Kinezov so vse različne od naših evropejskih, tu in tam celo popolnoma nasprotne.
V	Kini ne nosi mož hlače, ampak žena, to je, mož ima široko, nekako žensko obleko, dolgo do nog; ne žena, ampak mož nosi dolgo, spleteno lmo, ko spleta na lase skupaj in mu sega do pet, ki ima žena sicer tudi dolge lase, toda ne v kito opletene, temuč zvezane sicer, a razprostrte in razkosane čez rame. Namesto šibe rabi kinežki učitelj večkrat kito; s to splete in našeška poredne otroke. Kedar Kinez žaluje, ne rabi ..črne" obleke, ampak nam ravno nasprotno, to je „belol“ — Šega je taka, kaj se hoče! ne pomaga nič.
Pri hiši in v hiši ti Kinez redko- ' kedaj kaj spremeni, ali celo nikoli; vdobe ae poslopja, ki so stara po 800, 400, 800 in celo 1000 let! Kinoz ne spremeni ničesar, on je zadovoljen s tem, kar je vdobil in kar je našel. Skoraj vsaka hiša je obzidana; noben nema vedeti, kaj se v njegovi hiši godi. On je sam za-se. Ne • zaupa nobenemu in se briga le za-se, drugo mu ni mar.
Poglejmo kinežko hišo!
u1 rdiv5i s tem tačasni politični, skrajno neugodni položaj (,v prilog našim dušma-ninom). ne da bi se bila vsaj nam go-riškim Slovencem izpolnila kalerakoli tako opravičena tirjatev. — Doznali ste »otnvo, da je dr. Tuma v deželnem zboru glasoval za vsprejem užitnine v deželno u pravo, a da je, kakor j<> to sam priznal v seji deželnega zbora, v kateri je odgovarjal glavar Pajer na dolično interpelacijo poslanca Grče, potem osebno, po svojem glasilu in po svojih privržencih na vse kriplje podiral in konečno, tudi podrl dotični enoglasni zborov sklep. In to v znamenito škodo deželi, ki je zgubila s lom letnih 1 HO.flOO K, in davkoplačevalcev, a v prilog zasebnemu podjetniku. Znano Vam mora biti tudi, dajedr. Tuma vpeljal abstinenco v deželni zbor, potem jo pa smešil in obsojal, ko je videl, da bi bili tem potom pridobili slovenski poslanci, ako bi bili edini pod vodstvom dr. Gregorčiča in Alfreda grofa Coroninija, svojemu narodu, kar mu tiče po božji in naravni postavi. To, če kedaj, v tem trenotku, ki se more biti ne povrne nikdar več, prepotrebno edinost je nečuveno razbil dr. Tuma nam primorskim Slovencem in tudi Vam v neizrečeno škodo.
Dasi je mož zdaj agilen, vendar ne zasluži, da se zanj ogrevate. V vsem svojem delovanju in po vsem svojem prizadevanju namreč ne vidi in ne išče druzega, nego samega sebe in svojo o s e b n o g m o t n o korist. Dr. Tuma sam je izrekel: „P o 1 i t i k (t o r e j tudi poslanec), mora v prvi vrsti skrbeti za-se, potem še le za svojo volilce; dr. Gregorčič mora ravno radi tega propasti,
1 ker je nesebičen11. Izrekel je to gotovo ne iz prepričanja in iz spoštovanja do : dr. Gregorčiča, ampak gledč na svoje materijalno stanje in na dejstvo, da je ; začel služiti denarja, ko 3e mu življenje
Mala vrata nas peljejo v notrajnost. i Prvi prostor, v katerega pridemo, je „spre-
i	jemnica11. Kaj bi ti hodil v mojo hišo in v kuhinjo, si misli Kinez. Jaz te moram prej spoznati, kaj si in kdo si ti. Stopimo tedaj v sprejemnico!'1 Tukaj tujca izprašujejo: „Kako ti je ime?'1, in tujec na-
1	vadno odgovori: „jaz nemarn imena!11 Ge se ga vpraša, od kod ste? odgovorili bi mi Avstrijci: „iz male dežele avstrijske11. „Kje je vaša palača ?•* „Na Dunaju11, „V Gorici11. „Kje je vaša žena?“ „Domau. ..Imate le eno samo?11 „Le eno11 seveda. Kinez se temu čudi, ne praša dalje, pa tudi ne veruje.
Ko je Kinez spoznal in dobro pregledal osebo, ki ga obiskuje, tedaj pelje jo naprej v pohištvo. Tik zraven sprejemnice, je kuhinja. Kinez je dobroživec; on rad je. Jesti in piti to je Kinezu glavno delo. Če se dva Kineza kje na poti srečata, se ne pozdravita po naši šegi z „dober dana, ali „dobro jutro!11 ali po krisljanski navadi, temuč: „Si že jedel?'1 „si že kosil ?•' ,,ste večerjali ?“ In če mu drugo odgovori: „da, da, jaz sem že kosil, praša ga hitro prvi: „no, pa si se dobro najedel?11 „Da, dobro sem se na-jeael in napokal!11
No, stopimo vendar v to kuhinjo. Kakšna je? Kako je tu? V koču kuhinje najdemo ozidan, pokrit kotel, nekako tak, kakor ga imajo pri nas za kabanje pre-
že nagiba, mej lem ko ima deco še v najnežniši slurosti.
Dr. Tuma je zaradi bole z n i stopil v pokoj, rekel je, da zahteva to korist naroda. A ko je spoznal, da na tem potu ne pride z lahka do tega. kar je prostovoljno in po nepotrebnem sam zavrgel pod pretego „narodne koristi" in si domneval, da so mu odprta še vedno dotična vrata, je zopet hotel vstopiti v državno službo. Ponujal je vladi, ako ga sprejme, lo. kar mu je bil poveril narod tačas, ko je bil c. kr. uradnik Obetal je namreč c. kr. vladi v svoji dotični prošnji, da odloži deželno odborništvo, deželno poslanstvo in da se odpove vsakemu političnemu delovanju v prid Slovencem. Biti mora to gola resnica. Pravil mi je to dr. Tuma sam 18. 1'ebr. 1897 in tudi drugi, ki so morali to znati. Kako meje presenetila ta vest kot zdravnika, si ztmore misliti vsakdo, ako povem, da sem bil jaz tisti, kateri je napravil pred poldrugim letom t. j. dne 7. okt. I. 1897 dr. Tumi na njegovo prošnjo ono po državnem zdravniku potrjeno spričevalo, na katerega podlagi je bil stalno umirovljen isti dr. Tuma11.
Torej dolžil ga po tiskovini zaničljivih lastnosti in mišljenja ter s tem zakrivil prestopek razžaljenja časti po $ 491. k. z.
Predlagam, da se razpiše glavna razprava pred poroto c. kr. okrožne sodnije v Gorici ter da se v svrho dokaza predlože spisi deželnega odbora o deželni užitnini in iz tus. arhiva spisi gledo upokojitve podpisanega kot c. kr. sodnega pristava in prošnja za imenovanje sodniko m.
Razlogi.
Dr. Aleksij Ralael Roji c je spisal v št. 80. in 81. v Gorici izhajajočega lista ,.Gorica“ z dne 8. in 12. oktobra 1901
šičem. V tem kuha se jed. Strašno se tu kadi. Nekaj riža,sočivja, zelenjadi in razno perje, ta zmes je Kinezu juha V kotlu je sito in v tem neslano testo za kruh. Z dimcm okajeno in opečeno testo je Kinezu kruh. Kruh, kakor ga imamo pri nas, pozna malokateri Kinez, ta se peče le v mestih. Več ko se jedi napravlja, več je tam sit, eno vrhu drugega. Vsa vise nad kotlom, na paru in dimu. Tam vre, se kadi in se cvre. Dober tek! Kinez je mojster v varčnosti.
V	drugem kotu kuhinje je ognjišče za meso. Podobno je našim ognjiščem, ,z razločkom le, da je iz ilovico, vedno umazano in črno, ker snaži so nikdar Tu najdemo kuharja. Kakšen je ? ! Cist in z belim prtom, kakor pri nas. Kaj še! Ves je podoben našemu dimnikarju, zraven tega je še ves oblit z oljem in pomazan z mastjo, kakor s šmirom To je kinežki kuhar. Tu obrača in suče jedi z debelo leseno žlico, če pa ta ni. kar z roko. Jedi na mizo nosi on sam!
Stopimo dalje. Iz kuhinje pridemo v stanovanje kinezovo ali v spalnico. Kaj pa tu? Kako je tukaj? To stanovanje je štirivoglato; o poda, o deskah ali žaga-nicah ni govora, kakor tudi ne o stropu. Kinezi nimajo gozdov, tedaj tudi no lesu; kineške gore so gole. Les se vaga in prodaja na fante in je silno drag. Šip ne pozna Kinez in tudi ne zna iBte zbirati
članka pod naslovom ..Kje tiči laž?“ Oba članka sta žaljiva po celi svoji vsebini, posebno pa odstavek v št. 81. od besedij „Danes Vam lahko še enkrat" pa do ,.stalno umirovljen isti dr. Tuma11.
Dve leti traja gonja politične klerikalno stranke, kateri so se pridružili nekateri goriški posvetni inteligentje, proti osebi podpisanega ter se rabi vsako sredstvo, da bi se izpodkopalo njegovo poštenje in ugled pred ljudstvom in se tako ' o n e m o g o č i I kot deželni poslanec, kot deželni odbornik in tudi kot odvetnik. Stranka, ki je ustanovila list ..Gorica11, in k kateri pripada v prvi vrsti dr. Aleksij Rafael Rojic, si je takoi v prvih številkah imenovanega lista postavila kot eno glavnih svojih nalog, uničiti podpisanega moralno in materijalno. To je list „Gorica“ ponovno naglašal v različnih člankih in dopisih ter glavni voditelji stranke niso nikdar skrivali te svoje tendence. — V osebi podpisanega so videli svojega političnega nasprotnika, ki po ugledu, kojega uživa med ljudstvom, postaja nevaren političnemu voditeljstva oseb, ki se zbirajo sedaj okoli časopisa „Gorica'1.
Dr. Aleksij Rafael Rojic je nastopil za svojo trditev v št. 81. časopisa „Gorica“ z dne 12. okt. 1901 dokaz resnioe ter s tem ponovno potrdil, da je hotel podpisanega žaliti na način, kakor je po sebi razumljivo vsakemu, kdor pozna naše javno iivljenje. — Ako bi se temu članku odrekla prava ost, rekoč, da je pisan in narekovan iz politične strasti in ne z namenom žaliti, pa odpade ta pomislek, ako članek čita oseba, ki ne pozna razvoja zadnjih let domače naše politike, in katera mora iz inkriminovanih besed sklepati brez drugega, da je mož, o katerem se sme govoriti tako, kakor v članku „Kje tiči laž?“, zaničevanja vreden, ker je iz frivolitete in zlobnosti iskaje samo
in izdelavati. Hiša tedaj nema oken, ampak le leseno omrežje brez šip. Mesto šip se prileplja po zimi papir na te odprtije, po leti je pa vedno vse odprto. Tam se ne boje prepiha in revmatizma. Včasih je mraza od 10—12 stopinj, pa vendar se ne kuri, ker peči so tam sploh neznane. Postelj je prav malo, razun pri bogatinih, ki imajo postelje viseče v zraku, tih stene. Po dnevi pa se iste znižajo, in služijo gospodinji za šivalno mizo.
Kinez pelje nas dalie. Prišli smo v prostor mrtvaških krst (trug)! Kaj pa to? Kaj te pomenijo?! Krste (truge) so kine-zorn znamenje, da je družina premožna in čislana; krste so tedaj nek hišni zaklad. Je pa pri Kinezih šega, da si o raz nih prilikah, v godovih, o posebnih slavnostih eden druzemu krste pošiljajo in darujejo, katere potem hranijo ali v „spremnici“ ali v posebni sobi, da jih vsakdo lahko vidi. Več ko je znanja in spoštovanja, več je darov — krst! Čudna navada! čudni darovi! No, vedni spomin smrti v hiši imeti, ni sicer slabo; da bi le tu in tam tudi kaj nanjo mislili!
Ko je škof necega mesta obhajal, ni davno tega, svojo petindvajsetletnico, hoteli so mestjani tudi njemu darovati krsto in res napravili so mu kaj lepo in drago.
svojo gmotno korist, oškodoval lastni svoj narod.
Inkriminovane besede nosijo tornj vse znake razžaljenja časti po § 491 k. z., in k«r je dr. Aleksij Rafael Rojic priznal avktorstvo tega članka, je brez drugega obtožnica utemeljena.
V	Gorici, dne 13. decembra 1901.
Dr. Henrik Tuma.
(Dalje pride.)
Politični pregled.
Proslava Leonove 251etnice v dim. občinskem svetu. — V seji minulega petka je imel župan dr. Lueger povodom 2.">letnici> izvolitve papeža Leona XIII naslednji nngovor: ,.Ravno danes je minulo 25 leto, ko je bil N| svetost Leon XIII izvoljen za papeža. Celi svet z občudovanjem zre na moža, ki je, kakor malokuo, razumel tako vsestransko dovršiti poverjeno mu poslanstvo. V njegovi modrosti se mu je posrečilo zagotoviti papeški stolici vpliv, ki ga nima marsi-kaka z močno armado določena država. Dunajsko mesto pošilja s tega mesta sv. Očetu najiskreneja voščila in dostavlja, naj prosimo Roga, nnj mu d k milost, da še mnogo ief vlada katoliško cerkev.
Odbor hrvatske opozicije je sklenil da morijo do ustanovitje enega glasila za opozicijo vsi trije opozicijonalni listi pisati v istem duhu. Tudi mora vladali sloga v vseh važnih vprašanjih celo kupne opozicije. Vse tri opoz.icijonalne' stranke so sedaj združene. To je pač vesel pojav v lužni Hrvatski.
Vojna predlogu sprejeta. — Naš
državni zbor je sprejel z veliko večino v drugem in tretjem branju ves vladni načrt o vojaških novincih ter drugih za-„tevah vojaške uprave. Domobranski minister je obljubil; Orožna vaja v dvanajstem službenem letu ho že letos odpadla z gotovimi potrebnimi izjemami. Kar se tiče preskrbovanja armade se bo minister v najširšem obsegu oziral na domače proizvajalce; tudi predčasne dopuste bo dovoljevala vojna uprava kmečkim sinovom in takim, ki so doma ne-obhodno potrebni. Vestno še hoče vojna uprava ravnati po predpisih glede izpol-novanja verskih dolžnostih in gojenja verskega čuta. Glede vojaških taks bo dovolila vojna uprava najširše olajšave najnižjim razredom ter zvišala iste v višjih razredih. Vojaško-kazenski pravdni red se spremeni. Oni, ki so pozvani v vojake in morajo napraviti daljšo pot do svoje garnizije, dobč primerne odškodnine.
V	ogrskem parlamentu se še
vedno nadaljuje razprava o vojaški predlogi. Opozieijonalne stranke obstruirajo tako uspešno, da se stvar nikamor ne zgane. Se ve, da ne manjka burnih prizorov. Tako je honvedski minister Fiyer-vari poslancu Lengyelu rekel, da laže. Poslanec je ministra pozval na dvoboj, in sedemdesetletni minister se je res bil s sabljami. Seveda sta iz dvoboja oba odnesla zdrave peto.
Čelii in vlada. — V torek je imel v Pragi sejo izvrševalni odbor mladočeške stranke, da določi pogoje, pod katerimi bi Cehi mogli pripustiti razpravo o proračunu in nagodbo z Ogrsko.
izllrnnje Avstrijcev iz Prusije.
—	Mnogim avstrijskim trgovcem, ki so se naselili v krapi Zabrze, je pruska po-liciia zaukazala, da morajo v treh mesecih zapustiti pruska tla. A pri nas smejo pruski protestantovski pastorji hoditi od mesta do mesta in hujskati proli katoliški cerkvi in Avstriji. O ti potrpežljiva Avstrija!
Dopisi.
Iz Št. Petra. — V ,,Soči“ z dne 21. t. m jp dopis iz Št. Petra, nad katerega predrzno nesramnostjo smo se zavzeli. Dopisnik P. B, to je: Peter Bru-mat. c. kr. poštar, odgovarja na notico „Prim. Lista' z dne 12. t. m., v katerej smo se pritožili, da je naš poštni pečat samonemški in pa, da je pošta večkrat ob uradnih urah zaprta. Odkritosrčno rečeno, odgovora na našo kratko pa dostojno pisano notico nismo pričakovali, toliko mani pa tako nesramnega in predrznega odgovora. Naš poštar nas imenuje ..zlobnega, brezvestnega, škodoželjnega. obžalovanja vrednpga dopisuna11 itd. Zato vprašamo: na kak način smo si te lepe priimke za°lužili ? Ali morebiti niBmo poročali resnice? Kar smo pisali,
je gola resnica, samo premalo smo Se pisali, kajti zdaj se jih je še več oglasilo, ki se pritožujejo, da morajo večkrat ob uradnih urah dalj časa čakati, predno se jim pošta odpre; da, še celo eden voznikov, ki vozi pošto skozi Št. Peter, se je baje izrazil proti enemu naših, rekoč: Kar je „Prim. List'* pisal, je resnica, samo premalo je povedano. Še jaz ga moram večkrat čakati, dasi ga s trobento kličem in on ve, kedaj da semkaj pridem. Enako se pritožujejo tudi drugi.
Z gostobesednostjo bi naš Peter rad utajil ta nered, a pri tem se je čisto nepotrebno in ob enem z največjo predrznostjo spodtaknil ob naše kmet. društvo ter ob „Nutota, vodjevega oskrbnika11 kakor ga on imenuje. Vprašamo: v kaki zvezi je naša notica z kmet. društvom in .,Nutotom‘'? Peter se sicer sklicuje na oba, češ, naj ta dva pričata, kako požrtvovalen da je on in to ne le ob uradnih urah, ampak celo izven uradnih url Radi tega smo vprašali kmet. društvo, koliko je resnice na tem, pa smo zvedeli, da bi bilo naše društvo zelo zadovoljno, ako poštar Peter zato poskrbi, da bodo vse na društvo naslovljene reči prišle res društvu v roke, ne pa kakim drugim tujim osebam, n. pr. da ne bo treba več društvu iskati na nje poslanih sodov po Gorici, kar se je žalibog že pripetilo — gotovo ne v korist društva! To je, kar naše društvo želi in bo tudi zahtevalo. Ako pa g. Peter v poletnem času, ali prav za prav ob času, ko dozori zgodnji krompir, kako uro izven uradnega časa na pošti ostane, da sprejme ali odda kak telegram, ne stori tega iz požrtvovalnosti in nesebične ljubezni, marveč iz dobičkarije, kajti on dobi zato posebno nagrado. Peter, samosvoja hvala smrdi 1 — Odločno pa protestira naše kmet. društvo proti grdemu sumničenju in nesramnemu napadu, izraženemu v besedah: „naj le povpraša dopisun vzornega vodjo slavno čez vso slavne tukajšnje kmetijske zadruge" in nekoliko nižje zopet: „ko bi vodja pa vsled velike društvene trgovine odpotoval1' itd. in zalo se obrača načelstvo našega društva do slavnega c. kr. poštnega ravnateljstva s sledečo prošnjo in vprašanjem:
Sl. c. kr. poštno ravnateljstvo naj blagovoli prečitati notico v „Prim. Listu" šl. 7 z dne 12. t. m. ter z njo primerjati odgovor na isto v „Soči" št. 15 z dne 21. t. m in nato odgovoriti:
1. Kaj ima naše kmet. društvo skupnega z imenovano notico v „Prim. Listu"?
2. Ali je bil naš poštar Peter Brumat opravičen, na tako drzen način napasti naše kmet. društvo?
3. Ali more načelstvo našega kmet. društva še nadalje društvena pisma, telegrame itd. zaupati poštarju, kateri javno v listu in s podpisom (P. B.) tako zaničljivo govori o istem društvu?
Iz Branice 23. febr. — Zadnja beseda „Soči“ v 14. štev. Kdo je prepirljivec in hujskač? — Izjava vernega ljudstva. — Ne bom obširno odgovarjal tej v mojem dopisu v „Gorici“ in v „Pr. Listu,' z dne 19. febr. t. 1. štev, 8, ?e dovolj ožigosani laJitorbi, ki je donesla o meni tako lažnjiv dopis in ki znači toliko, kakor da bi kdo hotel tajiti bivanje solnca na nebu. Kako nedostopna je za vsak še tako očiten dokaz resnice, dokazuje zopet njena 14. štev. z dne 18. t. m., v kateri še zdaj ni prav prepričana o moji resni, tu vsem znani bolezni. Mesto da bi pokarala dopisnika in samo sebe radi iste gorostasne laži, pa mi vnovič očita, „da pikam v cerkvi" itd.
In vendar sem le memogredš na Svečnico nekaj omenil, kakšen greh proti prvi božji zapovedi da je po nezmotljivem nauku katoliške cerkve brati in podpirati slabe, veri in nravnosti sovražne časnike in slabe nasledke iz tega branja! Pa nihče se ni nad mojimi podučnimi besedami spodtikal, kakor z .liberalnim duhom prešinjeni, lažnjivi dopisnik, kar pričuje vnovič tu spodej protovoljno od vsih vernih te duhovnije izdana „Izjava‘ z dne 22. t. m. Res je to, da sem tudi
15.	t. m. nekaj omenil v onem lažnjivem dopisu in napadu na moje poštenje v „Prim.“ in „Soči“. Pa nihče ni bil lu napaden ali „razžaljen“, kakor le oni osamljeni lažnjivi dopisnik z liberalnim uredništvom vred, ki sprejema dopise, da so le proti duhovnikom. Vsakateri pa je lehko slišal neznano ogorčenost vsega ljudstva nad znanim lažnjivcem in pro-palico, ki hoče našo pošteno Branico pred vsem svetom očerniti, med tem ko naj vea svet zna, da Btoji on zdaj čisto
osamljen od vseh*), kakor priča ona „iz-java". Če je tudi po liberalnem grtslu ljudski glas ros božji glas, potem naj lo zapre „lažitorba“ svojo prodajalnico. H koncu pa vrnem oni nenaprošeni svet iste lažitorbe na njen naslov, namreč: .,Jezik za zobmi!" povdarjajoč besede sv Pavla, da božja beseda ni priklenena ali se je ne sme prikleniti! Jaz pa učim le to, kar sv. cerkev uči, in če se kateremu malorazsodnemu liberalcu ta nauk pretrd dozdeva, ne morem jaz kaj za to. Saj so že Jezusa zapustili v začetku nekateri njegovih učencev, ker se jim je zdel njegov nauk pretrd. Saj resnica ima zmi-raj svoje sovražnike.
M. V a I e s, kurat.
Izjava. Mi podpisani pooblaščenci pod naslovom: „Cerkvf>no skladovni odbor cerkvene občine Branica", obsojamo v imenu vsih duhovjanov, razun morda
2	— 3 liberalcev propalic, katere vsi poznamo, a jih nihče v ničemur ne po-števa, ter odločno protestujemo proti neresničnim in nesramnim napadom v 6. šlev. ..Primorca" in v 11. in 14. številki „Soče“ t. m., na našega dušnega pastirja č. g. M Valesa. Ob enem povdarjamo in ponavljamo, v vsem svojem obsegu, vnovič svojo zaupnico dano od vsih tuk. gospodarjev (57 proli 3) z dne 2G maja 1901, našemu čast. g. kuratu M Valesu. Zalo Vas, preč. g. dušni pastir, prosimo, najvdaneje, da vstrajate na Vašem mestu, ter bodite prepričani, da vživate ljubezon, zaupanje in spoštovanje vsih prebivalcev naše duhovnije, razun znanih par razgrajačev, ter ohranite nam še nadalje Vašo blagonosno naklonjenost.
Za cerkv.-skladovni odbor:
Franc Kobal, predsednik.
Ignacij Stemberger, Alojzij Sorta, Franc
Trampuš, Jožef Jerančič, odborniki.
*) Tudi od onih 3 nepodpisanih hišnih gospodarjev J901, sta odstopila zdaj še dva proč, tako da je zdaj s a m ostal v svoji trmoglavosti.
Pis.
Dutovlje na Krasu. — Dne 22.
t. m. smo slavili 25 letnico vladanja Loona XIII. T»ko sijajne slavnosti še nismo imeli. Dne 21. t. m. zvečer so v hrale raz hiš zastave, hiše so bile vse razsvetljene, v vseh vaseh so goreli kresi, a zvonik nas je kar očaral se svojo bogato razsvetljavo. Godba je svirala. Vse to je trajalo dobro uro. Streljalo in zvonilo je pozno v noč. Drugi dan je bila budnica godbe, ubranega zvonenja >'n streljanja. Ob 10. uri slovesna služba božja in pridiga o Leonu XIII. in njegovem delovanju. Corkev natlačena ljudstva. Po maši zahvalnica mej gromenjein topičev. Popoldne slovesne litanje in zvečer zopet razsvetljava zvonika Kaj tacega nismo še doživeli v Dutovljah. To je bil dokaz naše žive vere in kat. zavesti.
Iz Loga pod Predelom nam poročajo, da sta dva vodnjaka v Gorenjem Lrgu čisto prazna. Za napravo drugega ni donašalo samo ubogo domače ljudstvo predpisane zneske, temveč tudi c. kr. okrajni šolski svet tolminski vplačal je primerno svoto. Z kratka stroški s tem združeni so bili razmerno ogromni. Sedaj v dolgi zimi, ki v Logu mimogrede rečeno traja 6 mesecev, od decembra naprej vkljub tolikim stroškom nimamo vode. Kje tiči uzrok označene praznote, ve ljudstvo prav dobro, boji so pa odpreti usta, kajti visi nad njim Damoklejev meč.
O revno, pomilovanja vredno ljudstvo, katero si ne more pomagati I Slavno c. kr. okrajno glavarstvo je sicer obveščeno o tem pomanjkanju, in če tudi naredi potrebne korake, kakor smo prepričani in željno pričakujemo, vendar bo ope-tovano sledil znani izid, da komisija od druge strani spozna krivim le moža, ki je prevzel od sl. c. kr. rudniškega nrada proti neki mesečni nagradi nadzorovanje vodovoda. Naš težko in nevarno pridob Ijeni kruh pod Mangartom je potem takem drag. Kar smo imeli v starih pastirkih časih, nam je odvzeto. Kedar nimamo v obilnosti, čemur smo vajeni od mladih nog, se zatekamo k drugemu studencu, ki nikoli ne vsahne, namreč v gostilnico, kjer se žejni napajajo s pristnim „vi-pavcem".	Eden izmed žejnih.
S Cerkljanskega. — Popravkarji na Cerkljanskem. — Pod tem naslovom sta prinesla „Soča“ in nje sinček „Pri-morec" na naš popravek, ki smo ga postali „Soči“ surov odgovor, v katerem pravi, da je bil naš popravek ^oslarija’1. Pričkali se ne bomo ž njo, ker je dovzetna le za laži in obrekovanje, — ne pa za resnico. Da bodo pa ljudje vedeli, kake ^oslarije" pa „Soča-* trobi v svet jih
hočemo tukaj pribiti. — Ker smo mi poslali „Soči“ popravek, sklepa ona iz tega, da stoji klerikalna reč na Cerkljanskem zelo slabo. Mi pa smo popolno druzega mnenja, namreč, da dokler se ljudje sramujejo obrekovalcev svojega duhovna ter nečejo imeti ž njimi nobene zveze in „Sočiu, ki tako piše, iz lastne volje pošiljajo popravke — bo stala klerikalna reč še prav dobro, in le liberalna slabo. Ker smo se odločno potegnili za resnico smo bili „sladko ginjeni" — to nam kaže, da ne morejo „Sočini“ dopisovalci nič spisati za „Sočo“ drugače, ako niso „sladko, pa menda presladko ginjeni", ker trezen človek sploh ne spravi skupaj takih — podlorti. — Ker smo to naredili, smo „teleta“ in smo podpisali oslarije". Zdaj vsaj vemo kaj smo v očeh „Sočinih“ pristašev in sicer zato, ker ne trobimo v ro»» „Sočinega“ dopisuna, ki je vzel „palent“ na pristno „Sočino" resnico, ki jo pa drugi ljudje imenujejo z domačim priimkom — laž. — Ker smo to naredili, se „Soča“ za nas ne briga, vendar ozmerja nas in brca, kot splašenj konj, v našega gospoda. Se vč po „Sočinih“ nazorih so duhovni vsega krivi, celo lega, ako kakega liberalca bolha vgrizne, ali če mu psi, med strastno agitacijo, iz domačega hrama meso odneso — kar se je zgodilo pri zadnji volilvi najhujšemu liberalnemu agitatorju. Radi toga ne more liberalni dopisun drugače sklepati, kot da je tega popravka bil kriv naš gospod, dasi smo to sami naredili. Norčuje se dalje iz naših poštenih imen, nad katerimi se živa duša ne more spodtikati, kot kak „Sočin" dopisun, kateremu svetujemo naj pogleda in preštudira najprej svoje ime, ako nima tisto zelo „pomembno" vsebino, značilno ne le zanj, ampak za colo napredno stranko. Mi ne napadamo nikogar, ako pa nas kdo napada, naj se ne čudi, če ga tudi mi lopnemo po zobeh — čo se tudi piše „S)ča". Reveži na duhu smo tudi, menda za to. ker nismo nikdar imeli časti vživati dobrote učiteljske službe toliko časa, da smo seje naveličani bili. Ako smo stebri klerikalne stranke
—	potem „Soča“ — rešpekt I ker izdala si veliko skrivnost,	katere	ni	do	sedaj
nobedon na Cerkljanskem še slutil ne, tem manj pa jo poznal. Če nas je teh podpisanih 6 stražnikov našega gospoda, naj »Soča1* ve, da s tako pisavo sama svoje pristaše blati, ker dva med temi šestimi sva, ki čutiva in misliva z liberalci, dokler se držijo moje poštenosti, nikdar pa ne bova ž njimi — če obrekujejo, „Soča“ pravi, g. nune se skriva za svoja teleta — to je sicer častno za našega gospoda, ker mu „Soča“ vsaj po strani spričuje, da	bi on	edini	mogel
pametno misliti, za nas prizadete je pa to skrajno razžaljenje, ker nam odreka vsako samostojno mišljenje in prepričanje. Pa to naj si „Soča“ zapomni, da smo prej mi samostojno	mislili	in	delali in
govorili, predno se je „Soči" in njenemu uredniku pamet toliko razjasnila, da sta vedela, kje jo Cerkljansko,	in	da	si ne
bomo pustili narekovati svojega mišljenja od takih — pobalinov. „Mi smo na krivih potih in učimo krivo vero", ker smo poslali „Soči" popravek, v katerem smo trdili, da ni res, kar je „Soča-‘ pisala. Naj tedaj „Soča" prinese ta popravek in naj na podlagi istega dokaže naše krive poti in našo krivo vero. Tudi pomilovanje imate na razpolago — le imejte ga, mi vam ga iz srca privoščimo. To si odločno prepovemo, da bi vi sploh koga na Cerkljanskem pomilovali, razun samih sebe, ker ste res vredni pomilovanja, ko ne slišite in ne vidite, kar že vrabci čivkajo, da je liberalcem odklenkalo na Cerkljanskem za vselej, da bo drugič še več jasnih in odločnih glasov zavpilo: liberalec nam županil ne bo. —
Iz Št. Viške gore. — Boljšega župana ga pa že ni, kot je naš Matevž. On skrbi za nas kmete, pod njim ni nič občinskih doklad, prosti smo vseh bremen, on zdravi krave in konje, on daja na puf pudelče in kvartinče, ali ni torej to naš mož, kmet vseh kmetov, tako mi je v eni sapi hvalil našega župana njegov pristaš in so priduševal, da takega župana ne pusti nikoli na cedilu pri vo-litvi, da ga pojde še v pokel volit, čo bo treba.
Hm — tudi jaz bi bil kmalu navdušil se za kaperarja, pa šlo mi je po glavi merjenje občinske gmajne, ki je moralo vendar le nesaj koštat, mislil sem ali je vredna več ena krava ali pa ena človeška duša, rajtal sem ali bo res čakal Matevž za pudelče in kvartinče do sodnega dne, ali jih bo pa morda tirjal še
na tem svetu, in ta misel, ta rajtenga me je pripravila do tega, da sem volil proti Matevžu. Naj mi on tega ne zameri. Mi ozdravi pa kdo drugi kravo, pudelča ne nucam, a za gmajno moram tako plačat	Volil	ec.
Iz Zapo&kc pri Cerknem. — Tudi v naše mirno selo pod Porezom našla je pot novica, da je kitajski cesar re!:urz cerkljanskih »napenjačev** radi občinskih volitev rešil dobesedno takole:
Št. 00	Pe-king	15.	lik-fak I 19003.
Slavnemu Kro-ko-ko-di-lCi-lu
v Cir-knu.
Jaz, Ci-ci-l'ui, cesarost mogočnega cesarstva — kvaterne ,.Hrede“ naročam s tem svojemu ministru Čing-čang-čun-ču, da sporoči cerkljanskim na-pen jang-kom, da ni še bilo čez kinežki zid takih bu-dalostij, odkar Brama-putra teče, kakor-šno obsega u-tonk na-pen jang-kov cerkljanskih. Proti lomu odloku se sme »rekurovati** samo — na luno. —
Čing-čang-čun-ča, I. r.
Police na Cerkljanskem. — Malo se šliši o naši vasi po svetu, a vendar živimo in hočemo živeli tudi m>. Najprej povemo o sebi, da imamo samostojno duhovnijo, vikarijat, toda brez vikarja. Imamo tudi šolo, pa brez učitelja. Imeli smo sicer včasih duhovna, včasih učitelja, a sedaj nič — nič. G. kapelan iz Gerkna hodi včasih maševat in učit k nam — po dobroti — a malo je malo! Vendar upamo boljšega za prihodnost. G. vele-slavni kaperar na Gori, naš dični župan, upamo, da se bo nam akazal kot oče zapuščenih sirot. Zato smo ga vsi — z dvema izjemama — tudi zopet volili. On naip napravi cesto, on nam pošlje duhovnika, če ne, bo hodil sam pridigat, on nam bo učitelj v svobodi, napredku, omiki, prosveti, polenti, kometih itd.
Oj kaperar, oj repenkar Poljčanom ti svitli žar!
Usmili se nas, ti naš car,
Kaj za nas je tebi marl
Novice.
Č. gg. naročnikom. — Kdor lista redno ne prejema, naj reklamira: »Zadnje štev. lista nisem prejel1*. Pismo bodi odprto, znamke ni treba. Na ovitku naj se poleg naslova zapiše: »Reklamacija**.
V letošnjem pastirskem listu se prevzvišeni naš nadpastir v gorkih besedah spominja svojega prednika, nepozabnega kardinala dr. Jakoba Missia. Govori dalje o petindvajsetletnici sv. Očeta, proslavljajoč njega vrline in zasluge. H koncu pa spodbuja vernike, naj svojo udanoBt kat. cerkvi in nje poglavarjem kažejo z vestnim spolnovanjem verskih dolžnosti ter natančno dopolnitvijo velikonočne zapovedi.
Prevzvišeni knczonndškof odpotuje danes skupno s mil. tržaškim škofom v Rim, da se pokloni sv. Očetu.
Častnim članom imenovalo je slov. delavsko društvo v Hambornu na Pruskem, preč. o. K a s i j a n a Zemljaka, frančiškanskega gvardijana na Sveti Gori pri Gorici.
Umrl je v Ljubljani č. g. Jožef Šlander, bivši vikarij v Gabrovici na Krasu. N. v m. p.
Reputacija. — V pondeljek dne 16. t. m. o poludne se je deputacija veteranskega društva poknežene grofovine goriško-gradiške, sestavljena iz predsednika, stotnika Jacobi-ja, dveh podpredsednikov. poveljnika gosp. Iv. Simčiča in g. odb. Lassiga, kateri zadnji je odlikovan s spominsko svetinjo Pija IX., poklonila premilo3tnemu knezu-nadškofu, proseč ga, naj o priliki papežkega jubileja položi na podnožje prestola Njegove svetosti Leona XIII društvena voščila.
Premilostni knez in nadškof je dejal, da bode ta izraz vdanosti Njegovi Svetosti jako ljub, ker prihaja od društva, ki se ponaša z geslom: Vse za Boga, Cesarja in domovino.
Njegova svitlost je ob enem blagovolila sprejeti imenovanje častnim članom veteranskega društva.
Na to se je premilostni pastir pogovarjal z vsemi posameznimi člani de-putacije.
Kupčljska zbornica. — Trgovinski minister je potrdil izvolitev barona Evgenija Hitlerja pl. Zahony predsednikom in Ludovika Mighettija podpredsednikom kupčijske zbornice.
V spomin dr. M. Keršovani-ju, splošno obžalovanemu in skrbnemu zdravniku, ter namesto venca na njegovo krsto
podaril je gospod Anton pl. Braunizer po 6 K ubogemu, pridnemu učencu ter ubogi, pridni pa lepega vedenja učenki v ..Šolskem Domu**. Šolsko vodstvo je izročilo velikodušna darova Rudolfu Vidmarju, , učencu 3. in Mariji Pavšičevi, učenki 6. razreda društvene ljudske šole, ter izreka gospodu darovatelju tem potom svojo pre-srčno zahvalo.
Za „Alojzljevišče“ : Preč. gospod Dr. Fr. Sedej 10 K, preč. gospod Goth. Pavletič ‘20 K, preč. g. Jan. Vuga 10 K, g. Andr. Miklavič iz Iderskega 10 K, g. Jan. Furlan iz Št. Petra 4 K, g. Fr. Novič
2	K, g. Jns. Čigon 1 K, S. P. iz Breginja 20 K, na gndovanju sv. Valentina v Ravnici 8 K.
Bog Btotero povrnil
Za slovensko sirotišče v Gorici.
— Za katoliško društvo detoljubov oziroma za slovensko sirotišče so darovali: P. n. udje „kat. društva detoljubov** v Šempasu 38 K 40 v. (Ta znesek je nabral preč. g. BI. Grča, župnik in deželni poslanec, za kar se mu toplo zahvaljujemo.) O poroki g. Jožefa Draščeka z g. Marijo Brešan v Podgori so nabrali na predlog uda »slovenskega kat. delavskega društva** 6 K, Ivan Lisjak iz Saksida 50 v.
Bog stotero povrni!
Koncert „Nadine Slavijanske**.
— V sredo 4. marca t. 1. v ..Hotelu Central** bode koncert „Nadyne Slavjan-ske“. Družba obstoji iz 35 oseb, katere nastopajo pri koncertu ^'dragocenih bo-jarskih nošah.— Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobivajo pri knjigotržcu gosp. Wokulatu ▼ Raštelu št. 4; prodajale se bodo tudi pri blagajni pred koncertom. Sedeži od 1—4 vr. 4 K, od 5—10 vr. 3 K, od 11 — 16 vr. 2 K. Vstopnina za one, ki bi hoteli stati 1 K. Nadejati se je obilne udeležbe.
Nagla smrt. — Vžigalcu novih svetilk Francetu Manfredi je prišlo v soboto zvečer, ko je opravljal svoj posel, h kratu slabo. Spremili so ga domu, kjer je v malo trenutkih umrl.
Molitvene knjige, katere je spisal č. g. K. čigon, ima vse na razpolago in sicer v različnem vezilu g G.Likar, trgovec knjig, Semeniška ulica št. 10. Cena ne-vadno nizka; na vsakih deset ena na vrb. Knjige so sledeče: »Skrbi za dušo!**, III. pomnožena izdaja; »Marija varhinja ne-dolžnosti**; »Sv. Angelj varh“; »Nebesa naš dom** in »Rajski glasovi**.
Zadnja je primerna zlasti cerkvenim pevcem in pevkinjam, ker obsega mnogo pesmi, latinske večernice za velike praznike in himne ob poletnih Bhodih.
Vse te knjige so aprobirane po pok. emin. kardinalu J. Missia. Se priporočajo p. n. občinstvu.
Kmetijski shod bode prihodnjo nedeljo ob 3. pop. v šolski dvorani v Vertojbi. Potovalni učitelj za kmetijstvo Ant Štrekelj bode govoril o predmetu: Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo na domu.
O shodu na Llbušnjem prejeli smo daljše poročilo katero smo morali odložiti. G. posl. Lapanja je poročal o deželnem zboru. Tajnik g. Vuga pa je govoril o krajevnih gospodarskih vprašanjih.
Premeščenje poštnega urada v Gosposki ulici. — Poštni urad št 3 ki se nahaja zdaj v Gosposki ulici v Pavle-tičevi hiši, preselil seje v pondeljek dne 23. t. m. v Spielerjevo hišo, nahajajočo se v isti ulici.
Nesreča. — V sredo predpoludne je padel 4 in polletni Marcel Chiades s prvega nadstropja na dvorišče nahajajoče se v Raštelu hiš. št. 29. Poškodoval se je zdatno na glavi in na nogah.
Morsko zdravilišče v Gradežu.
— Odbor zdravilišča nam je poslal nemško poročilo. Zdravilo se je lani v Gradežu 252 otrok, in sicer 130 dečkov ter 122 deklic. Iz Goriške jih je bilo 85, iz Istre 1, s Kranjskega 22, drugi z Nižje-avstrijskega, Štajerskega. Koroškega in Tirolskega. Društvo je imelo dohodkov 47.411 K 37 v, stroškov pa 19.090 K 96 v. Popolnoma ozdravelo je 127 otrok, 106 pa se je zdravje izdatno zboljšalo.
Požar v Kromberku. — V nedeljo med dopoldansko službo božjo začela je goreti gmajna v Lokah. Ljudje so hiteli gasit, ter so obvarovali kar so mogli. Škode je do 4000 K. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Pila in jedla, a nič plnčala sta Ludvik Komel in France Nemec iz Bilj v krčmi Karola Msscalchi. Napravila sta 7 K 44 vin. dolga ter jo popihala.
Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Dorubergu priredi
prihodnjo nedeljo 1. marcija v prostorni občinski dvorani slovesnost z govori, petjem in deklamacija.... v proslavo 25-letnico sv. Očeta Leona XIII. Začetek točno ob 3 in pol uri popoludne. Vstop je brezplačen. K prijazni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Leonova slavnost v Kamnjah.
— »Marijina družba'* v Kamnjai je priredila dne 22. t. m. veselico v roslavo 25. letnice papeževanja Sv. Očeta Leona XIII. Že dolgo let ni bilo nobene veselice, nobene slavnosti v Kamnjah, zato pa smo se tem bolj razveselili, ko smo zvedeli, da namerava »Marijina družba** napraviti veselico. Točno ob 3‘/a je začela slavnost. Prostorna šolska dvorana je bila natlačeno polna. Zagrinjalo se dvigno in mešan zbor (obstoječ iz kakih 20 pevcev,) zapoje krepko in navdušeno P. H. Sattnerjev zbor: »Opomin k petju'*. Nato je sledil slavnostni govor o papežu, koncem katerega je zaoril mogočni trikratni »živijo** na Sv. Očeta. Zatem je pel mešan zbor sč spremljevanjern harmonija papeževo himno. Bila je to mogočna Mittererjova skladba, katera ima v sebi nekaj uavduševalnega. In zopet se je dvignilo zagrinjalo, na odru se je prikazala »Marijina hči*4 z družbeno svetinjo krog vratu, deklamovala je »Papeževo pesem**. Rešila je svojo nalogo prav dobro. Nato je sledil krasen Volaričev dvospev »Divja rožica**, katerega so dekleta izvrstno pele. Tudi moški zbor je žel obilo zaslužene hvale. Razven Volaričevega zbora: »Novinci**, kateri je bil na programu, pel je moški zbor prav dobro še v«£ drugih pesmi n. pr. „V hribih se dela dan“, »Složno bračo“, »Davori** „U boj“ i. t. d.
A krona -celega večera je bila igra »Sv. Neža“. Težka je ta Igra, zato smo radovedno pričakovali, kako bodo dekleta to nalogo rešile. In rešile so jo nepričakovano dobro, bili smo kar naravnost presenečeni. Krasno jim je pristojala rimska noša, en prizor je bil lepši ko drugi. Posebno lepo so igrale Neža, Klavdija, Lucina in Emerencijana, a tudi vestalke in rimske deklice so se gibčno sukale na odru. Strogi sodnik Simforijan je tudi izredno ugajal. O vsej igri gre sploh le en glas, da kaj tacega še ni bilo v Kamnjah. Kakor rečeno, dvorana je bila natlačeno polna, a koliko ljudij je moralo iti preč, ker niso mogli dobiti prostora. Zato pa pričakujemo, da bodo dekleta »Marijine družbe** to igro o priliki ponovile. Seveda liberalci bi bili radi odvrnili ljudi od udeležitve, zato so menda razglasili v „SoČi“ in »Primorcu**, da bode isti dan ples na Goričici, pa Be jim je vse skupaj — izjalovilo.
V Korminu je v nedeljo neznan tat oropal tri pušice za miloščino v cerkvi sv. Leopolda. Odnesel je kakih 8 K.
V Sovodjah je po noči 13 t. m. pahnil posestnik Št. Černič raz svoj hodnik v I. nadstropju pijanega Iv. Češčut ki si je ob paden razbil glavo in je moral iti v bolnišnico v Gorico. V Černičevi hiši so'se menda zbirali ponočnjaki, ki so tam igrali in pili cele noči. Tudi pijani Češčut je hotel iti igrat v omenjeno hišo. Černič pa je najbrže mislil, da je kak tat, ga zgrabil in pahnil v ograjo hodnika b tako silo, da sta ograja in Češčut padla na tla. Černič je zdaj v preiskovalnem zaporu.
Iz Svetega pri Komnu nam poročajo, da je umrla g. Alojzija Kovačič, mati sedanjega načelnika gospodarskega sveta. Bila je verna in usmiljena žena.
— Poročila sta se g. Franc Jazbec z gč. Viktorijo Kovačič iz Svetega in g. Friderik Jazbec z gč. Ivano Furlan. Bilo srečno.
Št. Viška gora. — Dne 17. febr. t. 1. poročil se je tukaj domači organist in mej Slovenci splošno priljubljeni skladatelj, Ivan Laharnar, z Jožefo Pirih, hčerjo premožnega posestnika. Častitamo! Ob enem pa tudi želimo, da ne bi tudi odslej Laharnarjeva lira umolknila, ampak še mnogo let veselo in milo pela.
Strašna nesreča v Bohinju seje dogodila v nedeljo 15. t. m. Za obokanje predora potrebno kamenje lomijo v bližini bohinjskega jezera. Tudi to nedeljo so delali v kamnolomu in hoteli razstreliti veliko skalo. Ko se ni ob pravem času vnelo, je šel delavec Frančišek Likar, cerkljanski rojak, gledat, zakaj se ni razstrelilo. Ko pride na skalo, nastane grozovit pok, ki je razstrelil skalo in vzel življenje ubogemu delavca Po obrazu in životu je bil grozovito razmesarjen. Jedne roke niso mogli nikjer najti. Ponesrečenec je brat tukajšjnega trgovca Gašperja
Likarja. Zakaj pač podjetništvo sili ljudi na delo tudi v nedeljo. Posvečuj praznik! pravi Gospod.
Nesreča ali zločin. — V nedeljo se je zakasnil 23-letni mladenič Feliks Berlot iz Ajbe, stanujoč v Rodežu blizu Kanala, v Kanalskem trgu ter odšel nekoliko dobre volje Sele pozno v noč proti domu. Drugi dan so našli na cesti njegov klobuk, a o njem ni do zdaj ne duha ne sluha. Berlot, tako se nam pripoveduje, imel je pri sebi riud 600 K denara in več drugih važnih papirjev.
Doznajemo, da so mladeniča našli v Soči. Denar je imel tudi pri sebi.
Potres. — Iz Lokvi poročajo: Dne
16.	februvarja smo imeli potres — manjši in večji sunek od južne strani Postelje so se zibale, omare ropotale itd. Druge nesreče ni bilo. — Iz Otaleža pišejo : Dne 16. febr. precej močan potres ob 8. uri 50 minut. Škode ni poznati posebne, vendar znamenja so.
Iz Krepelj se poroča: Č. kr. namestništvo v Trstu je glasom odloka od dne 4 februvarja 1903, št. 26433 g. Ant. Tavčarja, tajnika vinarskega društva v Krepljah na Krasu v priznanje njegovih zaslug za širjenje kulture stratiliciranih amerikanskih trt nagradilo, podarivši mu 5000 amerikanskih »ključev** in 40 kron denarja.
Ogenj. — V sredo zvečer je uničil požar velikansko poslopje tvrdke Luzzatto in Piani v ulici Stadion v Trstu, kjer se je nahajala čistilnica kave, ki se je bila včeraj izselila. Ostalo je bilo le še nekuj strojev. Streha se je udrla, zidovje je opokalo. Čistilnica je bila zavarovana za 200.000 K. Škode je kakih 50.000 kron. Bližnja poslopja so tudi trpela znatne škode. Poslopje, kjer je bil požar, se je imelo podreti.
Nesreče. — Na kolodvoru v Po-ljančah na Štajerskem ste se dogodili dve nesreči na en dan. Pri presipovanju premoga iz železniških vozov prevrnil se je eden voz premoga na delavca Jurija Rois-a ter ga podsul s težo 5000 kg. Ostal je še sicer živ, a dvomi se o njegovem ozdravljenju. — Isti dan zvečer pa so našli povoženega in seveda mrtvega na železničnem tiru ležati železniškega čuvaja Jožefa Robar. Poročil seje bil še le prejšnjo nedeljo. — V Celju se je ubil pletarski mojster Melhijor Kro-novšek. Zjutraj še ob temi je šel po hodniku, izpodtaknil se ter padel po stopnicah v klet. Ko so ga našli, je bil že mrtev. — Drevo je ubilo posestnika Pla-ninšeka iz Levca pri Celju. Ko je v gozdu sekal drevje, mu je izpodsekano drevo padlo tako nesrečno na glavo, da je bil na mestu mrtev.
Zgubljeno. — Danes štirinajst dni je nekdo zgubil nekoliko denarja. Pošteni najdilec naj se oglasi v našem upravništvu.
Zahvala. — Podpisanemu pogorela je v noči 28. januvarija hiša in premičnine, kar je imel zavarovano pri »Vzamejni zavarovalnici** v Ljubljani. »Vzajemna zavarovalnica** je takoj na poročilo o požarju cenila škodo ter mi izplačala, ne da bi mi le 1 vinar odtrgala, vso zavarovano svoto v znesku 800 K. — Moja sveta dolžnost je, da se omenjeni zavarovalnici tem potom javno zahvalim za točno in kulantno izplačilo škode ter da svetujem vsem rojakom, da pridno pristopajo k tej zavarovalnici.
Podbrdo, 8. febr. 1903.
Matej K a 11 n e k a r, pngorelec.
Za kratek čas.
Oprostite. — V nekem kraju je družba naprednjakov med službo božjo v gostilni kvartala. Kar vstopi berač in ponižno prosi miloščine. Jeden igralcev ves razjarjen zavpije nad njim : »Ali se ne sramujete, v nedeljo med službo božjo prosjačiti**. — »Oprostite možje'*, odgovori mimo berač, »da sem vas motil v vaši pobožnosti**.
O ti Nemci! — Nekam v Brda je prišel Nemec, ki ni še nikdar jedel sladkih smokev. Z domačim gospodarjem je prišel v vinograd na široko figovo drevo, ob katero se je ovijala košata buča z velikim sadom. Gospodar je jedel hlastno fige, Nemec pa je tudi nekaj hrustal. »Koliko ste jih že vi pojedli ?■* vpraša Nemec. »Deset** odgovori domačin. »O, jaz pa nisem niti še ene končal ;“ pravi Nemec, ki je hrustal — bučo.
V	zakouu. — Mož: »Vidiš, ženica, ti se vedno prepirhš, a vendar bi lahko oba živela kakor v raju !'* »O, dal“
meni žena, „saj tudi živim kakor v raju, ker imam tako malo obleke skoro kakor Kva !“
Tržne cene.
Za 100 k«.
Kava: Sanlos . .	K 190—	do	200—
Sundomingo	„ 240-		260—
,, Javu . . .	„ 240-		260—
1’ortorico .	. ,. 2(30	»J	280—
Oylon . .	.. 320—	V	360—
Slakdor ....	„ 88—		39-
Špeh		160	»♦	130—
Petrolij v sodu .	„ 32—	»»	33—
„ „ zaboju .	„ 10-60	n	11- •
Maslo surovo . .	,. 170—	»»	iyo-
kuhann .	„ 200 -	»i	220- -
Otrobi debele .	„ 1040	»»	12—
,. drobne . .	„ 1040	M	11-
Turšiča stara . . .	„ 16 40	n	17-- -
., nova . . .	15—	>»	16 60
Oves		, 16—	>♦	13—
Moka	ogerska:		
št. 0 K 28 — št. 1	K 26 80 št.	2 K	26 20
„ 3 „ 26 80, „ 4	25.-, „	6 „	24—
J TJ	»»---------------- J
St. 6 K 22 -.
Razpis dražbe.
1 ‘ri jiodpisaiHMii županstvu si* odda na dražbi 14. marca t. I. od I0.-I2.uropr<‘dp.dolo zgradbo novica pokopališča v farni občini Podbrdo. Delo je cenjeno na 8914 K 9G v.
Kdor sc misli udeležiti to dražbi1, mora vložili 10°,, kavcije gori omenjene svote.
Delo se odda uajuižjeinu ponudniku.
Dražbeni pogoji, načrt in stroškovnik so razpoloženi v občinskem uradu.
v
Županstvo na Grahovem
(ob Bači;.
Župan:
Golja.
Odlikovana delavnica!
ANTKRUSlC
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se sl. občinstvu v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo blaga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, Issini izdelek gotovih oblek in površnih sukenj, (ene prav solidne!
"E
r
:
Pozor!
V kratkem se oivori
popolnoma novo urejena prodaja
'f»
velika zaloga: sukna volne in tkanine, ženskega in moškega perila, preprog in zastorov, kakor tudi vseh krojaških potrebščin. Nadalje bodeva imela vsakovrstne pletenine pristno domačega izdelka „Prve kranjske mehanične tovarne pletenin” D. Hribarja v Ljubljani,
vse po najnižjih cenah.
Priporočujoč se za obilen o-bisk bilježiva se z velešpošto-vanjem
< jrt lladžet -V Koritnik.
fi Teodor Slabanja, $
srebnir,
J! |
Hi	v C.orici, ulica IVIoreli 12, U
J	lH
■ I priporoča prrčust. duhovščini za Pl izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- r<» revnim cerkvam
0
oruuja. rripruvu ceravenega o- ^ ■ I rodja olajšuje revnim cerkvam iWt M s tem, da daje tudi na obroke. M U Obroke si pa preč. p. n. gospod ^ naročevalee sam lahko določi. Jjj
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega ,blaga n. pr. kavo: Santos, Sundomingo, Java, Cejlon, Porlo-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfč islersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od i funta. Testenine iz tvorniee Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici, Zveplonke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochniann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 6 Kg. na vse kraje.
PETER COTIC J
čevljarski mojster	jj
v Gorici, Gosposka ulica št. 14. jj priporoča svojo delavnico. I
Največja trgovina krojnega blaga
„Kroja ška zadruga4*
Gorica, Gosposka ulica Sl. 7
1'rlpuročn se v to stroko spadajoče kakovosti blagu /n bližajočo se letno dobo. kakor: volne, perkal. satln, batlst, zephir svile, svile zn prati, Volile de l.anle, Teunis, Oksford, plguč luknjasti. lUnž.ka sukna po vsaki eeui v veliki Izberi. Nadalje lina bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobilje, platna, ClillTona, ruskega platna. Kueippovega platna, lilačevlne, volnenih odej, kovtrov, srnje, bomlmževin, /opilili rut Itd.
Ooapode opoiarja uo iaborno perilo, katero se ragprodajo 16% pod oeno, doklor Je Ae snlogo.
Pod perilo spada slodočo: bole srajco z barvanimi oprsnlkl ovratniki, zapostnlee. nogavico, srajce za hribolazce Itd.
Vse po najnižjih in stalnih cenah!
Št. 338 Op.
Mmglm.
Naznanja so. da
JAVNA DRAŽBA
zastavil IV. četrtleta t. j. mesecev
oktobra, novembra in decembra 1901
začne v ponedeljek 9. rnarcn 1903. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstvu zastavljalnice in v. njo združene hranilnice.
V Gorici, 7. februvarja 1903
>000
Krojaška mojstra O
Čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
V hiši g. Je r n e j a K op a ča
izdelujeta	u	/]
vsakovrstne obleke za mo£ke po meri, bodisi fme ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa q č. duhovščini za obilna naročila.
OOOOOOOOOO C
Prosiva zahtevati listke!
atelije-u
Antona Jerkič,
v Gorici, Gosposka ulica št. 7
drugo nadstropje
izdelujejo se vsa v fotografsko stroko spadajoča dela v najmodernejšem štilu in ne-prekosljivo natančnostjo po jako zmernih cenah ; priporoča se tudi v izdelovanje krajevnih in drugih razglednic, ki so priznane kot najlepše.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Ant. Jerkič,
fotograf.
Naj večja trgovina z želez jem
Konjedic & Zajec
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne noaitelje, vsakovrstne okove, ielezje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.	_	_
Pocinkana &ica aa vinograde po jako aniSanih cenah!
Pozor!
Eno krono nagrado izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanke blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
t
o
M
O
►1
M
a
o
pe
o
P
o
a
»
OD
H
po
O.
a
i
I
Prosiva zahtovati listke!
r
BŽS&v b‘-
Velika zaloga šivalnih strojev vsaki* vrste za šivilje, krojače iu čevljarje.
Edino zastopstvo
Pffafovih šivalnih strojev,
kateri so svetovno znani na trpežnosti in dobroti, ter so najsposobnejši za vsake vrste del, kakor tudi za vezanje, rekamiranje, so edini, ki se jamčijo za 10 let.
je pri nas iz
V zalogi Mmamo tudi
burska dvokolesa
ter
angležke .Helikal Premier, in ,Regent*.
Cena jr od 1*0 K naprej.
Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in samokrese vsake vrste. - Komat šivank za šivilje stane v Gorici le 70 vin. — Edina mehanična delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles.
/:\ obilno mtiočbo si* priporočata sl. občinstvu udarni
Saunig & Dekleva,
ulica Munlclpio št. 1.