Siev 199.
T LIHIM r srelo me 13. seplembra 1922.
Leio L
■j_i. Naročnina -t-tt
za državo SHS: sa oelo oio naprej Dl«.1*0«— sa pol leta „ .. „ 80-— za četrt leta „ .. m 3o-_ sa en mesec „ .. „ 10'—
za inozemstvo:
eeiole no.....D u. z 8 —
ne e6no . . . . <> 18'—
5 Sobotna izdata: = v Jugoslaviji. . . 0>n IS — v inozemstva ■ ■ . ,,
Posamna Hlev. 75 m
s Cen« inseratomras Enoetolpna petltsa vrsta tnali •glasi po K 4'— li I S veliki oglist nad 45 mm vi-itne po K 8 —, ooaUat M. po K 12 —.
Pri ttč)«B naročila popnnt.
ltbi|« vsak dan tsvsemfti
ponc^ljkaln dneva po pra»> alku ob 5. url zjutraj.
■•sečna priloga: Vtstsik SUU.
Ko 0( I »prej«
__Uredništvo |e t Kopitarjevi nllol itov. 8/1X1
Ko opisi «• n« vračajo; nelrioklrana plsm s« u sprajemajo. Uredn. telsl. itv. 50, aprara. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava jo v Kopitarjevi al. 8. — Radu poštne bran. Ijabljangke St. 8S0 sa naročnino ln M. 349 za oilase, sigreb . 9.011, s*ra|sv. 7583, prasl:e In danaj. 24.797
Obnovitev Turčije.
Velikansko vprašanje ee je odprlo pred Evropo. Angorska republika pod vodstvom Gazi Kemal paše je z bliskovitim sunkom, bogato založena z orožjem iz Rusije reete Nemčije, vrgla Grke iz Male Azije, in stoji pred vrati Carigrada, katerega stražijo oddelki velike antan^. Ves ogromni muslimanski svet od Balkana do Indije na eni in Maroka na drugi strani se veseli te zmage in jo po pravici smatra za vpostavitev kalifata — seveda na novih iz Evrope prevzetih načelih politične enakopravnosti in demokratizma. Nas se to vprašanje tudi tiče in sicer še zelo, ker gre za posest Carigrada, Trakije, za važne teritorialne izpremembe na Balkanu, ki bodo razburkale vse stare nacionalne strasti in zopet zbudile k življenju deloma upravičene, deloma neupravičene aspiracije; tako naše kakor naših sosedov-
To vprašanje je pa tem bolj nevarno, ker so z zmago kemalistov, kateri danes moralno predstavljajo ve^ izlam. prizadeti interesi vseh svetovnih držav. Anglija, ki je ves čas podpirala Grke, kateri naj bi služili kot protiutež zoper angorsko republiko, stoji zdaj pred popolnim polomom svoje politike in vidi ogrožen Carigrad, morske ožine, Mezopotamijo, Arabijo in — Indijo. Francija in Italiia pa se kemalističnih zmag očividno veselja; Italija zato, ker je uničena Grčija kot resen konkurent v sredozemskem morju; Francija, ker meni, da oslabitev angleškega vpliva v Orientu pomeni ojačenje francoskega in ker smatra, da je Turčija v Evropi. to je v Carigradu, manj škodljiva nego če ruie v Mali Aziji. Mogoče je ta račun pravilen, mogoče da ni; za enkrat so zavezniki "lede rešitve tega vprašanja precej reedini.
Za Kemalom na stoji Trockij, ki dobro ve, kakšen udarec prizadene Anrdiji, ako bi morske ožine ne stale več pod njeno kontrolo in ako bi se muslimanske dežele, ki obkrožaio Indijo, znebile angleškega varuštva in vpliva.
Bilo bi neumestno da;nti v tem momentu kakšne konkretne nasvete, ko je vprašanje tako zapleteno in kočljivo. Na Tsak način morajo naši državniki napeti vse sile. da pripomorejo k mirni rešitvi vprašanja.
Menimo, da se bo, ako natopi vei;.ka antanta solidarno in solidarno ž njo mala antanta, vprašanie dalo rešiti mirnim potom, raj se potem status quo na Balkanu ohrani ali pa spremeni. Z^diva poročila tako iz Londona kakor iz Pariza kažejo namreč, da Anglija in Francija uvidevata nujno potrebo polnega sporazuma- Kar se nas tiče, je dobro, da je naša zunanja politika pod Ninčičem v dosti dobrih rokah in da imamo v Češko-slovaški dobrega svetovalca. Vojnega zapletka se je treba na vsak naln izogniti, to je pač soglasno in enodušno mnenje vsega ljudstva.
Država in šola.
Pri nas smo vajeni smatrati še iz avstrijskih časov državo za nekega polboga, za neko višje bitje, ki bdi nad nami in nas čuva in varuje ne vsega zla, ampak navadno tudi vsega dobrega. Država je začetek in konec vsega, ona je neko nadnaravno bitje, pred katerim moramo ležati vsi vsaj na kolenih-
Tako naziratpe je še danes pri nas običajno. Je pa do skrajnosti nedemokratično in nepravilno.
Država ni nič več In nič manj kakor ena izmed organizacijskih oblik človeške družbe. Družba pa smo mi sami, smo mi ljudje, torej smo tudi država mi sami; torej nekaj zelo naravnega in navadnega in nič nadčloveškega.
V tako veliki organizaciji ljudi pn ne morejo biti vsi ljudje v vseh vprašanjih ene misli in enega duha, ampak imajo razni ljudie in razne s'-upine ljudi o različnih predmetih različna mnenja.
Ker pa ^država« ni noben malik, ampak je le skupina v gotove svrhe organiziranih ljudi, zato država absolutno nima pravice, da mnenja, ki se od mišljenja slučajne večine razlikujejo, v imenu ^državne avtoritete« zatira, ampak mora dati tudi tnanjšinjskim naziranjem pravo, da se po
možnosti uveljavijo. V tem ravno obstoji moderna demokratična država-
Ta razlika v pojmovanju o >absolut-nosti« državne moči in prave demokratično države se zlasti kaže v šolskem vprašanju.
Mi, ki še vedno plavamo v starih jo-žefin kih nazorih o državni vsemogočne ti, radi mislimo, da se moramo klanjati državni absolutnosti tudi glede šole in vzgoje.
Na Angleškem so pa drugačnega mnenja. Pravijo, da je Anglija tudi država in sicer zelo moderna država. Pa vendar tam v šolskem vprašanju ne smatrajo države za absolutnega gospodarja, ampak ljudi, v prvi vrsti starše.
Te dni je v angleškem parlamentu ob uzakonjenju enakopravnosti katoliških šol z ostalimi izpregovoril minister za prosve-to Fisher sledeče besede:
^Katoličani so bili po naši dosedanji zakonodaji vedno zapostavljeni v šolskem vprašanju. Oni plačujejo davke, iz katerih se krijejo stroški za višjo šolsko izobrazbo, ne dobivajo pa nikake podpore za svoje šole kakor protestanti- Te razmere kriče po izpremembi: Katoliške šole morajo dobivati iste podpore od države kakor protestantske. Poleg tega morajo hiti katoli-
ške šole popolnoma svobodne in proste vseh ovir in vsakega državnega jerobstva.«
Kaj je hotel reči s temi besedami angleški minister? Po naših mislih sledeče: ž/Država ni neomejen gospodar nad šolstvom, ampak gospodar nad šolstvom so socialne (narodne, verske etc.) skupine, za katere je šola tu. Vsaka taka socialna skupina ima pravico do svojega šolstva v svojem duhu in če ta socialna skupina plačuje svoje prispevke za splošno šolstvo, ima tudi polno pravico zahtevati za vzdrževanje svojega šolstva primeren prispevek. Ali pa naj bodo razne socialne, skupine popolnoma neodvisne in naj si plačujejo svoje šolstvo same!«
In to je, kar hočemo tudi mi, slovenski katoliški starši: Dokler bomo mi plačevali svoje davke t> skupno državno blagajno, odkoder se krijejo tudi izdatki za naše šolstvo, bo naša šola in duh, ki naj vlada v naši šoli, tak, kakor ga bomo ko-mandirali mi, starši, ne pa neka nebulozna jožefinska vsemogočna država. Ali pa si bomo plačevali svoje šolo sami in v njih tudi neomejeno vladali.«
Z drugimi besedami: Za svoj denar bomo imeli mi svojo šolo, dr- Žerjav naj si pa plačuje svojo, če ima kaj.
Zveza med Rusiio sn
London, 12. sept. Po semkaj došlih poročilih je ruska sovjetska vlada poslala angorski turški vladi zaradi zmag nad Grki čestitke, v katerih naglasa, da je sedaj pot v Carigrad prosta. Črno morje je zo-
pet postalo rusko-turško, kar bo pospešijo sodelovanje vlad obeh prijateljskih držav. Imperialistične velesile bodo našle enotno fronto od Vzhodnega morja do Indijskega oceana.
Poljsko -
Varšava, 12. sept. (Izv.) Predsednik poljske republike Pilsudski je v spremstvu zunanjega ministra ter več vojaških dostojanstvenikov odpotoval v Bukarešto. Var-
šavski listi naglašajo veliko politično važnost tega obiska, ki pomeni, da se bo osnovala poljsko-rumunska vojaška zveza.
London, 12. sept. (Izv.) »Dailly News« poročajo iz Aten, da vse kaže na to, da nameravajo kemalisti vojno nadaljevati na Balkanu. Z ozirom na vesti, da se na-
nadaljevati m Balkanu ?
| merava sultan odpovedati na korist prestolonasledniku, sodijo, da se bo ustvarila unija med Carigradom in Angoro,
Demokratska stranka m zagrebški kongres.
Belgrad, 12. sept (Izv.) V demokratskem klubu so samostalci odločno proti Svetozarju Pribičeviču, ki ruje proti onim članom demokratskega kluba, ki so se udeležili zagrebškega kongresa. Pribičevič bi sam rad ostal načelnik stranke, česar pa samostalci nikakor ne bodo dopustili.
Belgrad, 12. sept. (Izv.) Iz pisave »Epohe«, >Pravde« in »Preporodn« se jasno vitli, da je razkol v demokratski stranki neizbežen. Vsled krize v demokratski stran-
ki, bo prišlo tudi do krize v vladi. »Preporod« prinaša izjavo Pribičeviča, kateri liudo napada člane demokratskega kluba, ki so se udeležili zagrebškega kongresa.
Belgrad, 12. sept. (Izv.) Davidovič je izjavil uredniku belgrajske' »Pravde«, da sedaj še le vidi kako prav je storil, da je šel na kongres intelektualcev v Zagreb. Davidovič je obljubil, da bo v par dneh ]>odal o tem obširno izjavo.
Anglija hoče braniti Carigrad.
Malta, 12. (Izv.) Dve bateriji artilje-rije sta dobili povelje, da morata biti pripravljeni za odhod v Carigrad.
Orientalska konferenca nepotrebna?
London, 12. (Izv.) Angleška vlada je sporočila francoski vladi, da je vsled padca Smirne konferenca za orientalsko vprašanje nepotrebna.
Parlament sklican.
Belgrad, 12. sept (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je sklical prihodnjo sejo skupščine na 10. oktober. Zakonodajni odbor se sestane 1. oktobra.
ZA POMOČ PO SUŠI OŠKODOVANIM DEŽELAM.
Belgrad, 12. set. (Izv.) Danes je poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Janko Šimrak poslal na ministra za socialno politiko in ministra za kmetijstvo interpelacijo, v kateri opisuje težke gospodarske razmere v Hercegovini, Dalmaciji in gornji Hrvatski, ki so nastale vsled hude letošnje suše. Interpelant zahteva, naj vlada stori pravočasno odločne korake, da se prepreči katastrofa, ki preti ljudstvu v omenjenih deželah.
Avstrijsko vprašanje.
Ženeva, 12. sept. (Izv.) »Journal de Geneve« poroča iz Bcrna, da je imel zvezni svet sejo, na kateri je zvezni svetovalec Motta poročal o avstrijskem vprašanju. Zvezni svet jc sklenil pozvati curiškega finančnega strokovnjaka dr. Julija Frey-a, da sestavi tozadevni finančni komite. — Zvezni svet šc ni odgovoril na prošnjo Avstrije za pomoč, ker noče v tem oziru prvačiti. Počakal bo, kaj bodo rekle druge države.
Ženeva, 12. sept. (Izv.) Petčlanski odbor za avstrijsko vprašanje je imel danes pod predsedstvom Balfourja sejo, na kateri jc razpravljal o poročilu finančnega odbora. Avstrijski zunanji minister dr. Griinbcrger je večkrat posegel v debato-Da bo šlo delo hitreje naprej, je odbor sklenil, da se finančni odbor razdeli v tri podkomisije, ki bodo zborovale vsak dan dopoldne in popoldne. V četrtek se bo zopet vršila seja petčlanskega odbora.
Italija in rešitev Avstrije.
Rim, 12. (Izv.) V seji ministrskega sveta je poročal zunanji minister Sohanzer o smernicah, ki jih mora Italija imeti pri reševanju avstrijskega vprašanja. Schan-zer jo povdarial, da -p mora Avstriji obraniti njena integriteta v istem obsegu, ka-
kor je zagotovljena v sent-germainski pogodbi To nedotakljivost morajo varovati vse velesile in vse države, ki so to pogodbo podpisale. Zato pa je treba Avstriji pomagati s kreditom 15 milijonov funtov štor-lingov. V tem slučaju bodo velesile in tudi vse države male antante, ki bodo pri rešitvi Avstrije udeležene, morale izvajati nad Avstrijo gospodarsko kontrolo, da se prepreči slabo gospodarstvo. Če v družbi narodov to stališče ne bo prodrlo iti če se sploh ponesrečijo reševalni načrti družbe narodov, bo morala Italija misliti na druge možnosti.
Milan, 12. (Izv.) Corriere della Sera« prinaša spomenico marchesa Impe-riale, ki se peča z vprašanjem, kako rešiti Avstrijo. Avstrijsko vprašanje je treba reševati v treh smereh: Finančno, gospodar sko in notranjepolitično- Najtežje je finančno vprašanje, ki pa se bo dalo olajšati z gospodarskimi odredbami. Italija je mnenja, naj se v Porto Rose storjeni sklepi izvedejo. Imperiale predlaga, naj se finančna pomoč Avstriji olajša na ta način, da se uvede nova valuta, da se začne sistem varčevanja in da se zvišajo davčni dohodki. Mednarodna komisija pa mora imeti nadzorstvo nad celotno upravo in gospo darstvom Avstrije.
Lloyd George potuje v ženevo.
Pariz, 12. (Izv.) >Petit Journal« poroča iz Londona: Angleški delegati pri Društvu narodov so prosili Lloyda Geor-ge-a, naj pride v Ženevo- Lloyd George se je prošnji odzval in pride v Ženevo v soboto ali nedeljo. Ostal bo tam tri dni. Lloyd George bo šel tudi v Pariz, kjer bo razpravljal s Poincarejem o orientalskem vprašanju.
ESPERANTO PRED DRUŠTVOM NARODOV.
Ženeva, 12. sept. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja 5. komisije, na kateri je. delegat Muray predlagal resolucijo, v kateri se naroča društvu narodov, naj zasleduje važnost, pomen in širjenje espe-rantskega jezika. Morda bi kazalo espe-rantski jezik uvesti v mednarodnem poštnem in brzojavnem prometu.
Kongres katoliške mladine v Rimu.
SPOPAD S FAŠISTL
Rim, 12. sept. (Izv.) Tu se je vršil
kongres katoliške mladine, katero je sprejel tudi sv. oče Pij XI. Po sprejemu so šii kongresisti kljub policijski prepovedi z zastavami v sprevodti po rimskih ulicah. Klicali so; Živel papež! Proč s framazani! Na Corsu Vittorio Emanucle so jih napadli nacionalisti in fašisti. Posredovala je policija na konjih, ki je končno napravila red.
ANGLEŠKI MANDAT NAD PALESTINO.
Jeruzalem, 12- (Izv.) Proklamacija angleškega mandata nad Palestino se je danes izvršila.
NEMŠKO-BELGIJSKI SPOR.
London, 12. (Izv.) >Times« poročajo iz Pariza, da odhod belgijskega poslanika it Berlina nikakor ne pomeni preloma z Nemčijo.
HONOR1RANJE VOJNIH POSOJIL.
Praga, 12. sept. (Izv.) V češkoslovaškem finančnem ministrstvu pripravljalo nov zakonski načrt, po katerem bi sc ho-norirala vojna posojila, ki sc nahajajo po hranilnicah fca p« vojna posojila maJih rentnikov.
ČEŠKO-NEMŠKE ZADEVE.
Dunaj, 12. sept. (Izv.) Dunajski Čehi vseh strank bodo priredili dne 20. t. m. veliko protestno zborovanje radi nemškega nasilstva proti češkim šolani.
IZPREMEMBE ČEŠKE VLADE.
Praga, 12. sept. (Izv.) Nova vlada pod predsedstvom poslanca Švehle je gotova stvar. Sprememba vlade sc bo izvrttla prve dni oktobra.
NEMŠKE ŠOLSKE ZADEVE NA ČEŠKEM.
Liberce, 12. sept. (Izv ) Ta se jc vršilo veliko zborovanje vseh nemških
strank razven komunistov. Zahtevali so, da se premeste vse nemške visoke šole v kraje, ki imajo nemško večino. Nemško vseučilišče naj se premesti v Liberce, tehnika pa v Usti ob Labi.
TISKARSKA STAVKA V AVSTRIJI.
Dunaj, 12. sept. (Izv.) V tiskarski stavki danes ni nobene izpremembe. Jutri se ponovno vrše pogajanja, Upajo, da bodo v četrtek zjutraj časopisi zopet izšli.
PRED NOVIMI NEMIRI V GOR. ŠLEZIJI.
Varšava, 12. sept. (Izv.) Listi poročajo iz Katovic, da je vojvoda Gorenje Šle-zije podal varšavski vladi predlog, naj v Gorenji Šleziji takoj proglasi izjemno stanje s prekim sodom, ker se je sicer bati, da nemiri vnovič izbruhnejo.
ZADEVA ATENTATA NA ROMUNSKEGA KRALJA.
Budimpešta, 12. sept. (Izv.) Ogrski dopisni urad poroča uradno: Takoj ko je mažarska vlada zvedela o zaroti proti romunskemu kralju, je mažarski poslanik v Bukarešti zaprosil romunsko vlado, naj mu izroči imena zarotnikov, da bo mažarska vlada lahko izvedla preiskavo. Značilno je, da romunska vlada doslej še ni ničesar odgovorila,
II. občni zbor Jugoslov. novinarskega udniženja.
Odkar živimo v novi državi, so se jugoslovanski časnikarji v četrtič sestali, to-pot na skrajni meji naše države, v Subotici, ki leži samo kakih 12 kilometrov oddaljena od jugoslovansko-mažarske meje. Prvi posvet jugoslovanskih časnikarjev v novi državi se je vršil v Zagrebu, ustanovni zbor J. N. U. predlanskim v Sarajevu in prvi redni občni zbor lani v Splitu. Kakor v Zagrebu, Sarajevu in Splitu so bili časnikarji tudi v Subotici od prebivalstva zelo gostoljubno sprejeti. Tako občina kakor razne korporacije so kar tekmovale med sabo v prirejanju preobilih banketov na čast jugoslovanskim časnikarjem in številnemu zastopstvu čeških časnikarjev.
Dne 8. t. m. dopoldne ob 10. uri je otvoril občni zbor predsednik Dušan Ni-kolajevič iz Belgrada. Otvoritev je imela manifestacijski značaj in so zbor časnikarjev pozdravili tudi zastopnik velikega župana in načelnik mesta Subotice, za češke tovariše starosta mesta Kral. Vinohrad. uurednik »Češkega Slova« g. Pichl in za su-botiško sekcijo J. N. U. njen predsednik Marko Protič. Izvolil se je dopoldne samo verifikacijski odbor, nakar so si časnikarji ogledali mesto, katerega središče predstavlja popolnoma moderno mesto s prekrasno mestno palačo kot najvidnejšim znakom Subotice. Opoldne se je vršil banket na Paliču, moderno urejenem kopališču.
Že prvi dan popoldne se je pri poročilih belgrajskih funkcionarjev centralne uprave pokazalo, da bo zbor precej buren. Vse sekcije so bile razmeroma dobro zastopane, najbolje zagrebška sekcija, ki je imela s pooblastili 86 glasov, vseh glasov je bilo 249. Debata je bila deloma zelo ostra, ki je dosegla višek pri razpravi o spremembi pravil. Spremembo pravil je predložil predsednik zagrebške sekcije tov. Krešo Kovačič in je v § 1. novih pravil zahteval, da naj sedež udruženja določi vsako leto občni zbor, češ da je to potrebno radi tega, ker se je pokazalo, da se uprava v Belgradu ni izkazala in ni upanje
Dr. Josip Mantuani:
Zgodovinska razstava slik.
(Dalje.)
Razporedbo so narekovale razmere: enaki tipi naj bi omogočili ceneji tisk. Z debelejšimi črkami so tiskana samo vzglav-ja oddelkov in imena umetnikov. Končno bi se človek tudi s tem sprijaznil, da bi bil le opis posameznih metodično in pregledno sestavljen. Tega pogrešamo- Najprej bi moralo stati ime umetnikovo in označba njegove dobe z letnicami; to pa dosedno, skozi in skozi. Življenjska doba je pa označena samo pri nekaterih umetnikih v oddelkovem pregledu, in tudi te niso vselej točne; n. pr. oddelek L nima časovne oznake pri Plannerju, Jamšku, ftiernbergerju in Rembu. Res je, da letnice za Plannerja in Niernbergerja niso dograne; v tem slučaju bi pa morala izražati vsaj številka stoletja dobo njunega življenja; torej Planner (2. pol 16. in 1. pol. 17. stoletja) in Niernberger (18. stol.) Tomaž Jamšek (št. 2 in 14 v I. odd.) je živel 1:70—1722; umrl je kot kaplan v Šmartnem p Kranju. Jelovšek je umrl 1. 1764 ne 1763.
Za imenom umetnika in letnicami naj sledi popis slike: predmet, kratek popis, snov, na kateri je slika izvršena, spojilo barv, signatura, merila v centimetrih (pri miniaturah v milimetrih), okvir Rtar, nov, izviren, ponarejen, pozlačen, rezljan itd.).
na izboljšanje, ako ostane sedež centralne uprave v Belgradu. Neoficielno so naznanili že svojo listo, o kateri so bili uverjeni, da bo prodrla. Za predsednika so kandidirali predsednika ljubljanske sekcije, ki pa je, smatrajoč kandidatno listo za demonstrativno, kandidaturo odklonil.
Belgrajska sekcija je pa zahtevala, da bodi v pravilih Belgrad določen za sedež društva, češ da je tam osredotočeno politično življenje v državi in bi vsaka druga rešitev vprašanja že vnaprej onemogočila uspešno delo. Ko se je izvedelo, da namerava belgrajska sekcija podati izjavo, da korporativno zapusti občni zbor, je zagrebška sekcija sklenila, da se odtegne glasovanju, da pa tudi ne prevzame nobene funkcije v centralni upravi, ker noče nositi nobene odgovornosti. V odboru za nova pravila je dobil večino predlog zagrebške skupščine, v plenumu pa neznatno večino predlog belgrajske sekcije, v manjšini pa je ostal kompromisni predlog tov, Klicina iz Novega Sada, ki je predlagal, da naj bo kot društveni sedež v pravilih določen Belgrad, ako občni zbor drugače ne odloči. Pri volitvah nato je bil na podlagi kompromisne liste vseh sekcij razen zagrebške in osiješke izvoljen za predsednika g. Sto-jan M. P r o t i č , ki mu je predsednik brzojavno sporočil v Belgrad njegovo izvolitev Za prvega podpredsednika je bil izvoljen tov. Fr. S m o d e j s 104 glasovi, dva sta bila oddana za tov. M. Sokiča iz Belgrada, za drugega podpredsednika tov. K 1 i c i n iz Novega Sada s 85 glasovi, za tajnika Voj. Jovanovič (Belgrad) s 103 in Bož. Vodeb s 101 glasom. Za funkcijo blagajnika ni dobil nobeden absolutne večine in bi se morala vršiti ožja volitev. Ker pa je tov. Pilič (Belgrad) izjavil, da ne sprejme mesta, je bil izvoljen Vučičevič (Belgrad). O penzijskem fondu je referiral tov. Vodeb, o žurnalistični komori tov. Smodej. Tozadevno so bile sprejete primerne resolucije. O načrtu za jugoslovanski izvestitelj-ski biro v Pragi in češki v Belgradu je referiral češki tov. Čvančara, o predlogu za obnovitev slovanske časnikarske zveze pa češki tov. Špatny. Oba predloga sta bila v podrobno -učitev odkazana •upravnemu odboiu.
Tretji dan so se udeležniki občnega zbora odpeljali v Novi Sad, kjer so svoje delo dovršili.
Zvečer na banketu, ki ga je priredilo časnikarjem mesto Novi Saa, se je zgodil jako mučen incident. Med banketom je vdrlo v dvorano nekaj članov nacionalne omladinske organizacije, ki so na začudene udeležnike banketa stavili zahtevo, da mora godba takoj zaigrati narodno himno. Nastal je vik in krik, ker se novinarji in drugi udeleženci niso dali terorizirati in od mlečnozobih fantičev komandirati. Prišla je policija, ki je nedostojneže, ki so medtem zapeli himno, odstranila. Vodja nacionalistične omladine, neki Jevgjevič, se je pa povrnil in potegnil samokres, ki se je pa prej sprožil, kakor ga je mogel nameriti. S stolom je napadel belgrajskega novinarja Tausiga. Policija ga je aretirala, čez pol ure pa zopet izpustila na prosto. Med udeleženci je nastalo strašno ogorčenje. Tov, Smodej je ta incident najostreje obsodil, označil nastop nacionalistične omladine, ki ga je povzročila, za nezaslišan čin nekul-ture in nasilstva, zahteval na naslov vlade zadoščenje in med burnim odobravanjem izjavil, da taka mladina novinarjev, deloma v delu za narod in državo osivelih, ne bo učila patriotizma in dajala predpisov. Vsi ostali govorniki so se tej izjavi pridružili,
—	Za tem popisom slede kratke opazke itd. V posebni vrsti se označi lastnik. To je vrsta v popisovanju slik, ki je uvedena v vseh zbirkah kulturnega sveta. Ker je dobra, se je udomačila in mi, ki smo začetniki na tem polju, je ne bomo izpodrinili. Po tej vrsti bi se torej glasil popis št. 1 v oddelku I:
Jelovšek Frauc, 1700-1764- Sveta družina. V ospredju Mati božja s stoječim Jezusom, držečim v roki križec, spodaj klečeč angelj; v ospredju za Marijo sv. Jožef; nad skupino krilate angeljske glavice. — Platno, olje. Spodaj na levi signatura: S. Hlouscheg Pinxit 1734. — 150X 267 cm. Star, novo pozlačen okvir. — Začetnica krstnega imena umetnikovega je napačno obnovljena: mesto S bi moral stati F- — Deloma preslikana. Cerkev sv. Petra; Ljubljana. K posameznim številkam pripominjam nastopno.
Odd. I. št. 2 je pripisana Tom. Jamšku. To ne bo mogoče. Jamšek dela dno iz krede, umetnik št 2 pa ima bolus; njegove lazure so popolnoma drugačne, njegove sence temneje, kakor pri izvestnem in signiranem delu Jamškovem pod št. 14.
—	Št- 5 (sv. Cecilija) je pripisana Mateju Plannerju. To je mogoče, a razloga ni nobenega drugega, kakor da je Planner med drugimi slikal za škofa Hrena. To bi bilo treba omeniti s par besedami, četudi bi seznam narasel za 2—3 strani; s tem bi dobil katalog znanstveno vrednost. — Slikar podobe št. 6 sodi y 1- pol. 17. (ne 16.)
V	ponedeljek je došel na občni zbor novi predsednik J, N. U. g. Stojan Protič, ki so ga novinarji navdušeno pozdravili. Imel je lepo zamišljen govor o nalogah časnikarske organizacije. Preden je sprejel izvolitev, je prosil za pojasnilo o izvršenih volitvah. Ko je zadevo pojasnil tov. dr. To-mandl (PanČevo) in izjavil med viharnim odobravanjem celega zbora, da naj g. Protič smatra 86 glasov zagrebške sekcije za svoje, čeravno jih iz omenjenih razlogov niso oddali, in da g. Protiča pozdravljajo kot predsednika J- N. U«, je g. Protič defi-nitivno sprejel izvolitev. Vsi izvoljeni so nato položili mandate, da se je omogočila nova volitev in je dobila zagrebška sekcija svoje zastopnike. Vse sekcije so poslale po dva zastopnika v tozadevni odbor, ki se je v par minutah sporazumel in je zbor njegov predlog sprejel per acclama-tionem. Mesto I. podpredsednika se je odstopilo zagrebški sekciji in je bil izvoljen tov Krešo Kovačič, za II. podpredsednika tov. Smodej, za tajnika B- Vodeb (Belgrad) in Brozovič (Zagreb), za blagajnika Voj. Jovanovič (Belgrad), za člane nadzornega odbora tov, Ilič (Belgrad), Lampel (Subo-tica), Maksimovič (Sarajevo), Glasom novih pravil delegira še v upravni odbor vsaka sekcija po enega svojega člana.
Nat oje otvoril tov. Smodej ustanovni zbor sindikalne organizacije jugoslovanskih novinarjev, na katerem je referiral tov. Voj. Jovanovič in predložil tozadevna pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Ljubljanski sekciji je bilo naloženo, da sindikalno organizacijo izvede,
V	ponedeljek popoldne so se časnikarji po prijetnem banketu poslovili in razšli, utrujeni od dela, pa tudi od neštetih in lepih sprejemov, ki jih jim je prirejalo gostoljubno občinstvo na vseh postajah od Subotice do Novega Sada, najlepšega pač v Somboru. Bodoči občni zbor se bo vršil najbrže v Ljubljani, definitivno pa še ni odločeno.
H kongres** v Zagrebu.
Kongres javnih kulturnih delavcev v Zagrebu je eden izmed zanimivih in veselih pojavov v naši prazni in žalostni sedanjosti. Skoraj ves čas, kar imamo Jugoslavijo, ne doživljamo drugega kot ministrske krize, korupcijske afere in nasilje pri onih, ki so na vladi in nezadovoljnost, resignacijo in obupavanje pri onih, ki so pod vlado. V zadnjih časih smo opažali, da je inteligenca vedno bolj izgubljala zanimanje za naše politično življenje. Ta pojav je že sam za se dokaz, da je nekaj gnilega v državi jugoslovanski. Zato je bil v resnici skrajni čas, da so se 10- septembra zbrali slovenski, srbski in hrvatski inteligentje v tako obilnem številu v Zagrebu, da tu glasno in soglasno povedo svoje mnenje o sedanjih političnih razmerah in da z odločno gesto dajo vladajočemu režimu znamenje: Do tukaj in ne dalje!
Priprave za kongres in kongres sam je pokazal, da se je kongres pojavil kot živa potreba v obstoječih razmerah. V demokratskem klubu je bil, kakor znano, silno hud prepir, ali naj se vodilni demokratski politiki tega kongresa udeleže ali ne. Oba voditelja nasprotujočih si struj Ljuba Dayidovič in Svetozar Pribičevič sta zagrozila, da izstopita iz vodstva stranke, če njuno mnenje ne obvelja. V tem predkongresnem boju je g. Pribičevič, ta nespravljivi sovražnik Slovencev in Hrvatov, doživel poraz. Davidovič se je udeležil kongresa in navdušenje, s katerim je bil na kongresu sprejet, je pokaza-
| stol. — Št. 9. Jan. Fr. Rainbalt je umrl I (po mrtv. matici) 1739. — Št. 11 sodi v 2. polovico 18. stol. (prim. rokokojevske okraske na podstavu sv. razpela). Št- 13. Slikar je označen na desnem vogalu odprte knjige z R. — Št. 14. Lastnik podobe je muzej, ne uršul. samostan v Škofji Loki. — Št. 15- Od iste roke, kakor št. 11. — Št. 16. je pripisana Jelovšku. Po tehniki sodim, da to ne bo držalo. — št. 17. ie iz kroga Tiepolovih neposrednih epigonov-
—	Št. 42 čitaj namesto spredaj 2 devici Valentin Metzinger pinx: 1746. — Št. 26 je ista roka, kakor št. 17. — Št. 34 je slikana 1. 1713- — Št. 35 je portret barona Apfaltrerna z Grmač, slikan ok. 1720 do 1730. — Št. 37. zahteva izrecno označbo, da obsega štiri različne podobe. — Št. 40. V popisu naj stoji mesto: >sv- B. veže ra-belj na levi k drevesu«, pravilno: na levi odvezuje ženska sv. Boštjana od drevesa.
—	Št. 42 čitaj namesto >spodaj 2 devici padli« itd. pravilno: spredaj 5 mrtvih devic. — Odd. II. Št. 6- Pri letnici ob signa-turi se vidi ostanek zaokrožene številke na poslednjem mestu; more biti le 0 ali 9, torej slika iz 1. 1740 ali 1749. — Št. 8. Kristus ne prebada sv- Tereziji prs, ampak ji daje žrebelj svojega križa. Lastnik slike ui uršul. samostan v Ljubljani, ampak frančiškanski samostan. — št. 9 je datirana 1753 ne 1755. — Št. 12. Zadnjo opazko: rMorda lastnoročno Metzingerjevo delo« je po mojem prepričanju črtati- Odd. III. Št. 13 bo pravilno označiti: Slikar ok. srede
lo, kako odločno hrvatsJča in slovenska inteligenca želi odkritega in trajnega sporazuma s srbsko inteligenco kakor tudi narobe.
Kaj je ugotovil kongres v Zagrebu?
Kongres, ki je v vseh izvajanjih pokazal popolno soglasje, je ugotovil troje. Prvič: Nezadovoljnost, ki vlada danes v vseh stanovih našega naroda, ni naperjena proti državi in našemu zedinjenju, ampak proti obstoječemu režimu, ki je s svojim centralističnim nasiljem kriv sedanjih žalostnih razmer. Drugič: Da se temu odpomore, je nujno potrebna avtonomija na najširši podlagi, oziroma dekoncentra-cija administracije(?). Tretjič: To pa jc mogoče le, če se ustava spremeni na podlagi enakopravnosti in svobode brez strankarskega nasilja, brez hegemonije enega plemena nad drugima dvema. Refren, ki se je na zborovanju vedno ponavljal, je bil: Živela enakopravnost, svoboda in edinstvo v naši državi, ki se imenuj »Jugoslovenska kraljevina« (Jugoslavija).
In kaj je rezultat zagrebškega kongresa?
Zagrebški kongres je rodil sklep, da se osnuj »Jugoslovanska zajednica«, to je udruženje (izraz »blok« je eden izmed govornikov odklonil) vseh naprednih elementov, ki smatrajo sedanji režim za poguben in pristajajo na kongresove resolucije. Da se ta sklep izvrši, se je izvolil posebni akcijski odbor, ki naj poskrbi, da ideja Jugoslovanske zajednice osvoji ljudske mase; za to bo treba dobiti potrebnih' finančnih sredstev. Glasilo novega pokre-ta bo »Narodna sloga« v Zagrebu, ki jo ustanavljajo sklicatelji tega kongresa.
Kaj naj rečemo mi o tem najnovejšem političnem dogodku?
Predvsem ugotavljamo, da je glavni efekt zagrebškega kongresa, — zahteva po avtonomiji, ki jo je izreklo nad 2000 inteligentov iz vseh krajev, sijajno zadoščenje in priznanje politike SLS, oziroma našega parlamentarnega kluba. Za nede-mokratske udeležence kongresa je bilo precej zabavno opazovati, da so bili tudi tisti, ki sO sodelovali pri postanku vidov-danske ustave, sedaj tako navdušeni za avtonomijo. Če je bilo to navdušenje odkritosrčno, seveda o tem n. pr. nekoliko dvomimo pri bivšem ministru Veljkovi-ču, ki je zatrjeval, da srbski inteligent noče srbske supremacije. V ostalem smo imeli vtis, da govorniki govore iskreno. Zato si sedaj dovoljujemo vprašanje: Ali je bilo treba pri naši državni tvorbi toliko napak, ki jih je treba sedaj nujno popravljati? Koliko bolje bi bilo danes za nas iti našo državo (valuta, draginja!), da je načelo avtonomije, ki jo je SLS in njeni predstavniki vedno zagovarjali, obveljalo takrat, ko se je gradila ustava. In kaj drugega je bilo vzrok, da se to ni zgodilo, kakor strankarska vladoželjnost srbijan-skih in slovenskih vladnih strank! In če slišimo danes nekatere izmed teh konver-titov, ki zatrjujejo: Tudi mi zahtevamo avtonomijo in nočemo hegemonije — nam skušnja nalaga neko gotovo previdnost; zato pri tem zatrjevanju molčimo in čakamo, da to zatrjevanje potrdijo dejstva. Mi smo dobili nov dokaz, da smo na pravi poti.
Zanimivo je dejstvo, da se je na celem zborovanju komaj enkrat slišal izraz »revizija ustave«. Govorilo se je o »avtonomiji«, o »široki avtonomiji«, o »dekon-centraciji«, o »svobodi, enakopravnosti«, o »ljubezni in bratstvu« itd., a prav precizno in natančno niti eden govornik in tudi resolucije ne opredele avtonomistič-
18. stol.; po mojem prepričanju te podobe ni slikal Bergant. — Istotako je s št 15. — Št. 16 je nastala pred Lajerjem. — Št. 18 ne more biti Cebej, posebno po tehniki ne; istotako št. 20. — Št. 29 je slikar iz 2. polovice 18. (ne 17 ) stol. — Št. 31 ni obešena, torej izločena. — Št. 39 je sicer stilistično res sorodna s sliko št. 29, ne pa tehnično. — Št- 32 predstavlja sv. Valentina, ne Vinc. Pavi.
Odd. IV. Št 1- pri signaturi za kratico fec. je dodati pred letnico: A°. — Št. 4 nisem povsem prepričan, da je to original- — št. 17. Signatura se mora pravilno čitati: A. I. (ne A. F.); tako dosledno. Št 21 in 22 nista last dež- muzeja, ampak privatna. — Št 27 in 28 nista Strahlova last, ako jih ni pridobil v zadnjih mesecih.
Odd. V. Št. 1 obsega samo Kristusa na križu; postaja: Jezus pred Anom in Kaj-fom je izločena- — Št. 10 se mora označiti z: Rojstvo Kristusovo. Št. 11. Lashiik podobe je deželni muzej. — Št. 13. Pri tej sliki bi bilo treba izrecno opozoriti na tehniko, ki je stremila po plastičnosti s tem, da je z utiskavanjem od zadaj tvorila posamezne dele telesa (glave, noge, roke) v z b o k 1 o- — Št. 14 utegne biti La-jerjevo lastnoročno delo. — Št. 16 in 17 sta izločeni. — Št. 18. je slikal morebiti Lajer sam; istotako št. 20- — Št. 24—27 so izločene.
Odd. VI. št. 12 (Gorska pokrajina) ne more biti Langusovo delo. —• Št- 18 je izločena.
nega programa, na katerem edino se mora zgoditi nova politična zajednica. Če bi se tudi demokratsko orientirana inteligenca — naroda itak nima nikjer sa sabo — redinila v taki izrecno avtonomistični za-jednici, bi bilo na mah rešeno hrvatsko in ustavno vprašanje. Da se ujedinjenje dokumentira na zunaj se je soglasno zahtevalo, naj se naša država imenuje Jugoslavija. Prav: tudi to je bila vedno naša r.ahteva. Ali ne bi bilo umestno, da bi se bila glavna točka, okoli katere se je kongres sukal, avtonomija, precizno in konkretno izrazila tudi v imenu novega po-kreta, n. pr. »avtonomistiška zajednica«? Pa ime je konečno postranska reč, a tudi stvar sama, namreč avtonomija, je ostala nekje v megli in negotovosti. Edino slovenski govornik dr. Potokar je zahteval nerazdeljeno Slovenijo in tako vsaj indi-rektno zastopal avtonomistično stališče. Obžalujemo, da se kar bi bilo moralo biti glavna točka kongresa, ni obširneje in konkretneje formuliralo. O vzrokih danes ne bomo razpravljali, pokazal jih bo nedvomno nadaljni razvoj tega pokreta. V Sloveniji ta pokret ne bo našel odziva, ker je pri nas že vse avtonomistično orientirano, razven — slovenskih demokratskih ministrov in njih podrepnikov.
Če je ta pokret odkritosrčno zamišljen, mu želimo obilega uspeha; naš so-trudnik bo in zato ga pozdravljamo. V boju za narodno državo in narodove pravice smo za skupni nastop vedno pripravljeni.	___
'+ S hod Kmetske Zveze v Strugah. — Preteklo nedeljo se je vršil sijajno obiskan ghod K. Z. v Strugah. Na shodu je poročal poslanec Škulj. Njegova izvajanja so zbo-Tovalci sprejeli z velikim odobravanjem, zlasti oni del, ko je označeval stališče krščanskega ljudstva nasproti znanim revolucijam svobodomiselnega učiteljska. Sprejete so bile ostre resolucije za versko šolo in proti sokolstvu.
rJf Kongres »javnih radtiika« v Zagrebu je spravil naše »Jutrovce« v nemalo zadrego. Tomljenovič, Roje, Stopar — vraga, to so vendar samo znana imena! Potem pa Davidovič, ki so ga komaj pred dvemi meseci v Ljubljani slavili kot pol boga! Potem pa Veljkovič in predsednik parlamenta Ribar, Smodlaka, Trumbič itd. Šc celo dr. Knaflič je prišel iz Slovenije! ffakoj je treba nekaj ukreniti, vsaj stali-hcč je treba zavzeti, stališče! Ampak kakšno stališče, to je tisto! O tem stališču so gospodje silno dolgo razmišljali. Pa pravi eden: »Veste kaj, recimo, da so to klerikalci!« — »Bedaki,« pravi drugi, »Kakšni klerikalci, saj je več kot polovica Srbov vmes!« — Zopet dolg molk. »E,« se oglasi drugi, »pa rccimo, da so komunisti in prevratni elementi.« — » Ne gre, moj dragi, ne gre! Prevratni elementi imajo danes velik kredit. Ne gre!« — Zopet dolg molk in še daljše premišljevanje. Pa pride velesejmski poročevalec, duhovit, zelo duhovit. Ko vidi dolgočasno, v globoke misli zatopljeno družbo, in ko izve, za kaj gre, se veselo nasmeje: »Kdo naj vas razume! Zakaj pa ne zapišete, da so to sami demokrati? To zapišite! Če to zapišete, bodo vsi kongresniki naenkrat ob ves kredit.« — Rečeno, storjeno in včerajšnji uvodnik »Jutra« je bil gotov«
+ Za avtoriteto. Včerajšnje »Jutro« sc pritožuje nad našim listom in apelira na škofa, češ naj on nas nauči spoštovati avtoriteto. Zastonj nasvet! Škofovo avtoriteto že spoštujemo in jo bomo spoštovali, ampak Zerjavove avtoritete in avtoritete njegovega šolskega sveta pa ne bomo spoštovali kar tako na lepem, ker si jo bodo morali gospodje najprej pridobiti. Sicer je pa klic po varstvu avtoritete na škofov naslov zelo čuden od Zerjavove strani: Kadar piha revolucijska sapa, padejo razni Žerjavi najprej po škofu in po Cerkvi kot neki »zflščitnici avtoritete«. Kadar pa postane Žerjav minister, pa vpijejo, naj brani njegovo avtoriteto škofi — Naj jo brani sam, če jo ima!
4- Vlada v kriiii. Hrvatski blokaški listi javljajo, da je napovedalo pet demokratskih ministrov in pa minister Pucelj svoje ostavke, kar znači krizo celokupne vlade. V političnih krogih pa nc verjamejo na resnost teh ostavk. Res pa je, da se nahajamo v dobi splošne krize, koje konec jc nedogleden.
-f Princ Jurij ne gre v Niš- Kraljevič lurij ie izjavil, da ne pojde v Niš, ker če Ki šel, bi s tem priznal, da je res kaj zagrešil.
Turčija in Jugoslavija- Dunajski poročevalec »Obzora« je imel pogovor s jurskim poslanikom na Dunaju, ki mu je ujavil, da bo Turčija, kakor vedno, tako
tudi sedaj, zahtevala Carigrad, Drinopoljc ir, Tracijo. Glede odnošajev med Turčijo in Jugoslavijo jc izjavil: ».Oficielni odno-šaji med Jugoslavijo in Turčijo šc niso izpostavljeni. Dunajsko jugoslovensko Poslaništvo odklanja cclo diplomatskim 'astopnikom Turčije dovoljenja za potovanje v Jugoslavijo. Upamo, da se bo to
kmalu izpremenilo. Mi nimamo skupne meje z Jugoslavijo, in sedaj ni tudi nobenega vzroka, ki bi mogel opravičiti to krivico. Ena naša pritožba bi morala najti odmev, in ta se tiče postopanja z muslimani v Jugoslaviji. Smatramo, da pride dan, ko bo Jugoslavija videla, da more svoje prijatelje iskati tam, kjer danes sluti, da so ji sovražniki.
II. Dolenjski orlovski tabor v Novem mestu.
II. dolenjski orlovski tabor se je vršil v nedeljo 10. t. m. v trdnjavi svobodomiselnega sokolstva, v Novem mestu. Da je bil »naprednim« Novomeščanom ta sunek or-lovstva v njihovo domeno skrajno neljub, je umevno. Skušali so ga preprečiti, a to pot vladni aparat ni točno deloval. Obenem so bili novomeški Sokoli toliko neprevidni, da so na isti dan napravili svojo prireditev, ki bi morda dosegla uspeh, ko bi ne bilo orlovskega tabora. Tako pa so sokoli naravnost izginili s svojo prireditvijo v lastnem mestu in s tem sami zakrivili tako velik neuspeh.
Vreme je bilo lepo, zato se je orlovski tabor mogel tako sijajno izvršiti. Posebni vlak, ki je odšel iz Ljubljane, je pripeljal 1300 gostov, vsa novomeška okolica je korporativno prihitela v mesto pozdravljat svoje Orle, Belokrajina je bila udeležena v najobilnejšem številu. V sprevodu, ki se je razvil od kandijskega kolodvora proti kapiteljskemu griču, je strumno korakalo do 1000 Orlov, Orlic in naraščaja v krojih, lepo število konjenikov, nekaj kolesarjev in skupina narodnih noš ter 10 zastav je poživljalo sprevod. Dve godbi: salezijanska in viška sta svirali prvič orlovsko himno skozi Novomesto. Na obeh straneh je bilo natrpano ljudstva, ki se je vsulo za sprevodom na kapiteljski grič. Premajhen je bil kljub svoji obsežnosti.
Ko so se vrste Orlov in ljudstva strnile na griču, je imel lep cerkven govor na Orle in Orlice g. dr. Janko Amejc, ki je na podlagi nedeljskega evangelija povdar-jal, da Orel ne more služiti dvema gospodoma. Naš gospod je edino le Bog in nihče drugi. Državo ljubimo, toda ne brez Boga in ne proti njemu. Potem je daroval sv. mašo g, kanonik Žlogar, med sv. mašo pa je dovršeno prepeval novomeški cerkveni zbor pod spretnim vodstvom skladatelja g. Ign. Hladnika.
Po sv. maši se je vršil tabor, ki ga je otvoril br. dr. Česnik. Glavni govornik br. dr. Basa] je podal pregled o letošnjih orlovskih prireditvah od majskih tekem preko Brna do Novega mesta ter ugotovil, da je ravno letos orlovstvo ne samo v Sloveniji in Češkoslovaški, temveč v celi Evropi pridobilo velik sloves, kar nam daje moči in poguma. Končno je bodril brate k pogumu do dela, ki se bo sedaj zopet začelo po telovadnicah in društvenih dvoranah.
Popoldan se je ob veliki udeležbi ljudstva in najlepšem vremenu vršila v Bršljinu poleg novomeškega kolodvora javna telovadba, kjer so imeli Novomeščsni prvikral priliko občudovati točen nastop orlovskih in orliskih čet ter zmagovito brn-sko vrsto. Po javni telovadbi je predsednik O. P. dr. Basaj razdelil diplome in pohvalna pisma tistim odsekom in krožkom, ki so dosegli pri majskih tekmah največ točk.
Po telovadbi se je ob zvoku salezijan-ske godbe razvila skromna zabava, ki se je točno ob sedmih končala.
— K poglavju Agrarne direkcije nam pišejo: Pravo ste zadeli! Vaš članek jc popolna istina. Pri nas smo osrečeni s se-kvesturo nad tukajšnjim veleposestvom. Da od seskvesture ljudje nič nimajo in da hrepeneče čakajo da se ta odpravi, o tem čivkajo vrabci. Kar pri teh ljudeh iščeš, ne dobiš, samo morda še, če si na glasu, da pripadaš k SKS. Pa pravijo, da zato tišče graščaka, da bo ljudstvo na boljšem. To je videti, ko še enega metra drv ne moreš zlepa dobiti! Pa to mimogrede. Kar je pri nas recimo funkcijonarjev pri sekvesturi, je vse v službi SKS. Imeli smo volitve v obč. agrarni odbor. Nas-topila je tudi SKS. Pa vso agitacijo za to stranko so prevzeli oni od sekvesture: imeli so sestanke za te volitve, ki so jih vodili od sekvesture, ti so postavili kandidate, tiskali so na svoj pisalni stroj glasovnice, poslali prav pred volivni lokal svojega zastopnika — to vse od sekvesture, ti ljudje so v najtesnejši zvezi s tukajšnjimi pristaši SKS. Pri volitvah so propadli, zmagala je SLS. Bolelo je one pri sekvesturi. Pomagati so hoteli stranki SKS na noge, vse so storili, da so bile volitve razveljavljene, agrarna direkcija je z veseljem razveljavila, da ustreže SKS. Imeli smo ponovne volitve in sedaj pa SKS sploh blizu ni prišla, SLS jo zmagala na celi črti. Če so sedaj oni od sekvesture zopet vložili rekurz, ne vemo. Bomo poročali. Ali ni torej tudi pri nas državna uprava nad tuk. veleposestvom ekspozitura za SKS? Se vej Kakor mati, tako hči, do go-
tovega časa, potem pa bo že tudi g. Lukan vedel presedlati. Pa bo s sedla padel!
—	»Škof proti kralju«- »Djakovafke Pučlce Novinec od 9. t. m. pišejo: >V »Na- ' rodnem LHur denuncirajo škofa Akša- 1 moviča, če: da je proti kralju, ker kralj Aleksander govori za Sokole, a škof Akša-movič za Orle. Ali ne vidite v tem demokratske perfidije?! Kako nimajo ne sramu ne pameti! V javnosti se je že protestiralo proti temu, da se oseba kraljeva vlači v dnevno borbo o spornih vprašanjih. Za ono kraljevo okrožnico o Sokolih mora dajati odgovor minister, no kralj. Slednjič pa: Pa kaj bi bilo, ako je kralj za Sokole a katoliški škofje za Orle? Kralj more imeli svoje osebno prepričanje kakor ga imajo tudi naši škofje. Zakaj naj bi škofje in kralj morali imeti enaka mnenja o organizaciji kakor je Sokol in Orel? In kaj sledi potem, če nimajo enakega mišljenja? Gotovo ne to, kar misli denuncijant, kar pa si ni upal napisati: nevarnost za državo.« — No pri nas so pa demokrat ie to nevarnost že odkrili-
—	^Smisel za realnost«. Slovenci smo znani kot ljudje, ki imajo smisla za realnost — piše »Jutro«. Ali govori iz svoje prakse?
—	->Dr. Rostorher iz Maribora.« Kaj
je to? To je zelo ponesrečena zafrkacija »Jutra« na naslov g. dr- M. Rostoharja, ki se je udeležil kongresa v Zagrebu. Oba gospoda namreč nista identična. Čeprav sta si v sorodu. Tak" mčin političnega boja pa, v katerem naj dobi nečak pokoro za greha strica ali pa obrali*^, je silno nečeden.
—	»Slovenski Narod« in upravne instance. — Jurist z ljubljanskega magistrata je zaključil svojo pripovedko o »upravnih« instancah s tremi kolonami drobnega tiska v »Slov. Narodu« št. 205 od 10. t. m. S tem misli, da je ovrgel izvajanja v »Slovencu« od 5. avgusta 1922 glede pritožbenih instanc. Kajti za »upravne« inštanec vobče sploh ni šlo, marveč za ona višja upravna oblastva, na katera gredo pritožbe bodisi proti sklepom občinskih svetov avtonomnih mest z lastnim statutom ali pa občinskih odborov kmet-skih občin. A da ta višja upravna oblastva v nobenem slučaju niso in ne morejo biti upravna sodišča, to bo povedal juri-stu z magistrata vsak slušatelj prvega semestra iuridične fakultete. Tu mu ne pomagajo vse akademične teorije na papirju vseh nemških in francoskih pravosiovcev, ki imajo le problematično vrednost, a nič drugega, dokler veljajo za nas striktna določila občinskih redov in drugih obstoječih specialnih zakonov, ki jih niti zakon o upravnih sodiščih ne more derogirati-Vse vezanje otrobov je torej brezplodno; do tega prepričanja pride naposled tudi ljubljanski magistratovec. Kajti zadeva, za katero gre, vsekako še ni končana. Pač je končana tudi za nas polemika toliko časa, dokler nc spregovori odločilne besede končno odločujoče oblastvo. Takrat pa sc morda povrnemo na to zadevo še enkrat. — Le to bodi končno omenjeno v tolažbo vsem in v vednost našim či-tateljem, da so še v polnem obsegu v veljavi določbe §§ 79. 84 in 85 občinskega reda za Ljubljano, ki jih tudi ominozni čl. 18 zakona o upravnih sodiščih ni razveljavil. Torej za sedaj o tem dovolj. Je pa še drug moment, ki ga ne smemo prezreti, (da govorimo z »Narodovim« člankarjem). To jc moment samouprave občin. Res! — Glede tega moramo pač predvsem izreči svoje glasno začudenje, pa tudi priznanje, da prihaja klic v varstvo avtonomije občin baš iz onih krogov, ki so doslej avtonomiji občin bili najbolj nenaklonjeni. Kaj bo mar avtonomija kaj okrnjena s tem, da bo ostalo nad občino šc nadalje neko nadzorstveno oblastvo v samoupravnih korporacijah, ki pač ne bodo upravna sodišča. Da nadzorstvena oblastva ne bodo kasirana, ve tudi magistratov jurist. Ali je mar bivše in žal raz-puščeni deželni odbor zatiral avtonomijo občin in je ne ščitil v najvišji meri? V kolikor je bil v konfliktu z nekaterimi — recimo mestnimi — občinami, je bila krivda v trmi, nemalokrat tudi v upornosti le-teh. Če si domišljajo sedaj zvesti oprode one liberalne — demokratske stranke, ki le onemogočuje avtonomijo, da so naenkrat postali poklicani čuvarji občinske avtonomije, se nam zdi tako, kakor da bi se postavil zajec za čuvaja na zelniku. Avtonomija občin in avtonomija nadzorstvenih oblastev nad njimi bo zavarovana brez in preko sodelovanja onih, ki se skrivajo za njo sedaj, ko bodo — kakor smo popolnoma uverjeni — temeljito pogoreli s svojimi pravnimi, a nc pravimi nazori. Sicer pa jc dejal »vsak po svoje« tudi ž etisti, ki je s svedrom kravo drl. — A kdor se smeje poslednji, smeji se najbolje.
—	Uprav o kamniške železnice prosimo, naj vendar že enkrat napravi red. V ponedeljek zvečer se je zbralo nekaj fan-talinov, ki so prepevali umazane, bogokletne pesmi, preklinjali Marijo in kvan-tali, da je bilo groza. Neka mati se je peljala s svojo hčerko in bridko tožila, da nc sme več mladine pustiti na železnico.
Neki odločni deklici, ki ji je presedalo to kvantanje in je glasno ugovarjala, so odgovarjali ti neotesanci še s hujšim kvan-tanjem. Ko je zahteval neki duhovnik, naj se legitimirajo, da more nastopiti proti bogokletnikoni, se niso upali povedati ti korenjaki svojega imena. En del je izstopil v Domžalah, nekaj se jih je peljalo dalje. Ali res ni mogoče napraviti tu nobenega reda? Ali naj se res vsa naša mladina popolnoma pokvari? Energično zahtevamo, da se taki umazanci vozijo ločeno od dostojnih ljudi. Za naše fante-vo-
jake so določeni vozovi za živino _ kar
jo graje vredno, a take surovine pa res ne spadajo drugam. — Eden v imenu mnogih.
— Husein Boškovič v Carigradu. Načelnik plevaljskcga okrožja v Snndžaku je dobil poročilo, da se znani harambaša Husein Boškovič nahaja že mesec dni v Carigradu. Po svojih zaupnikih je namreč poslal okrožnemu načelniku v Plevlju prošnjo, naj mu pošlje za njim v Carigrad njegovo ženo. Boškoviča so tedaj po krivem dolžili, da je izropal postajo Uvac.
Stalerske mm®.
š Osebne vesti. Državna živinozdrfcv nika Franc Vebel v Konjicah in Franc Baš v Mozirju sta premeščena k okrajnemu glavarstvu v Mariboru. — Za okrajnega nadzornika v IX. čin. razredu pri varnostni straži v Mariboru sta imenovana Franc Finžgar in Vinko Pribovšič, za revirnega nadzornika I. razreda v X. čin. razredu oa Anton Pavletič-
š Planina pri Sevnici. Vsled bolezni tukajšnje poštne upraviteljice je pošta že od 4. septembra zaprta. Imaš nujna plačila ali priporočena^ pisma, lahko z njimi tečeš k bližnj-pošti v Sevnico, ki je samo 20 km odtod oddaljena. Poštno ravnateljstvo nam je ukinilo poprejšnjo vsakdanjo pošto in sedaj mirno pusti pošto že celi teden zaprto. Prosimo nujne odpomoči, ker to ni v redu, da ne rabimo hujšega izraza.
š Strašen umor. Poročali smo že na kratko o umoru, ki sc je izvršil preteklo nedeljo na cesti od Pesnice proti Sv. Lenartu. K temu smo prejeli še sledeče: Brata Jože in Karel Belec ter Jakob Gorup so šli po cesti proti Schickertovi gostilni. Nenadoma jih napade z nožem Karel Ribič, hlapec pri Ropu v Za-markovi. Belec Jože se je takoj zgrudil mrtev — zadet v srce. Njegov brat Karel je bil težko ranjen. Prepeljali so ga v Sv. Lenart, kjer mu je podal zdravniško pomoč dr. Krambcrger. Čuje se, da je tudi Karel Belec že umrl. Jakob Gorup pa je bil težko ranjen v glavo. Morilec je šel po storjenem deianju čisto mirno v sosednjo hišo, kjer se je umil, nato pa je šel — spat. Orožniki so ga našli drugo jutro v postelji, ko je še spal.
š Maribor. Včeraj popoldne je barometer nenadoma padel za 20 stopinj, toplomer se jc pa dvignil od 11 na 15 stopinj. Kmalu nato je prišel hud naliv, katerega jc spremljilo bliskanje in grmenje.
š Karabinjerji v Gradcu. Po Mariboru se je včeraj razširila govorica, da je prišlo v Gradec večje število karabinjerjev, ki da bodo prevzeli varnostno službo. To vest so baje potrdili tudi avstrijski orožniki, ki so prišli službeno v Maribor. Informirali smo sc tele-fonično na merodajnem mestu v Sradcu in izvedeli, da tam o karabinjerjih ni ne duha ne sluha.
Vinska razstava v Mariboru.
Največjo atrakcijo na mariborski pokrajinski razstavi (od 9. do 17. septembra t. 1.) tvori vinski paviljon vinarskega in sadjar.skeg-i odseka slov. kmet. družbe v Mariboru. Tukaj je razstavljeno od 80 producentov, vinarskih zadrug in vinskih trgovcev blizu 200 raznih vin iz vseh okolišev mariborske pokrajine (bivše Sp. Štajerske). Na podlagi razstavnega kataloga si lahko vsak poišče vrste vin, za katere se posebno zanima.
Razstava je najbogatejša zbirka vin, ki jih je Slovenija do sedaj splon videla in nobeden strokovnjak, ozir. vinski trgovec ne bi smel zamuditi prilike obiskati jo, ker nudi tolik" zanimivega in interesantnega materiala, kakor ga sploh še ni bilo nikjer nakopičenega.
Vsa vina so se pred otvoritvijo razstave komisionelno preskusila in ocenila. Preskuš-nja se je vršila po vinarskih okoliših. Vsa vin* so se razvrstila po kakovosti in dejanski vrednosti v pet kategorij, in sicer:
1. Navadna namizna vina; 2. v boljša namizna vina; 3. lažja za buteljke sposobna vina; 4. boljša buteljska vina, in 5. vinske spe-cialitete.
V prvo kategorijo se je uvrstilo 12%, v drugo tudi 12, v tretjo 13, v četrto 25 in v peto 33% vseh razstavljenih vin. Med spe-cialitete, spadajo pod razstavne številke 3, 4, 6, 8 in 9 razstavljena vina Clotarja Bouvierja v Gornji Radgoni; nadalje 18 in 19 vinarske zadruge »Ljutomerčan* pri Sv. Bolfenku; 25 Antona Ruklavca v Mariboru; 33 Gjuro Valja-ka v Mariboru; 42 in 43 Franca Zemljiča v Mariboru; 44, 45, 46, 47, 49, 50, 51 in 52 Fric, Zemljiča v Ljutomeru; 62 Gašparia Gaubeta v Špičaiiku; 67 uprave Jareninski dvor; 80 Ignaca Supaniča v Vajgnu; 90 in 91 Miška Bren-čiča v Stuhlji; 98, 99, 100, 101, 102 in 103 Franca Osterbergerja v Ptuju; 104, 106 in 108 uprave posestev štajerske hranilnice v Podlehniku; 114 »Vinarie« d. d. v Ptuju; 119 Antona Li-povšeka v Šmarjeti ob Pesn.; 120 J. R. Ptri-merja v Mariboru; 130 Srečka Robiča v Lim-bušu; 148 Antonije Jagodič v Šmarju pri Jelšah; 149, 150 in 153 vinarskega nadzorništva vMariboru: 161 Jakoha Zadravcs v Središču; 163 Otmara Dirmaverja v Ormožu; 166 Roberta Košara pri Sv. Bolfenku; 174 graščine Vel. Ncdclie; 176 in 177 Adolfa Stamca v Ormožu; 195, 1% in 197 Franca Miheliča v Završu.
Preskušnia vin pojameznih kategorij ter določitev najboljših vrst v dotični kategoriji
še ni dovršena in se naknadno objavi. « * *
g Cene žitu v Vojvodini so bile te dni sledeče; pšenica 1800, ječmen 1600, oves 1300 do 1400, koruza 1600, sižol 1600, pšenična moka (št. 0) 2600 do 2700 K. — Kmetje nočejo prodajati, ker čakajo, da se cene dvignejo.
g Cene žitu na Češkoslovaškem. Cene pšenici in rži rastejo. Cene ječmenu padajo. Moravska pšenica notira (nova) 560—600 Kč, moravska rž 420—480 Kč, La Plata koruza 540—560 Kč, krušna moka 720—760 Kč.
g Cene žitu v Newyorku. Pšenica Winter lo:o 115.75, koruza 70, pšenična moka 500 do'" udeležba 575. dol.
BORZE.
lj I« policijske službe. Za okrajnega nadzornika v IX. činovnem razredu je imenovan revirni nadzornik X. čin. razreda Josip Dobrovšek, za revirna nadzornika v X. čin. razredu pa Jakob Podre-b e r š e k in Nikolaj B u k o v i č-
lj Prvotni imenik ljubljanskih porotnikov za leto 1923 je bil osem dni javno razpoložen. Ugovora ni bilo nobenega.
Ljudski oder v Ljubljani. Skušnje za prve igre v sezoni se vrše v petek, dne 15. t. m., ob pol 8. uri zvečer in v ponedeljek, dne 18. t. m., ob 7. uri zvečer. Razdelitev vlog je razvidna na oglasni deski Ljudskega odra (Ljudski dom), I. nadstropje. Prosi se točna in redna
Zurih, 12. sept. (Izv.) Pešta 0.23. Berlin 0.35 in pol, Italija 22.76, London 23.45, New-vork 528.50, Pariz 40.55. PraiJa 17.75. Dunai 0.007/«, Sofija3. 15, Zagreb 1.70. Varšava 0.07 in pol, n. a. krone 0.00 tričetrt.
Zagreb. 12. sept. (Izv.) Pešta 14.72. Berlin 22.20. Italija 13.56, London 14.04 New-vork 307, Pariz 24.08, Praga 10.56, Dunai 42.60, Zurih 59.20—50.22.
| iijiJMNii^l?!® ^»fifjfjj,
C
SOMIŠLJENIKI SLS!
Vsakdo je dolžan, da se pravočasno prepriča, če je vpisan v volivni imenik ta občinske volitve.
Voliti ima pravico vsakdo, ki je 21 let star in prebiva eno let« v občini.
Imeniki so razpoloženi v tajništvu SLS za Ljubljano, Jugosl. tiskarna, II- nadstropje vsak dau do 7. zvečer. Tu dobite tudi navodila in informacije.
lj Zgodovinsko razstava slikarstva va. Slovenskem v tehnični srednji šoli na Mirju ostane odprta do inclusive 25. t. m., da se omogoči obisk tudi diiaštvu in delavskim slojem. Prirede se tudi vodstva. Razstava je odprta vsak dan od 9.—1 in 2—6. ure. Vstopnina 5 Din. za dijake pod vodstvom v skupinah 2 Din. Vodstva za delavstvo bodo naznanjena. — V petek, (dne 15. sept.) popoldne ob 3. vri vodstvo za člane umetnostno zgodovinskega društva. Razlaga konservator dr. Fr. Štele.
lj Občni zbor stolne »Prosveten je v nedeljo, dne 17. t. m. ob 6. uri zvečer v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne. Na dnevnem redu je odborovo poročilo in volitev novega načel stva. Člani in somišljeniki se vabijo k prav obilni udeležbi.
Deklo k prašičem,
graščina - Plača 3792
lj Grand Hotel Union, Ljubljana. V četrtek 14. septembra se vrši v veliki dvorani hotela Union velik vojaški koncert pri pogrnjenih mizah. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi Rom Franc, ravnatelj in restavrater. 3815
lj Na osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6, II. nadstropje, se bo otvoril s 15. septembrom 1922 čipkarski tečaj za redne učenke, katere še ne znajo čipk izdelovati, kakor tudi za one, katere že znajo čipkati, a se hočejo naučiti boljših čipk. Ta tečaj lahko obiskujejo hespitant-ke, to so take žene in dekleta, katere morejo obiskovati tečaj gotove dni po nekaj ur. v kolikor jim čas dopušča. Poleg drugih tibnik ženskega ročnega dela se bo poučevalo tudi všivanje platna v čipke, kar daje tudi dober zaslužek po izučenju.
lj Iz mestnega šolskega sveta. V redni seji mestnega šolskega sveta dne 28. avgusta 1922 sc jc sklenilo, da so nove prošnje za dovolitev daljših dopustov predlože z nasveti višjemu šolskemu svetu. Za razpisana učna mesta stalnega strokovnega učiteljstva no I. in II. dekliški in pa na I. in II. deški meščanski šoli v Ljubljani — vsega skupaj 14 učnih mest — se stavijo predlogi višjemu šolskemu svetu. Za dve mesti se ni prijavil noben prosilec. Raz- | pravlja in sklene se o imenovanju začasnega učiteljstva na javnih osnovnih šolah za šolsko leto 1922/23. Na znanje se vzemo poročila o nadzorovanju mestne petrazrcdnice na Barju, II mestne dekliške meščanske šole in pa zasebne deške osnovne šole v Marijanišču — ' vsa tri za šolsko leto 1921/22, in se predlože j višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Učitelj- i skemu zboru v Marijanišču se izreče za odlične učne io vzgojne uspehe pohvala in priznanje mestnega šolskega sveta. Razpravlja se o okrajni učiteljski konferenci učiteljstva ljubljanskih osnovnih in meščanskih šoi za šolsko leto 1921/22. Poročilo sc vzame na znanje in predloži z vsemi nasveti poročevalčevimi naiBiorsOTrt
višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Glede postopanja z vnanjimi, zunaj Ljubljane stanu-jočimi otroki, ki pohajajo tukajšnje javne šole, se uveljavi poseben norraale, ki ga je proglasiti vsem prizadetim šolskim vodstvom v točno ravnanje. Zastopnikom učiteljstva v ocenjevalni komisiji za učiteljstvo se izvoli stalni strokovni učitelj Alojzij Novak, kol njegova namestnica pa stalna učiteljica Marija Sodnikova. Ko nadzornik pojasni na posebno vprašanje še neko interno zadevo, zaključi predsednik sejo.
lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Šerbec, kretnikova žena, 34 let. — Marija Jančar, hči kovaškega pomočnika. 13 ur. — Marija Ko-čevar, kočarjeva žena, 60 let. — Zora Magerl. hči skladiščnega delavca, 22 dni. — Marija Maršnak, kočarjeva hči, 27 let. — Josipina Košenina, tob. delavka. 55 let. — Andrej Ke-tiš, viničar, 57 let. — Ana Trampuš, ključav-ničarjeva žona, 36 let. — Frančiška Vrbniak, žena kovaškega pomočnika, 45 let.
lj Morituri te salutant... Župni urad Sv. Peter v Ljubljani je dobil po pošti razglednico »II. slov. vsesokolski ziet v Ljubljani 1904« brez podpisa, z naslovom: Slani župni vrag Sv. Peter Ljubljana, oddano v Ljubljani.
l lzgubil se !e v Ljubljani potni list, krstni list in domovnica. Pošteni najditelj naj oošije vse na občino Jarše pri Kamniku.
lj Policijska kronika. Zaradi vlaftuganja je bila aretirana 24 letna Antonija Koprive. — Čevljarskemu pomočniku Antonu Zigonu j e bilo j ukradenih 2100 K. — Mariji Kramer na Vodniko-! vi cesli sta bili ukradeni 2 solnčni platneni strehi, ! vredni 1000 K. — Gostilničarju .luriju Marenče i je bilo z njegove njive ukradenega 100 kg krom-
j pirja-____
Qr!cw$M vastfltk.
Važna predsedstvena seja Orliške podzveze se vrši danes popoldne ob 4. uri v Ljud-! ske m domu. — Predsednica, i Ljubljana — Šiška. Redni občni zbor se vrši v četrtek 14. t. m. ob 8. uri zvečer v Rei-ninghausu. Udeležba dolžnost.
Slike orlovskih nastopov v Brnu se tiskajo v Ljubljani. V enem tednu bo mogoče dobiti pri Nabavni zadrugi (Ljudski dom) prvo serijo (osem razglednic) za 8 Din. Do konca septembra bo izšel spominski plakat z 9 velikimi najlepšimi slikami (štirikratno velikost razglednice ima vsaka slika) za okras društvenih dvoran. V oktobru slede še dve do štiri serije razglednic, ako bo po njih dosti povpraševanja. Odseki in društva, sporočite želje naJ. O. L. Vse slike so lene, na finem papirju, primerno zelo poceni. V zimskem času bo mogoče v vseh večjih krajih gledati 3000 m dolg film orlovskega tabora v Brnu. Letošnje številke »Mladosti* bodo prinašale do 30 slik iz Brna; št. 8 se tiska 16. t. m. Odseki naj poskrbe, da bo vsak prijatelj Orla videl slike krasnih nastopov!	_
Ljubljanska porota.
DETOMOR.
Včeraj se je pred poroto zagovarjala L 1893 v Hobovčnh rojena Frančiška Mezek, katera je
■x.us&2s >»«es3r-jK~BanaMPHOTKranran
obtožena, da je prerezala t britvijo vrat svojemu
novorojenčku in ga v kleti zakopala 18 cm globoko v prst. Mezkova, ki jo v preiskavi povedala, da jo otroku prerezala vrat, ker da bi gotovo umrl, dasi je sodila, da je bil že mrtev, je pri razpravi rekla, da pravzaprav no ve, zakaj da je otroku prerezala vral. Saniteni referent dr. Mayr je izjavil, rta je bil novorojenček sposoben za življenje. Tudi sodni zdravnik dr. Travnar je izjavil, da jc bil otrok sposoben za življenje in da je povzročilo njegovo smrt, ker mu je Mezkova z britvijo prerezala vrat. Državni pravdnik dr. Ogoreutz je v svojem govoru povdarjal, da so našli v kleli Mezkove okostje še enega otroka, o katerem je ona rekla, da ga je mrtvorojenega pokopala v kleti in da je Mezkova hotela napraviti v tej kleti pravo otroško pokopališče; za prvi slučaj manjka dokazov detoniora, v drugem slučaju se je pa dokaz popolnoma dognal. Zagovornik dr. Krivec je opozarjal poroinike, da je Mezkova svoje dejanje storila le v stanju dušne zmedenosti.
Porotniki so na njih stavljeno vprašanje potrdili z 10 da in 2 ne, nakar je razglasil predsednik, nadsvelnik Mladič sodbo, s katero je bila Mezkova obsojena na tri leta tcike ječe.
KOP MED BRIŠEM IN KOLOVRATOM.
Anion Tomažič, rojen 1. 1884 v Jevšah, je bil radi poneverbe ln tatvine že štirikrat pred-iuiznovan. Tomažič se je 1. niajnika vdiujal pri županu in posostniku Rudolfu Zupančiču na Kolovratu kot gozdni delavec. Dne 13. majnika je prišel Tomažič ob 15. iz gozda domov, pomedel je dvorišče, ob pol 17. uri pa je izginil in se je vrnil domov po 2U. uri, ko se je žo zmračilo. Med tem časom jo šla 20 letna Pavla Logaj iz Raven na Kolovrat h krojaču. Ob 19. se je vračala domov. Na samoti tik gozda je stopil iz gozda pred njo neznan mož, kateri jo je vprašal, če je pes, ki jo je spremljal, hud. Ko jc Logajeva odgovorila, da je, jo je mož udaril z roko po prsih, vsled česar je padla in klicala na pomoč. Mož je pokleknil k njej in začel preiskavati obleko. Ker je dekle klicalo na pomoč, jo je prijel za grlo in ji potegnil iz žepa 10 kronski bankovec. Neznani moj ie spravil bankovec in ocišel proti Kolovratu. Dne 22. majnika so orožniki izvedeli o ropu. Logarjevi so predstavili Tonia/.iča in ta je v njem precej spoznala roparja, kar je tudi potrdila v preiskavi preiskovalnemu sodniku. Tomažič je v preiskavi lajil rop in tudi pri včerajšnji razpravi naj-odločnojše trdil, da ni Logarjeve oropal.
Zelo dramatičen je bil prizor, ko je predsednik nadsv. Mladič zaslišaval pričo Logarjevo. Vprašal jo je: > Če ga (Tomažiča) res natančno j poznate, povejte.« — Priča se jc obrnila proti To-| mažiču in vzkliknila: >Jel Tisti je, ki me je na-padel; kar iz gozda je skočil, pa me je udaril po pršili in me davil.« — Toinažič priči: »Nisem bil jaz!« — Priča: >Ti po pravici povej, da si bil, pa' bo!« — Porotnikom je stavil senat eno glavno vprašanje glede na rop, katero vprašanje so po- i rotnild zonikali s 7 ne in s petimi da glasovi, na- |
kar je razglasil predsednik oprostilno sodbo. * * *
Danes bo porota razpravljala o tožbi, vloženi | proti Antonu Velkavrhu in Jožefu Kocniurju, a-tera sta obdolžena hudodelstva tatvino pri tvraki Breznik & Frttsch in proti Božidarju Mrkonjič« (slučaj celjske porote, odkazan ljubljanski poroti), ki je obdolžen, da je poneveril 500 dolarjev ter proti Jakobu Kušarju in Francetu Prosenu, katera sta obdolžena posilstva.
fzkušeno in zanesljivo, išče Bokalce. p. Vič pri Ljubljani, po dogovoru.
Dve dijakinji | Iščem eno ali dve sobi Dijakinja st sprfimevob,iiiu u-
fflMfflBIIIBEBfBBfflBIISIfflSlSSHBBI
Mizarski vajenec
.se sprejme event. tudi na hrano. — Ponudbe na An. zavod Drago Beseljak, Ljubljana. Sodna ul. 5.	3817 ittffiaESiRaEaMRntsr.fflEBJiiaB
ABSOLVEMTINJA
2 razr. trgovske šole, zmožna slov. in nem. jezika, razume tudi nekaj hrvaščine, italijanščine in francoščine, vešča stenografije in strojepisja, išče mesto praktikantinje. Ponudbe pod »Naprei 3795» na upravo lista.
Hlapce n težke konje
išče mestna pristava, Cesta na kodeljevo štev. 8. — Stanovanje in hrana v hiši.
MLAJŠO
PISARNIŠKO
sprejmem na hrano in stanovanje, nova ulica 19, FreJih.
RAZGLAS.
ceja v popolno oslerbo; Hre- z ali brez pohištva, po možnosti poraba ; klavir na razpolago. Plača po dogovoru. 3801 kuhinje enkrat na dan. Takoj ali od 1.j Naslov pove uprava lista pod štev. 3799, oktobra. Ponudbe na upravo lista pod1 »Iščem sobi«.	3805
Pokrajinska uprava je dovolila, da se vrše nadomestni semnji za živino, konje in drugo blago in sicer dne:
19. septembra v Trebnjem; 3. oktobra v Veliki Loki; 12. oktobra v Št. Lovrencu. Ker je pri nas dosti in dobre živine, vabimo kupce.
GOSPODAR. ODBOR TREBNJE, VELIKA LOKA, ŠT. LOVRENC.
Spretna šivilja
sprejme delo |)o hišah. Gre tudi izven Ljubljane. — Naslov pove uprava lista pod štev. 3789.
KUPIM MANJŠO
trgovsko HIŠO na deželi
v prometnem kraju Slovenije ali jo vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovska hiša«.	JS06
Gorenjski krompir
na vagone, kg 1 D 80 p., f r a n k o nakladalna postaja, prodam. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 3802.
z dobro šolsko naobrazbo in znanjem hrvaščine in nemščine (želi se tudi italij.), sposobno tudi za začasna jiotovaitja, iščemo za stalno numeščenje v uglednem in-duslrijskeni jKidjetju. Ponudbe pod .Standig 105 II-D. I« na >-!NTER-RF.KLAM« d. d., Zagreb, Ilica 21.
Dr. BOGDAN NOVAK
zdravnik, bakteriolog in specialist za infekcijske bolezni
ordinira od 11. do 12. ure dop. in od 1. do 4. ure pop., Kersnikova nlica (Nova ulica) it. 5, I. nadstr.
ULARE-UZDE
m
Lesna izvozna industr. družba
Htidovernik & Ko.
t Radovljici sprejme takoj v delo
8 tesacev
za daljšo dobo. govoru.
Plača po do-3812
Prodam posestvo
40 oralov, travniki, gozdj in njive, za 35 mernikov posetve. Proda se iz proste roke. Cena po dogovoru. Vpraša se pri MIHAELU CIRMAN, Bočkovo, Nova-vas pri Rakeku.	3819
„Minimax"
ročni gasilni aparat. — Generalno zastopstvo za Slovenijo: BELUŠIČ, Ljubljana, Resljeva cesta itev. 3. 3556
Izdala konzorcij »Slovenca«.
Qtannuanio za takega pensionista, OldllUVailJC preprosto sicer, a suho, svetlo in toplo, sc odda takoj tik farne cerkve na Trateniku. - Žup. urad Trstenik.
vse ostalo vrarsko blago prodajam po zelo nizki ceni.
H. WEINER, VUKOVAR,
PRERADOVIČEVA ULICA ZAHTEVAJTE CENIKE!
Poravnajte naročnino!
SIIISSISnHSIRIIIIIRHIB
Samo 3 dni!
!! kupujem po visokih cenah !!
stare umetne zobe.
F. Karner, hotel Tratnik,
soba št. 3. :: Sv. Petra cesta. IBSBSBBBBBBBBBBBBBBB
šivalne in pletilne stroje
lahko tudi pokvarjene; knpim. — Naslov pove uprava lista pod številko 3794.
: Razno perilo :
a dame. gospode in ilcro priporoča t»rrtk*
A & E SKABERNE
LJUBLJANA. MESTNI TRG št. 10.
ASBESTN1 ŠKRILJ. — TO VARNA KARLOVA C. — NAJBOLJŠA STREHA, NAJ. BOLJ TRPEŽNA, NAJCENEJŠA. — POJASNILA DAJE: F. HOČEVAR, ŽIROVNICA, GORENJSKO.	351J
smreTtoo mi elkoo 3-7 m dolžne, 12-2* cm srednje debeline kup. franku o^gon kranjskih postaj osako množino:
Šentjaiuhi pre ogo nth, KrmelJ, IDoSeiaisho).
Pozor, lesni trgovci!
Prodam v Škof j i Loki pri postaji veliko
šupo s fundusem
ri železniškem tiru. Vpra stavbenik, Škofja Loka.
Srav pri iGRIN,
3776
Pletene jopice
rokavice, nogavice
• 'V*'l
/l. Sinkovic nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg Stev. 19.
Iščem v najem dobroidočo
pekarijo
na prometnem kraju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Peka«.
Informacije daje Hrv.-slav. gospodarsko društvo k. s. z. v Zagrebu.
Gost iln.ico.rfl I
| Prvovrstna hrvatsko-slavonska vina vseh vrst
morejo se v vsaki množini ceno nabaviti na
od 17.—
".'.»."•'T^O
Odgovorni urednik Mihael Močit ure v Ljubljani.
Jugualovaaaka tiskarna v Ljubljani